DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 15 Gorica-Trst, 1. avgusta 1947 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.— PoSt. ček. rač. Sl. 8-18127 Izhaja vsak petek Polom abstinenčne politike KPV OF in SIAU -7 \i |i | Komunisti so sprejeli stališče »kolaboracionistov*1 Torej »demokratizirati« in ^ln\/Dnpl IJe treba. Zares je nezasli* šano, vredno samo naj tem s Zavezniška vojaška w , nejših dni nacifašistične ti* prava je v področju A Ju* ranije, da so zdrave sile ne* lijske krajine začasna zako* nita oblast po mednarod* nem pravu, dokler ne bo dokončno urejeno vpraša* nje državnopravne pripada nosti tega ozemlja. Ta začasna uprava traja že dve leti in ne vemo kako odvisnega ljudstva izključe* ne od uprave tržaškega o< zemlja. In glej, to »neodvis* no ljudstvo«, čigar zdrave sile so odrinjene od uprave javnih zadev našega pod* ročja, je slovensko ljudstvo. Naše, pod rdečo zvezdo se bo še podaljšala z ozirom zdniženo jn strnjeno ljud* na zamotan in napet medt narodni položaj. Ves ta čas so zapadni zavezniki uprav* Ijali našo deželo brez sode* lovanja zastopnikov priza* detega slovenskega ljud* stva, opirajoč se samo na pomanjkljiv domač uradni' ški aparat, stvo. Ali hočete še kakšen dokaz fašistične miselnosti tako imenovanih zahodnih demokracij ? To je novo, izvirno mo* drovanje dnevnika «, bo pri zaveznikih, pa naj je šlo za še tako nedolžno mesto pri prosvetni, občinski, cestni, gozdni in železniški upravi ali varnostni službi. Da, samo zato ste preganja* li naše ljudi in zahtevali žr*-tve, ker niso mogli razumeti, zakaj ne bi smeli Slovenci biti zaposleni in sodelovati pri javni upravi naše zemlje osebno in •splošno narodno korist v času za* kamor in kakor hoče. Končno so spoznali svoj polom in odposlanci komu* nističnega vodstva SIAU, OF in KP hodijo okoli za* vi našega ozemlja? To je i veznikov in prosijo za so* neodpustljiv greh in usode= polna napaka, ki se ne bo dala morda nikoli več po* praviti. In vas niti ne oblije rdečica sramu, ko kljub svoji brezvestnosti in ne* sposobnosti zahtevate od našega naroda, da naj bi še naprej slepo sledil vaše* mu vodstvu in vaši politiki. Izgovarjali se boste, da je prišel tak ukaz od zunaj, od časne ZVU in posebno z vrhov komunistične stran* ozirom na to, da so Italijani bili modrejši in sodelovali. Vaš ukaz: ne sodelovati! — ki ga je narekovala korist in taktika komunistične » Primorskega j stranke, ne pa potreba na* s katerim nam i našega naroda —- je kriv, ke. Ravno v tem je neod pustljiva krivda zlasti onih tržaških gospodov, ki pra* vij o, da niso komunisti, pa so kljub temu upognili svo* jo hrbtenico in se dali proti koristim našega naroda je po svojem „ , ; stregel v članku »Kdo more Za Slovence je nastal tejšgititi antifašiste?<< škodljivi položaj zaradi od: ^ pog^. drag. vocJje klomlnega stalisca , ii j )>neo(jvisnega ljudstva«. je postavila na neresno er prezapOSienj s^e z delom, ki pravno in poli icno nespre- moremo imenovati samo okusu po* j če nismo prišli do * sloven*j vpreči v komunistični voz skega sodišča in slovenskih j SIAU in ki ga pomagajo sodnih razprav, če ni bilo (vleči pod vajeti in bičem nameščeno zadostno število komunističnega kočijaža jemljivo in nevzdržno sta* lišče, da so njeni strankan ski in brez vsakršnega nad* zorstva ali svobodne politU čne tekme izvoljeni »narod* no osvobodilni odbori« edu na ljudska oblast, katero bi morala od vsega počet ka priznati tudi ZVU kot že dano dejstvo. ZVU seveda tega ni niti mogla niti hote* la storiti.OF je zato z last* ni m odklonilnim stališčem in z ustrahovanjem drugih preprečevala vsako načrtno in širše sodelovanje sloven* skega ljudstva z ZVU. Tako je bilo z nami vse doslej, medtem ko so Italijani ves čas sodelovali. Pred približno enim le* tom za jesen 1946 napovedanih občinskih volitev ZVU ni izvedla. Ali je bil za to merodajen splošni svetovni položaj, napete politične razmere v deželi |» progresivno slepljenje ljudstva «, vredno Goebbel* sa in Pavolinija. Kako bi si* cer mogli razlagati bolno pozabljivost, ki se vas lote* va, če je vaša dobra vera izven dvoma, kakor zatrju* jete. Osvežite malo svoj spo* min s tem, da prelistate let* nik 1945 svojega »Primor* skega dnevnika« in potem odkrito odgovorite, če poz* nate kaj politične časti, na določno vprašanje:»Kdo je kriv, da Slovenci ves čas ZVU nismo sodelovali pri upravi javnih stvari pod* ročja A Julijske krajine?« Kdo nas je silil zavračati kakršno koli sodelovanje z oblastmi »neofašističnih lažnih zahodnih demokrat cij«, kakor jim vi pravite? Kdo nam je branil s psovko izdajstva in kolaboracioniz* ma in celo pretnjo smrti delovanje. To je ponižuj o če priznanje težke politične brezvestnosti, nedosledno* sti in kratkovidnosti. Kako boste opravičili krivdo, ki vas bremeni in kako boste oprali madež s svoje vesti zaradi neštevilnih krivic in zločinov, ki ste jih z a gre* šili nad tistimi, ki ste jih proglašali za »izdajalce in kolaboracioniste« zaradi njihovega dalekovidnejšega in modrejšega stališča, ka* terega ste sedaj zaradi po* polnega neuspeha lastne abstinenčne politike spo* znali za pravilno in sprejeli za svoje! ? Vse to bo vzel slovenski narod v račun in se bo moralo vpoštevati pri pritegnitvi zastopnikov slo* venskega ljudstva k javni upravi naše dežele. Od srede do srede_ ah nada da bo mirovna po; kakršen stik z zapadnimi godba z Italijo skoraj ratifv ,zavezniki? Kdo je razširil orana, nam m znano. Vse, da sQ Angleži in A; kakor je od takrat poteklo merikanci naš novi zatiraiec eno leto. Z izjemo Julijske krajine so zapadni zavez* niki izpeljali razne volitve v vseh drugih zasedbenih področjih Evrope. Zaveda* mo se pravne in politične razlike med občutljivim po in okupator? Kdo je branil našemu prebivalstvu ne sa* mo sodelovati v raznih ob* črnskih - odborih, nego na* ravnost prepovedal celo za* sebnikom sprejemati kakr* šno koli delo ali službo od ložajem Julijske krajine ter 7flve7nikov? zasedbenimi področji Av> \ 071st\ ie skrbela za iz* sMje in Nemčije ^ Grozila, pahljala , rom najti rešitev za priteg m niiev domačega prebival* stva dobre volje in primer* nega državljanskega pogu* ma k občinskim upravam vsaj v skromnem obsegu in tam, kjer so bili za to po* dani pogoji. ZVU je nada* Ije opustila tudi že namera* vana imenovanja začasnih posvetovalnih občinskih od> borov iz uglednih domaču nov, ki bi mogli biti zasilen nadomestek za izvoljene občinske zastope. Tako je bil uradniški aparat skoraj vseh sloven* skih občin pod vodstvom krajevnih zavezniških gu* vernerjev in pokrajinskih predsednikov prepuščen sa* memu sebi, brez živega sti* ka s krajevnim ljudstvom in brez njegovega nasveta, pobude in nadzorstva. Ker je še vedno negotovo, kako dolgo bo še trajala ZVU na našem področju in so tudi na strani zastopa celo morila je naše ljudi, ker so si upali iti preko va* šega ukaza ter prositi ali sprejeti kako skromno služ« nikov . kvarne abstinenčne politike nastopili novi polu tični momenti, bi bilo treba resno razmišljati, da se po kakršnem koli sporazum* nem postopku, obsegu in obliki pritegnejo ugledni slovenski domačini v vsa upravna telesa, da se pove* ča njih uspešnost, prepreču jo napake ter nepravilnosti. Rešitev tega vprašanja se ne sme nanašati samo na met stni in conski svet Trsta, nego tudi na podeželske občine. Želimo, da bi merodajni zavezniški činitelji, ki po* znajo širše okoliščine v o* kviru katerih bi bilo treba reševati to pereče vpraša* nje, ukrenili potrebno v sporazum z domačimi poz litičnimi Organizacijami. slovenskih sodnikov, če ni* mamo slovenskih uradnikov pri policijski, finančni, po* štni, pomorski in železniški upravi. Vi ste krivi, če ni* mamo že v svojih rokah ob* čin in drugih javnih korpo* racij, če se še niso vrnile na* šemu narodu pod fašizmom odvzete zadruge in drugi denarni zavodi. Skratka, ostali smo izključeni od vseh panog javne uprave in od zastopstva v conskem in občinskem tržaškem svetu. Kakšne postojanke bi Slo* venci že lahko imeli v svo* jih rokah, za katere se nam bo treba sedaj šele boriti in kje bi že bili z ureditvijo javnih zadev naše pokraji* ne in njeno obnovo ter koli* ko napak bi se lahko pre* prečilo, da niste s svojo ne* resno zahtevo, da se mora izročiti vsa oblast izključno v roke vašim komunističnim odborom, zavračali in one* mogočali vsakršno sodelo* vanje z ZVU. Zavrnili ste to sodelova* nje poleti in v jeseni 1945, tedaj v času, ko je še vi so* ko stal vpliv in ugled Slo* vencev na tem ozemlju, ko so nas imeli Angleži in A* merikanci še za svoje za* veznike, ko ni bilo še pariš* ke konference in ko so bila Slovencem odprta vrata tudi na najvažnejša mesta javne uprave. Danes ni več tako. Pogoji našega sodelo* vanja in uveljavljanja bodo nedvomno težji. Vsaka na* paka se neizbežno maščuje. Za grehe komunistov bo trpel ves slovenski narod na tem področju. Mesto, da so priznali ZVU za začasno po mednarodnem pravu za* konito oblast na tem pod* ročju in z njo v duhu zavez* ništva sodelovali, so to^ o* blast proglasili za sovražni* ka in hujskali narod proti njej. Kdo je kriv za tako po* gubno početje in da smo zapravili najugodnejše tre* nutke? Samo vsota »nadra* zuma«, ki se kopiči v »ne* zmotljivem« centralnem odboru SIAU, KP in OF je kriva vsega tega in nosi po* litično odgovornost za ne* precenljivo narodno škodo. Samo od tam je prišlo po* gubno povelje: »Ne sode* lujte!« Ali si drznete zanikati, da ste vi onemogočili našemu ljudstvu, da bi postalo so* odločujoč činitelj pri upr a* DEKLARACIJA vsesrbskega kongresa v ZDA Vsesrbski kongres, ki se je vršil 30. VI. in 1. Vil. tl. v Ci-chagu je objavil deklaracijo, ki pravi med drugim: „Od vseh narodov, ki so se v drugi svetovni vojni borili za stvar pravice in svobode; je srbski narod pretrpel najtežje muke... Z zaključkom vojiie pa srbski narod ni doživel pridobitve pravic in svobode, proglašene z Atlantsko listino, čeprav je konec vojne prinesel te pravice in svoboščine kakor večini Združenih narodov tako tudi mnogim, ki so se borili na strani sovražnikov. Razvoj dogodkov od konca vojne do danes je pripeljal do jasnosti, da med pristaši stvarne svobode in pristaši komunističnega pojmovanja svobode, ki s* dejansko njeni največji sovražniki, ne more biti... kompromisa ker med svobodo ni suženjstvom, med človeškim dostojanstvom in ■ uničenjem človeške osebnosti, med civilizacijo in barbarstvom - ni sredine. To spoznanje je prišlo jena proti Srbom, katerih et-posebn* jasno do izraza v go- nično področje je razbila. Zato voru predsednika Trumana 12. je borba, katero srbski narod marca tl.... vodi proti... obstanku komu- Ta govor... je bil znak, da nističnega režima v Jugoslaviji... se v vrhovih danes največje obenem borba proj sovražm-demokratske države sveta in kom svobode in civilizacije vojno v kraljevini Srbiji “. Deklaracija nato našteva vse vodilne srbske osebnosti, ki so dale pristanek na idejo o ustanovitvi Srbskega narodnega predstavništva ter nadaljuje: »Predsedniki srbskih organizacij v Združenih državah in Kanadi smatrajo, da je s tem delo za ustvaritev Srbskega na' rodnega predstavništva kon Čano“. Deklaracija posveča nato svoje misli zasužnjenim bratom v domovini, poziva vse Srbe v inozemstvu, da se združijo okoli svojega predstavništva in ga obvezno moralno in gmotno podpirajo. Končno organizacije ameri ških Srbov sporočajo v mani festu, da je bila dosežena so glasnost v sledečem: „1. Sedanji režim tujca Jo sipa Broza Tita v Jugoslaviji ne služi interesom srbskega naroda, temveč je komunistična diktatura, ki služi koristim neke tuje sile in je predvsem naper- obenem vojaško najmočnejše države naše dobe, uvideva, kam vodijo vsi nasilni režimi bodisi na levici bodisi na desnici, in da se uvideva, da je največji interes svobodnega sveta, da nudi svojo pomoč onim narodom in državam, katerih svoboda je ogrožena, ali katero so zgubili in za katero se bore za ceno največjega trpljenja in žrtev____ Zvesti idealom za katere so Združene ameriške države šle v drugo svetovno vojno in sledeč glasu svoje vesti, kakor tudi pozivom od mnogih strani, so predstavniki srbskih organizacij v Združenih državah in Kanadi povzeli pobudo za u-stvaritev Srbskega narodnega predstavništva v inozemstvu za obrambo življenjskih koristi srbskega naroda. Smatrali so za svojo sveto dolžnost, da v trenutku, ko preživlja srbski narod najstrašnejšo dobo v svoji zgodovini, store s svoje strani vse, da se svobodoljubne srbske sile v inozemstvu povežejo v borbi proti nasilnemu in nečloveškemu režimu v Jugoslaviji za obnovo režima svobode, kakršen je bil pred prvo svetovno sploh... 2. V interesu uspeha borbe katero vodijo Srbi, morajo iti preko vsega kar jih deli..., da bi se vse sile združile za glavno nalogo. Danes je za vse Srbe nad vsem srbska narodna skrb..., da se srbskemu narodu v domovini... pribori svoboda. 3. Izkušnja, katero ima srbski narod od 1941 do danes vod k zaključku, da se morejo srbsk narodni interesi najbolje zagotoviti, ako se Srbi na svojem narodnem' ozemlju združijo v posebno srbsko celoto v okviru Jugoslavije". * * * Pozdravljamo to deklaracijo svobodnih Srbov, ker je njih borba za svobodno demokra tično Jugoslavijo tudi naš ideal Posebno nas veseli, da so se vsi Srbi v inozemstvu zedinili glede federativne ureditve Jugoslavije. Prepričani smo, da bo njih nastop in delo v veliko zadoščenje in vzpodbudo jugo slovanskim narodom v domovini in da bo blagodejno vpli valo na pravilno usmeritev vseh Srbov, Slovencev in Hrvatov v demokratičnem svetu. 24. julija; Marshall je izjavil, da Združene države še vedno ponujajo 40 letno varnostno pogodbo proti Nemčiji. Ob imenovanju novega ameriškega veleposlanika v Romuniji je Marshall dejal: „To imenovanje ne pomeni, da bi ameriška vlada odobravala delovanje romunske vlade ki odreka svojemu narodu bistvene svoboščine" — Ameriški republikanski poslanec Mundt je predložil zakon, po katerem naj bi bila obvezna registracija vseh članov kompartije v USA, iz razloga, ker so tuji agenti. Mund je dejal, da bo ta zakon pomagal ugotoviti tujo ideološko peto kolono**, vendar ne bo odvzel ameriškim komunistom njihovih političnih pravic, temveč jih bo prisilil, da bodo delovali javno. — Na Dunaju so sovjetski agenti odpeljali dva romunska novinarja, kar je v skladu z njihovo željo odstraniti z Dunaja vse romunske opozicijske politike. — Italijanska zbornica je začela razpravljati o ratifikaciji mirovne pogodbe. — Sovjetska zveza dolguje Britaniji eno milijardo funtov. — Ameriški delegat v Varnostnem svetu je dejal, da v zadnjem letu ni izvedel za nobeno dejstvo, ki bi kazalo, da je v Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji le najbolj skromna politična ali državljanska svoboda. Nekateri govorijo o grškem „monar-hofašizmu14, pozabljajo pa, da je diktatura vedno diktatura, pa naj nosi že kakršen koli naziv. 25. julija i Poljska vlada je protestirala v USA, ker Amerika ne bo več pošiljala pomoči UN-RRA. — V Varnostnem svetu je Gromiko zagovarjal Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarsko, ki se branijo dovoliti preiskave na svojem ozemlju. — Paul Reynaud je v francoski zbornici govoril o nevarnosti za svet, ki izvira iz sovjetske Izolacije. — Britanski visoki komisar v Avstriji je zanikal poročila, da bi jugoslovanski uporniki, ki so jih obsodili v Ljubljani, prejemali podporo britanskih oblasti v Avstriji. 26. Julija s V Pragi se je začel festival komunistične mladine. — Britanska delegacija za trgovinska pogajanja z ZSSR se je vrnila v London, potem ko so pogajanja dokončno propadla zaradi previsoke cene, ki jo Sovjeti zahtevajo za žito. Spominjamo se na komunistično propagando ob začetku razgovorov, ko so govorili, da bo ta trgovinska pogodba »največja doslej na svetu". — Bolgarska je zaprosila za sprejem med Združene narode. — Avstrijska vlada javlja, da so Sovjeti v Avstriji znižali število čet od 60.000 na 15*000. - V Bukarešti so spet zaprli večje število članov opozicijske kmetijske stranke. — Francoska zbornica je soglasno, z izjemo komunistov, ki so se vzdržali glasovanja, o-dobrila vladno zunanjo politiko. V starosti 94 let je preminula mati ameriškega predsednika Trumana. — Ameriški general Oliver, ki nadzira vojaške dobave Turčiji, je izjavil, da bodo Turki rajši padli do zadnjega, kakor pa popustili. Poudaril je tudi, da v Turčiji ni komunistične pete kolone. — Nizozemska vlada je odklonila vse predloge za tuje posredovanje v sporu z Indonezijci, ker so tamkajšnji boji popolnoma notranja zadeva. 27. julija i Črnska republika Liberija v Afriki Je praznovala stoletnico ustanovitve. — V Beograd Je prispel na obisk bolgarski komunistični predsednik Georgi Dimitrov. - Jugoslavija ne bo dovolila preiskovalni komisiji Združenih narodov, da na njenem ozemlju naredi preiskavo. — Načelnik ameriškega glavnega stana Einsenhower je odpotoval na štiritedensko inšpekcijsko potovanje po Alaski. — Moskovska radijska postaja je obtožila zaprte romunske opozicionalce »tajnega terorizma". — Na Japonskem imajo 1951 dnevnikov V parlamentu imajo socialisti 143 poslancev, liberalci 131, demokrati 123, komunisti pa štiri. — Neki komunistični mladenič je priznal, da je umoril tikomunističnih levičarjev. Radijska postaja sovjetskega področja Koreje je umor pripisala »reakcionarjem«. - Zaradi tega, ker Jugoslavija, Albanija in Bolgarska ovirajo delovanje preisko- Nadallesvanle na strani f Od srede do srede (Nadaljevanje s prve strani) valne komisije Združenih naro dov v Grčiji, bo komisija v kratkem odpotovala. — General De Gaulle je na velikem zborovanju napadel francoske komuniste, da so „v službi tujcev14. — Kitajski predsednik general Cang-kajšek je izjavil, da so nemogoča vsaka nadaljna pogajanja s komunisti. 28. julija; Argentinski predsednik Peron je objavil, da je njegova država poslala zastonj v Evropo sedem milijonov ton žita. — Ameriški kongres je zaključil 80. zasedanje ter se bo sestal šele v januarju mesecu. — Avstralski ministrski predsednik je prispel na Japonsko. — Pariški »Le Monde* komentira obisk bolgarskega predsednika Dimitrova v Beogradu ter pravi, da pomeni to krepitev vzhodnega bloka. — V francoskem pristanišču Brest je eksplodirala ladja z nitratom ter povzročila ogromno škodo. — Nizozemci računajo, da bodo operacije v Indoneziji zaključene v enem tednu. 29. julija s V Ameriki je prenehalo racioniranje sladkorja. To je bilo zadnje blago, ki so ga Američani dobivali na odrezke. — V Sebastopol na Krimu so priplule na obisk britanske vojne ladje. — Maršal Montgomery se je nenadoma vrnil domov in opustil obisk Japonske. — Romunska vlada je razpustila opozicijsko kmetsko stranke. — Varnostni svet je z 9 glasovi proti 1 (Poljska) in z vzdržanjem ZSSR sprejel ameriški predlog o ustanovitvi polstalne komisije na grških mejah, ki naj bi imela namen preiskovati vzroke stalnih neredov in gveriljskih vpadov iz sosednjih držav v Grčijo. Takoj po glasovanju pa je sovjetski delegat uporabil svojo pravico veta, to pot že enajstič. Ameriški in drugi delegati so z ostrimi besedami obsodili sovjetski veto In zagrozili, da bodo s kazenskimi določili Združenih narodov Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarsko direktno obtožili napadalnosti na škodo Grčije. Ameriški delegat Johnson je poudaril, da pomeni sovjetski veto „navadno zlorabo oblasti* ter vzpodbujanje tistih, ki netijo nemire v svetu. — Togliatti je v Italijanski zbornici izjavil, da je italijanska komunistična partija nasprotna ratifikaciji mirovne pogodbe, dokler te pogodbe ne bo ratificirala ZSSR. 30^julija! Sovjetska vlada je sporočila vladi Velike Britanije, da bo odložila ratifikacijo mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi državami, dokler te države ne bodo ratificirale mirovnih pogodb. To označujejo v diplomatskih krogih kot sovjetski manever, da bi svoje čete zadržali čim dalje časa v vzhodni ^Evropi. — Sovjetska zveza je z vetom spet preprečila sprejem Irske, Portugalske in Transjordanije v Združene narode. — V Berlinu je v zadnjih mesecih izginilo okoli 5.000 nemških mladeničev; pravijo, da so jih odvedli sovjeti. Atomska tekma Proces v Ljubljani proti izobražencem Pred vrhovnim s.o-iilčmn v Ljubljani se je v torak '.,9. julija začela razprava proti 14 obtožencem zaradi »zločinstev proti ljudstvu in dr-žaivit. Obtoženci so: gradbom inženir Črtomir Nagode iz Metlike, pravnik Ljubo Sire iz Kranja, univerzitetni profesor Leon Kavenik iz Ljubljane, univerzitetni profesor dr. Boris Furlan iz Trsta, profesor Zo ran Hribar i« Celja, učiteljiča Angela Vodje i/. Ljubljane, učitelj Metod Kumelj iz Ljubljane, učiteljica Pavla H.)5evar, pravnik >vatopluk Zupan h Ljubljane, geodet Bogdan Stare iz Ljubljane, kapetan bojne ladje Metod Pirc iz Kranja, uradnik Vid Lajevic iz št. Vida pri Lukovici, Franjo Sire iz Kranja ter Elizabeta Hribar, akad. kiparka, iz Ljubljane. »Primorski dnevnik« od 31. julija poročaš a procesu pod zaglavjetn »Zarotniki so mudili pomoč tistim, ki so v 'tujini ovirali priključitev Primorske s Trstom in Koroške k Jugoslaviji« Med obtoženci je več znanih oseb, zlasti dr- Boris Furlan, po rodu Tržačan, ki je bil član Subašičeve vlade in ije veliko storil, da ie prišel Tito na oblast. Nate ljudi hoče sedaj (komunistična OF zvaliti odgovornost za svojo zgrešeno, od sitrakarske sebičnosti narekovano politiko, ki je zakrivila zgubo Trsta in vse druge -nesreče. Svoje grehe lin polome skušajo prikriti z novimi zločini Te dni bosta potekli dve leti, odkar sta padli na Hi? rosimo in Nagasaki prvi dve atomski bombi. V zgo* do vini se je s tem začejo novo poglavje — vstopili smo —- izraz ni pretiran — v atomski vek, ki nam lah* ko prinese neslutno blagi« njo ali pa — nesluteno uni« čenje. Mednarodni politični razvoj v zadnjem času nam vsekakor nakazuje zadnjo, ne pa prvo možnost. Svet živi sredi vohunskega boja na življenje in smrt med vzhodom in zahodom ter doživlja eno izmed najbolj ogorčenih oboroževalnih tekem. V zadnjem času ni padla le ena izjava, ki do* pušča možnost tretje sve* tovne vojne. Poleg generala Eisenho\verja, ki je ne dav« no dopustil možnost, da pride do novega spopada že v teku enega leta, smo is meli v zadnjih dneh priliko slišati še drugo podobno iz* javo bivšega francoskega predsednika Paula Rev* ijauda pri zunanjepolitični razpravi. Posvaril je pred nevarnostjo tretje svetovne vojne — atomske vojne, pri čemer je navedel Ein* steinov rek, po katerem sploh ne bo mogoče več govoriti o »atomski vojni«, marveč le o »atomskem napadu«. V prvih dveh sve* tovnih vojnah je napadalec obakrat doživel poraz, v tretji svetovni vojni naj bi napadalec zaradi novega silnega orožja ostal tudi' zmagovalec. Medtem ko v komisiji Združenih narodov za a* tomsko silo neutrudno raz* pravljajo o nadzorstvu nad tem novim uničevalnim sredstvom, tekmuje naj* manj 18 držav na svetu, ka* j ko bi čim globlje prodrle v 1 skrivnost sile ter nje prak* tične uporabe. V kolikor je znano, so doslej Združene države edina država, ki lah* ko proizvaja atomsko silo. Toda znanstveniki v drugih državah, ki imajo na razpo* lago precejšnje kredite, so trdo na delu, da bi čimprej in čimveč izvedeli o atomski sili. Vsaj Sovjetska zveza si močno prizadeva, da bi iz* delovala tudi atomsko orož* je. Atomska bomba -monopol ZDA? Atomska tekma je v zad* njem času tako napredova* la, da so nekateri znanstve* niki posvarili vlado Zdru* Ženih držav, da je možno, da njen monopol na atom* skem orožju ne bo morda trajal dalj kot še štiri leta. Nekateri svetovalci menijo, da bi bil leta 1955 mogoč a* tomski napad na Združene države. Tega mnenja je tu* di dr. Harold C. Urey s či*/ kaške univerze, ki je v za* četku tega meseca v Prince« tonu na sestanku Nujlio* stnega odbora atomskih znanstvenikov, ki mu je predsedoval že omenjeni profesor Albert Einstein, izjavil, da bo imela Sovjet« ska zveza v osmih letih za* logo atomskih bomb, če se ji to ne posreči še prej. A* tomski strokovnjak prof. Bomkeja je pa celo izjavil, da po zanesljivih vesteh lahko sklepa, da Sovjetska zveza že poseduje atomsko bombo. Vsekakor je značil* no, da je tudi zastopnik Sovjetske zveze pri Zdru* Ženih narodih Andrej Gro« miko že pred tremi meseci v New Yorku izjavil, da ima monopol Združenih dr* žav nad atomsko silo le »začasni značaj«. Številne države, ki danes pospešeno raziskujejo a* tomsko silo, sicer poudarja* jo, da so njih napori po* svečani le mirnodobni izra* bi atomske sile. Vprašanje pa je, v koliko so te ome* jitve v nadaljnem politič* nem razvoju tudi praktično vzdržljive. Vzemimo na primer Češkoslovaško, ki ima ogromne zaloge urana v Jachvmovu. Zunanji mi* nister Jan Masaryk je sicer izjavil, da češki uran nikoli ne bodo ftporabili za uniče* valne namene, toda zadnji dogodki v zvezi z Mar* shallovim načrtom za ev* ropsko obnovo sq postavili Češkoslovaško v tako dvomljiv položaj, da prido* biva trditev nekaterih kro* gov, da odhaja uran iz Jachvmova v sovjetske 1 a* boratorije, precej na svoji verjetnosti. Napori in uspehi ZSSR Poleg Združenih držav je pokazala naj večjo aktiv* nost na področju razisko* vanja atomske sile Sovjet* ska zveza. Kdaj se je priče« lo njeno zanimanje za a* tomsko silo, je težko *reči, vsekakor pa je predstavlja* la važen mejnik tudi zanjo zasedba Nemčije, odkoder je mobilizirala za svoje la* boratorije vse dosegljive nemške strokovnjake in znanstvenike. Gotovo je našim čitateljem še v spo« rninu lanska sprememba sovjetske vlade, ko je ob velikem ugibanju o vzrokih zapustil položaj notranjega ministra med svojimi kole* gi sicer nepriljubljeni Beria. Izguba zaupanja, kot so tolmačili nekateri, pa se je kasneje pojasnila — dobil j c mnogo bolj odgovorno mesto šefa raziskovanja in proizvodnje atomske sile. Sovjetska zveza je dala atomskemu raziskovanju in proizvodnji v petletki po* membno prednost. Po ugo* tovitvah, ki jih je bilo mogoče izvesti, je v ta namen mobilizirala 100.000 znan* stvenikov in strokovnjakov. ' V petih letih misli za izved* bo načrtov potrošiti sto mi* lijonov rubljev. Sovjeti so v pogledu a* tomske znanosti v zadnjem času precej napredovali. Pr« vi ciklotron — napravo za razbijanje atomov, so zgra* dili že leta 1934. V letih 1943 in 1944 se jim je posre* čilo razbiti uranov atom. Lani je dobil Aleksander j Ždanov, ravnatelj instituta \ za radij, vladno nagrado, ker mu je uspelo odkriti j nov način razbijanja atom* skih jeder. Dr. Irving Lang* muir, raziskovalni ravnatelj ameriške General Electric Company, ki je leta 1946 prisostvoval zasedanju Sov* jetske znanstvene akademi* je, je bil nad uspehi tako zaprepaščen, da je ob vrnit* vi v Ameriko izjavil, da Združene države ne morejo več ohraniti monopola. Po poročilih, ki jih je bilo mogoče dobiti, ima Sovjet* ska zveza v oddaljenih pod* ročjih države štiri večje a* tomske tvornice, poleg tega pa več laboratorijev na vo* dilnih univerzah. Delo vodi* ta znani znanstvenik prof. Peter Kapitza, ki je studi« ral na univerzi v Cambrid* geu ter prof. Abraham Joffe. Druge države Kanada potroši letno za raziskovanje atomske sile 3,500.000 dolarjev. V Chalk Riverju deluje edina doslej znana tvornica za razbija* nje atomskih jeder, ki pro* izvaja plutonij, osnovno sestavino za atomsko bom* bo. Britanija ima v načrtu 200,000.000 dolarjev za raz* voj atomskega raziskoval* nja. Britanci izjavljajo, da so v prvi vrsti zainteresira* ni na atomski sili kot na nadomestku za premog. V Harwellu v bližini Oxforda grade raziskovalno središče. Francija je določila za a* tomsko raziskovanje v mi* rodobne namene 4,150.000 dolarjev. Raziskovanja vo* di komisar j at za atomsko silo pod vodstvom znan* stvenika Frederika Joliot* Curie*ja V bližini Pariza mislijo zgraditi »atomsko vas«. Danska raziskovanja vo* di dr. Niels Bohr, Nobelov nagrajenec, ki je dve leti delal v Los Alamosu v Novi Mehiki v ameriškem atom* skem laboratoriju. Švedska je odobrila za razvoj atom* skega raziskovanja, pri ka* tereni bodo sodelovali vla* da, švedska industrija in vodilni znanstveniki, en mi« lij on 748.000 dolarjev. Švedi grade dva ciklotrona. Nor* veška proizvaja težko vodo v tvornici, ki so jo za časa nemške zasedbe pognali v zrak britanski komandosi. Švica bo v treh letih potro* šila za raziskovanja v indu*; strijske namene 4,000.000 dolarjev. Nizozemska gradi maj* hen ciklotron v znanstvene namene. Belgija nadzira e* I no izmed najbogatejših le* žišč urana na svetu — Bel* gijski Kongo, ki vsebuje ba*1 je dve tretjini te rude na svetu. Novi Zeland je postal vodilna država v pogledu atomske znanosti na tiho* morskem področju. Prof. T.D.J. Leech z aucklandske univerze je dobil odlikova* nje britanske vlade. Av* stralija je podržavila ležiš* ča urana. Nova odkritja so pokazala, da utegne imeti ta država naj večja ležišča primerne rude. Raziskovanja Argentine so zavita v tajnost. Znano je, da so v državi odkrili u* ran ter da je vlada prepo« vedela njegov izvoz. Indija ima velike zaloge torija, in sicer v državi Travancore. Prevzela jih je država. O Češkoslovaški smo že^ go* vorili. Brazil je podržavil uranovo rudo, država Čile raziskuje uranova ležišča v Antarktiki in končno — Kitajska je kupila ciklo* tron, s katerim bodo pod vladnim nadzorstvom izva* jali raziskovanja. Letošnji proračun ZDA Združene države so letos namenile za proizvodnjo atomske Sile 400,000.000 dolarjev, naslednje leto in v bodoče pa jih mislijo po« trošiti 500,000.000. Ti zneski vključujejo izdelovanje a* tomskih bomb in znanstve* no raziskovanje. Velik del zneskov pa gre seveda tudi za vzdrževanje naprav v Oak Ridgeu, Nanfordu, Beukeleyu, Los Alamosu, Chicagu, Camp Uptonu in Schepectadvju. Sredi me* [ seca pa je ameriška atom* ska komisija objavila, da bo tvornica za atomske bombe v Los Alamosu po* stala trajna naprava. Razumljivo je, da se za j temi skopimi podatki skriva J še nešteto tajnosti. Kot do« kaz, kako ljubosumno čuva* jo vse države svoje skriv* nosti, naj velja konferenca znanstvenikov — kemikov, ki se je prejšnji četrtek ! Obramba narodnih pravic Italijanski časopisi nadaljujejo gonjo proti Slovencem, ravno tako kakor so jo začeli že 1918 in nikoli odnehali do letos, s "kratkim presledkom ocl septembra 1943 do junija 1945. Nedoslednost vseh teh časopisov tiči v tem, da so večkrat načelno poudarjali, da Slovencem, ki ostanejo pod Italijo se ne bo godila nobena krivica in da bodo uživali popolno enakopravnost kot slovenska manjšina. Tako »La voce Libera«, ; L’Emancipazione«, »Message-ro Veneto« in »II Lunedi«. Na drugi strani pa so vsi hkrati, kakor po dogovoru, ■začeli nastopati proti Slovencem zlasti kar se tiče šolskega vprašanja. »Mesjsagerro Veneto« in »II Lunedi« seveda prednjačita v izmišljotinah na račun Slovencev. V ponedeljek 28. julija 1947 se je »II Lunedi zagnal celo proti sedaj že pokojnemu mons. Valentinčiču samo zato, ker ,je z njegovim ukrepom nadomeščal nadško la mons. Margottija 1945, katerega so komunisti izgnali iz Gorice in je potem sam prosil Vatikan, naj ga premesti spričo očit kov, ki so mu jih na-prtovali. Nato se tednik »U Lunedi« zaganja v slovenskega cvetličarja na Travniku g. Bandelja in ga predočuje italijanski .javnosti kot »srditega protiitalija-na« sžmo zato, ker je Slovenec. Nazadnje si »II Lunedi« izmišljuje, da so vsi slovenski begunci, ki se nahajajo v Gorici, samo Titovi agenti, in se neokusno zaganja v te nesrečne ubežnike. Človek bi rekel, da »II Lunedi« nima drugega gradiva s katerim bi pasel svoje čitatelje. Vemo, da je treba vzeti take njegove izbruhe le malo resno v poštev. Vendar opažamo, da so razni uradi v Gorici, od kvesture in anagrafičnega urada do stanovanjskega urada, zelo nenaklonjeni Slovencem. Zlasti kvestura išče vse vzroke in pretveze, da bi Slovencem onemogočila bivanje v Gorici. Menimo torej, da vsi ti uradi slepo sledijo navodilom, ki jih prejemajo od teh listov. Zato pozivamo vse Slovence, katerim bodo taki časopisi na kakršen koli način škodovali, ali jih pred javnostjo sramotili, naj proti njim nastopijo tudi s kazensko ovadbo. Pri tej priliki obveščamo vso javnost, da je Zavezniška vojaška oblast uvedla v coni A odredbo za nujno in hitro sodno postopanje proti krivcem v težkih slučajih žalitve, kakor na primer za obrekovanje potom tiska. Slovenci imamo in bomo l-tneli pravico govoriti v omenjenih uradih slovenski jezik, in če ga uradnik ne razume, je dolžan sam poklicati tolmača. Ravno tako imamo pravico nasloviti na te urade slovenske vloge in zahtevati rešitev v slovenščini. To naj si zapomnijo vsi Slovenci, če hočejo, da bo gonja proti nam prenehala. Zlasti naj se Slovenci zavedajo dejstva, da je rimska ustavodajna skupščina že izglasovala nujnost, da se vse pravice vseh narodnih manjšin zajamčijo s posebnim statutom ali pa s posebnim zakonom! Mi bomo tako sedaj kakor pa ratifikaciji mirovne pogodbe odločno branili vse pravice našega naroda, na vseh pristojnih državnih in mednarodnih mestih, zato vabimo vse prizadete, naj nam vedno in vselej javijo vse slučaje krivice, ki se jim godijo. Nihče naj ne misli, da se bodo povrnili stari časi, in da se bodo Slovenci morali udati strahovanju. Naloga Slovencev pa je, da nastopajo povsod samozavestno! Bistvo naše svobode Samo dober človek je svoboden V Sovjetski zvezi je mnogo zavodov in muzejev, ki se pečajo s proučavanjun podobnosti člove-fca z i opico. S takim poslom se mnogo (ukvarjajo 'tudi ljudje v »novi« Jugoslaviji. Pred kratkim je bilal v nekem i-talijanskem časopisu traigičmo - duhovita karikatura- : Mala opica vpraša svojega očeta - opico: »Ali je res, očka, da nas opice - ljudje oponašajo?« »Res je, sinko,« odgovori oče-opica, »ali v surovosti nas oni nadikr-iiljujejo.« Poznam opice vesele narave, ki delajo gospodinji v hiši nered In škodo, teda ne iz zlobe- Je pa tudi opica gorila, ki postane divja v o-brambi, pa tudi v napadu, kadar gre za njeno življenje. Vendar je nekaj, kar razlikuje hudobno gorilo od hudobnega človeka- Opica ni v stanju izmisliti si giljotine, raznih fizičnih mučenj-Dachaua, Liparov, Sibirije, krnskih jam. pa (tudi ne »karakteristike«, Gestapa, O VRI'.. GPU in OZNE. Gorila ni v stanju teles 10 mučiti svojo žrtev -ali teptati njeno dostojanstvo, hi kar je naijvaž--r.ejše, gorila zadaja bolečine iz m-gona in potrebe a nikdar iz duševne naslade, kakor delajo to ljudje v policijskih, totalitarnih družnim1' ustrojih- začela v Londonu in na ka* teri so se zbrali znanstveni* ki iz 28 držav. Vladi v Lon* donu in Washington,u sta na konferenci prepovedali vsako razpravo o atomski sili. To je gotovo le varno* strai ukrep, ki pa jasno kaže, kakšne razmere in razmerje vlada v svetu dve leti po koncu druge svetovne voj* n$. T. L. Nam se zdi nesmiselno in popolnoma pogrešano raziskavati sličnost med opico in človekom, za nas je usodno in važno najti in pojasniti pravo, bistveno in globoko -razliko med človekom in živaljo. Kajti, ako res obstoja sličnost in je ta ledino (merodajna, potem imajo ljudje pravico zahtevati za sebe zakon ipragozda, zakon živalske svohode- Potemtakem je človeku vse dovoljeno lin .svobodno, potem je morata zares meščanski predsodek, je Bog res duhovniška izmišljotina, a; »religija opij za narode.« Toda ako najdemo med človekom in živaljo bistveno razliko, potem bodemo našli tudi posebne zakone in posebni red za človeka in sploh človeški rod- V čem pravzaprav obstoja razlika med živaljo in človekom? - V svobodi! A kaj je svoboda? Za .nekoga pomeni svoboda pravico do brezmejnega izkoriščanja slabejšjh po materijelno močnejših. Za druge je svoboda neomejena pravica, da v tisku obrekujejo vse, od predsednika republike pa tja do poslednjega orožnika, da se na javnih zborovanjih neomejeno napada vsako politično osebo; za tretjega je svoboda popolna odpoved svoji osebnosti: slepo žrtvovanje svoje in narodne usode enemu človeku, ki »ima vodno prav«; za petega pcmsni svoboda neomejeno izvrže-, vanje onega, kar se odraža v krvi kat najvažnejšem izrazni rase;' za šestega je svoboda - svobod na popolna zatajitev svoije osebnosti in ključenje kot majhnega viiaka v veliki gospodarski stroj. Po našem so vsa ta na« i ran ja v t< melju zgrešena- Prava svoboda izvira iz človeka samega, ona je v človeškem bitju in od njega se prenaša na družbo. Vsak človek je ustvarjen od Boga svoboden, to se pravi: on more svobodno delati dobro, ali pa, da to svobodo zlorablja, da dela zlo- To svojstvo svobode v človeku, ta naša notranja dvojnost dobrega iri zla, to rte človekova veličina, a tudi - tragedija. - Veličina v toliko, !v kolikor ga svobodai v izvrševanju dobrega bistveno razlikuje in ga visoko dviga na;d žival, a tragedija v toliko, v kolikor ga zloraba svobode goni k slabemu in ga ponižuje na i stopnjo živali ali še nižje. Razlika med človekom in živaljo je torej v tem, da ima človek moralo, ki jo žival nima, da se človek svobodno odločuje z ozirom na svoja dobra ali hudobna dejanja, m'edtem ko dela žival po svojen) nagonu, žival je torej amoralna, je - nesvobodna. človek ne živi sam, ampak v družbi. On je prisiljen priti Iv stik in živeti s svojimi bližnjimi- V odnosu do drugih ljudi pride do izraza dobro ali zlo v človeku. Mi Jahko delamo ljudem dobro, lahko pa napravimo tudi slabo. Ako naj bomo res pravi svobodni ljudje, bomo branili druge ljudi pred nami samimi, branili jih bodemo pred našim zlom■ To bodemo dosegli na ta način, ako bodemo vo-Boxer se je zrušil. Leži na boku in ne more vstati < Pripeljali so ga v hlev, prašiči so našli zdravilo nekje v Jonesovi kopalnici. Clover mu ga je dajal dvakrat dnevno po jedi. Osel Benjamin pa je stal pri njem in odganjal muhe. Boxer je izjavil, da se je odločil posvetiti svoje nadaljnje življenje štiri in dvajsetim črkam abecede. Prašiči so javili, da so poskrbeli za prevoz v bolnišnico. Voz je prišel, ko so bile živali na polju, kjer so pod nadzorstvom prašičev pide korenje. Nenadoma je v presenečenji vseh pridirjal razburjen osel Benjamin. Nikdar ga še niso videle tako razburjenega in celo dirjati. (nadaljevanje) Poljedelske ':'I najemninske pogodbe Ukaz št. 406 (141 B) ZVU Znano je, da je odredba števni ZVU od 3. junija 1946 prepovedala odpovedati kmetom najemnikom za vse tiste pogodbe, ki zapadejo med kmetijskim letom 1945 - 1946 ali pozneje (z nekaterimi izjemami) in jih je podaljšala do konca kmetijskega leta, ki sledi kmetijskemu letu, v katerem bo u-radno razglašeno, da je vojna končana. Toda odlog poljedelskih pogodb ima za predpogoj, da se ni pogodba že razveljavila po obojnem pri-j nand Kopmk, poljedelski delavec, Stanku ali da pogodba ni (prene- j Jakob Helbing, poljedelski delavec, hala zaradi rosne kršitve njenih j Anton Bratuša, poljedelski delavec, določil, ki jih člen III odredlbe 141 navaja kakor sledi: Odlog poljedelskih pogodb in najemov, kakor je določen po tem ukazu, ne bo veljal v naslednjih primerih: a) če ie obdelovalec zakrivil resno kršitev pogodbe, zlasti kar zadeva njegove obveze glede plačevanja najemnine ali glede običajne in pametne obdeiave zemljišča ali glede vestnosti v izpolnjevanju pogodbe; b) če pogodba izvira iz obvezne vojaške službe, ki jo mora izpolniti lastnik ali oseba z isto pravico ter ta lastnik ali oseba z isto pravico izrazi željo, da bi sam obdeloval zemljišče, ker je zemljišče, ki naj se obdeluje, v sorazmerju z delovno silo njegove družine; c) če je bil obdelovalec kazno-! van zaradi kršitve zakonskih določb, ki izadevajo obvezno oddajo zemljiških ipridelkov- Pogodbe kot take so po ukazu Iz Slovenije in Jugoslavije Vojaško sodišče v Ljubljani| je izreklo sodbo v razpravi proti 12 obtožencem, katere je spoznalo za krive, da so napadali pripadnike Titove vojske in politične priganjače, da so na svojih pohodih širili današnjemu režimu sovražno propagando ter govorili, da bo kraljeva vojska kmalu zrušila komunistično oblast, dalje, da so zbirali obveščevalne podatke vojaškega in političnega značaja ter jih dostavljali Angležem ter da so se bojevali proti državni ureditvi ljudske republike Jugoslavije. Obsojeni so bili: Franc Čeh, bivši mesar in orožnik, na smrt z obesenjem, Ferdi - Franc Arnuš, brusač, Jožef Levičnih, dezerter Titove vojske in Alojz Ferke, mehanik, na smrt z ustrelitvijo, Slavko Pistotnik, tekstilni delavec Rudolf Lilič, bivši želez niški uradnik, na 20 let, Konrad Hojnik, poljedelski delavec, na 18 let, Edvard Zorman, tekstilni delavec, na 12 let in Alojz Gruber, mehanik, na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Značilno za razmere v Jugoslaviji je brezdvoinno, da so se proti Titovemu »delavskemu, ljudskemu« režimu začeli upirali delavc., Zgornja razprava, v kateri na zatožni klopi ni bilo nikakih. zločinskih kapitalistov ampak sami delavci, pove več kot jasno, da je komunistična strahovlada v Jugoslaviji ne-vzdržljiva tudi za delavce. * * * V Srbiji so razprave in obsodbe junaških borcev za svobodo, ki se nočejo slepo pokoriti komunistom, na dnevnem redu, kar kaže. da je v Srbiji odpor proti režimu v Jugoslaviji največji in najbolj organiziran. Pred nekai dnevi se je v Osijjeku končala razprava proti članom četniške organizacije iz Dalja Sodišče je obsodilo: Cvekta šijač- njihovih zahtev verjetno proglasili splošno stavko. Delavci Acegata so se sestali v siedo zjutraj ob 10. uri •na delovnem uradu, da bi začeli pogajanja za izenačenje mezd. komunistični stranki. Po razočaranjih v komunistični Jugoslaviji se je odločil pobegniti iz komunističnega . paradiža« Titove Jugoslavije. Prodal je svoje pohištvo in ostalo premoženje ter po kratkem obisku pri sorodnikih svoje aene v Novem mestu odšel v rojstni kraj v Ajdovščini, odkoder je pobegnil v uradna otvoritev rafinerije mine- j ^ ^ ^ komunistične stranUe OTVORITEV RAFINERIJE >A-£)UILA«. Uprava rafinerije je objavila, da bo v četrtek 31. julija ralnih olj. ZVIŠANJE CEN TOBAČNIH IZDELKOV. Sledeč italijanskemu u-krepu je uprava monopolov ZVU kega ha smrt z obešenjem, Savo zvjgaia cene tobačnih izdelkov tudi Batranoviča, Lazarja Bajekoviča, Nenada Donguzova in Mojmirja Laziča na smrt z ustrelitvijo, ostalih 15 obtožencev pa na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo od 1 do 20 let. * * * Napad na ljubljanskega škofa Vovka. Iz Ljubljane je prispela vest, da je bil izvršen na ljubljanskega pomožnega škofa g- Vovka napad ob priliki birmovanja v Kočevju. Dogodek ije;vzbudil splošno ogorčenje med slovenskim narodom. Pravijo, da sedanji režim v Jugoslaviji ni proti veri jin cerkvi na področju »A« Julijske Krajine. UGRABITEV. Policija je prejela prijavo o ugrabitvi jugoslovanskega begunca Ivana Židana, do nedavna uradnika za javna dela v Beogradu. Po izjavi žene ugrabljenega Zidana sta oba zakonca pred nedavnim pribežala preko Ajdovščine, rojstnega kraja ugrabljenega moža. Ivan Zidan, ki je svoječasno pobegnil kot otrok s starši pred fašisti v Jugoslavijo, je po dokončanih srednješolskih študijah v Novem mestu in na univerzi živel kot uradnik ministrstva v Beogradu. Bil pač pa samo proti njenim škofom ! je znan levičar ter se je priključil in duhovnikom! 'je zakrivil velik prekršek, česar pa se verjetno ni zavedal, ker se je v Trstu družil z osebami, ki bi jim ne smel zaupati, kar je končno privedlo do njegove ugrabitve. V zadnjem času je iskal stanovanje in po nasvetu nekega prijatelja je preteklo sredo 23. julija odšel na »o-glede,. stnovanja v Barkovlje. Ker gospodar obljubljenega stanovanja dolgo ni prišel iz mesta, se je žena vrnila v mesto, mož pa je ostal, češ da bo čakal. !n vzela ga je noč Ko se-drugo jutro ni vrnil, so ženo Medana. Pred kratkim je policija zaplenila Hermenegildu Brajdi & kilogramov cigaret Fib in Capitol, ki naj bi bile vtihotapljene v Videm. Gorenje Cerovo, v noči na 23. julija so neznani tatovi pobrali tukajšnjemu posestniku g. Terkuču mnogo svinjine (slanine, salamov, gnati) in drugega blaga za skoro 100 tisoč lir vrednosti. Dolenje, še do pred kratkim je stal na občinskem domu tudi slovenski napis „županstVo“. Kar čez noč pa je izginil. Od prebivalstva v občini sta dve tretjini Slovenci in v občinskem svetu sta tudi dva Slovenca in en namestnik gg. Šibav, Skubin in Goljevšček. Čudimo se,, da ti slovenski zastopniki niso še protestirali radi izginulega napisa in poskrbeli za popravo krivice. Vsaj sedaj, ko nam tudi italijanska vlada z zakonskimi ukrepi zagotavlja in jamči spoštovanje naših pravic. Breginj. Drog na našem trgu, na , , , , .-»j*!, „ nov I katerega so komunistični elementi obšle hude slutnj . C s j \ . - civjgalj siovensko zastavo z zvezdo, kovlje, da bi poizvedela, kaj se je zgodilo. Toda zvedela ni ničesar. Četudi bi kdo kaj vedel, bi se pod so neznanci vrgli v zrak. Kdo je priredil ples v Vi- komunističnim terorjem težko odlo-; ^jevikll ? (Ne Pepi ne Cvetko). 20. julija t. 1. se je vršil v čil, da bi govoril. Po neuspelih poizvedbah na licu mesta se je obrnila za pomoč na policijo. »Ljudska pravica« piše, da nameravajo britanske oblasti v Nemčiji 12.000 Jugoslovanov, prepeljanih iz Italije, ki so zdaj v položaju bivših sovražnikov, ki so se predali, prevesti v položaj izseljencev ter jih nato rekrutirati v britanske policijske oddelke. Vesti s Tržaškega „ Medtem ko je v družbi brez razredov laž sama po sebi nedostatek, ker sili člane družbe, da zapravljajo svojo silo za odkrivanje resnice, je pa to čisto nasprotno v družbi, ki sloni na razredih. V borbi izkoriščanega razreda proti njegovim sovražnikom sta laž in prevara zelo pogosto zelo važni orožji... Delavska država, obkoljena od vseh strani od sovražnih kapitalističnih aržav, ima laž za zelo potrebno in zelo koristno v svoji zunanji politiki “. E. Preobraženski: „ Morala in razredna pravila". | ŠOLSTVO. Poletne dopolnilne šol- štv. 141 ostale v polni veljavi, kar|ske tečaje za učence vse sloven- se tiče najemnine naravi. m y,tJo potrebno delo šolske uprave toplo pozdravljamo. TEČAJI ZA UČITELJE. Na po- aii dajatev v skih osnovnih šol, dvoletnih tečajev, obrtnih šol, nižjih srednjih šol, tr- . Dne 2. julija t.. 1. pa je izšel od-j govske akademije in višje srednje lok št v* 406 (141 B).. k: določa, da šole bo ustanovilo šolsko nadzor n, odlog poljedelskih pogodb in na-jomov ne bo veljal tudi v sledečih primerih: d) če lastnik ali drug upravičenec, ki je bil neposredni obdelovalec zemljišča, izjavi, da bo zemljišče obdeloval neposredno sam in jc delovna zmožnost njegove družine namenu zadostna; e) če lastnik ali drugi upravičenec izjavi, da bo dal zemljišče v obdelovanje neposredno lastnemu sinu, ki je bil ali je neposredni obdelovalec in čigar družina nudi zadostno delovno zmožnost; f) če hoče lastnik izvršiti na zemljišču temeljite )3n nujne obnove, 'čiijih izvršitev ije v nasprotju z nadaljevanjem pogodbe in je bil načrt za izvedbo istih že proglašen za izvedljivega in koristnega od strani področnega kmetijskega urada (Ispettorato Territo-riale per 1’Agricoltura), kar se tiče poljskih pridelkov. Clen II novega odloka 406 (141 B) pa dostavlja: 1) Lastnik ali drugi upravičenec, ki dobi zemljišče na razpolago po določilih črk d), e) in f) člena lil ukaza 406, in ne izpolni obveznosti, ki jih je sprejel, mora zemljišče vrniti in povrniti škodo najemniku Stanley Sommer. Razgovarjal se bo z uradniki gospodarskega oddelka ZVU o razdeljevanju ameriških dobav na tem področju. Uradni prostori vodje odposlanstva bodo v Ljudskem domu. V skladu z načrtom štvo. Dopolnilni tečaji bodo začeli: Združenih držav za pomoč tujini se Vesti z Goriškega delovati 11. avgusta ter bodo traja- [ bo odposlanec sporazumel z ZVU o li dva meseca;. Obiskovanje tečajpv razdeljevanju dobav, ki jih predvi-za osnovne šole ter nadaljevalnih \ deva načrt za pomoč: življenjskih tečajev je brezplačno; za tečaje niž-i potrebščin, goriv, zdravil, surovin, jih in višjih srednjih šo( so določili j oblek, umetnih gnojil, semen ter pristojbino v znesku 500 lir. Vpi- prahu proti mrčesu. Kot so že prej sati se je treba pri šolskih ravna-1 javili, bodo količino dobav določili leljstvih do 2. avgusta. Hvalevredno od časa do časa po potrebah pod- ročja. Poročilo ZVU pravi dobesedno: »Namen načrta Združenih držav je izvesti pomoč na široki podlagi in v korist prebivalstva. To budo prosvetnega oddelka ZVU je j .g nadajjnji dokaz odločne želje a-šolsko nadzomištvo v Irstu organi-; mei.jgkeg;l prebivalstva pomagati ziralo v počitniških mesecih: polet- q-Istu M dosego samostojnega go- ni tečaj splošne metodike za italijanske ljudskošolske učitelje, podoben tečaj za slovanske ljudsko-šotske učitelje, poleg tega pa še tečaje slovenskega in italijanskega jezika za slovensko učiteljstvo. Tečaji bodo pričeli delovati 11. avgusta!. Vpis do 5. avgusta pri šolskih ozir. didaktičnih ravnateljih. VRNITEV V DOMOVINO. Preko Trsta se je pretekli teden vrnilo v domovino 24 Jugoslovanov. Na njihovi! željo jih je izročila italijajn-ska policija, ki jih je imela v zaporih zaradi različnih kriminalnih dejanj, ki so jih zakrivili v Italiji. Potovali so s skupnim potnim listom. Preko področju »A« jih je varno Poloviearju, kolonu, soudeležniku j spremljala zavezniška policija. Pred in najemniku, kateremu odlog po- i odhodom iz Rima jih je obiskal godbe ni bil priznan. ; tamkajšnji jugoslovanski konzul ter Drugi del člena II ukaza 406 pa I se od njih poslovil. pravi, da se upravičeni odloga pogodb glasom črk d), e) in f) člena III lahko pravici1 odpovejo, toda s pisano .izjavo ali z izjavo dano pred sodiščem. V nadaljnjem pa obveščamo vse prizadete stranke, da se pred strokovnim udružetijem in med zastopniki gospodarjev in najemnikov vršijo pogajanja za sporazum glede razdelitve pridelkov iy letu 1947. Kakor je znano so v Italiji določili, «ta prejme najemnik polovičair 53°/o pridelkov, Igospodar pa 43n/°. Ostalih 4% pa naj bi služilo obnovam. Pogajanja za cono A se nadaljujejo, ker ni še prišlo do sporazuma, Odg»v«rni urednik : Janka Simčič. Tiska tiskarna Budin v Garici. Tiskana z davaljenjem A. 1. S. OBSODBE ZAV. VOJAKOV. Zavezniško vojaško sodišče je obsodilo britanske vojake, ki jih je spoznata za krive raznih prestopkov: na 5 let zapora zaradi oboroženega uapada in ropa; na nečastni izbris iz vojske ter 7 le« zapora zaradi tatvine avtomobila in osebnih predmetov nekega civilista ter končno na nečastni izbris iz vojske in 10 let zapora zaradi tatvine avtomobila, denarja in osebnih predmetov nekega civilista. ZA TIŠINO V MESTU. V prvem tednu ukrepov proti kaljenju tišine i mestu je vseh 85 policijskih ob-hodnic ugotovilo in kaznovalo 428 primerov kaljenja miru z globo. AMERIŠKA POMOČ. V Trst je prispel vodja odposlanstva za ameriško jiomoč v področju »A< Julijske krajine in videmski pokrajini spodarstva, tako da bo potem mogel razvijati svoje gospodarstvo brez kakršnih koli zaprek.« Stanley Sommer je izrazil željo, da bi se sestal z zastopniki tiska in jim razložil podrobnosti o načrtu za pomoč tižaškemu področju. PROMET V PRISTANIŠČU. V tižaško pristanišče je priplul ameriški parnik »Christopher Gadsden« s tovorom 965 ton strojev iz San Francisca in švedski parnik »Nabo-land« s 590 tonami raznega blaga iz Montevidea- Blago je namenjeno za Avstrijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. ZVIŠANJE CEN ČASOPISOV. Ceno časopisov na dveh straneh so zvišali dne 28. julija na 10 lir za izvod. Po tem zvišanju bo cena e-naka z,a časnike na dveh in štirih straneh. To zvišanje cene so odredili po skrbnem preudarku položaja zaradi zvišanja tiskarskih stroškov in mezd na nasvet Pokrajinskega u-rada za cene. DVEUltNA STAVKA. V ponedeljek zjutraj ob 10. uri so uslužbenci občinskih uradov in podjetij, bolnišnic ta podjetja ICAM prekinili za dve uri delo v znamenie protesta, ker niso dobili izplačanega predujma 6000 lir in zaradi zavlačevanja pri pogajanjih za izenačenje .mezd z industrijskimi delavci. Prav tako so prekinili delo delavci ACEGATA, ker jim niso nakazali predujma 10.000 lir. Ob 12. uri je delavske zastopnike poklical na prefekturo pokrajinski komisar Gardner, ki ■jim, je obljubil urediti sporne zadeve v 48 urah. Zastopniki delavcev so pojasnili pokrajinskemu komisarju, da bodo v primeru neugoditve POČITNIŠKI TEČAJI S 5. avgustom se otvorita počitniška tečaja (zabavišči) za u-čence osnovnih šol v Šolskem domu (ul. Croce) in v Malem domu (ul- Randaccio). kjer se učenci lahko vpišejo do 2. avgusta. Učitelji, ki želijo poučevati v teh tečajih, naj do 2. avgusta do zaključka u-radnih ur predložijo prošnjo na višjem šolskem nadzorništvu v Gorici. # * # Sredi prve polovice avgusta se na slovenskih srednjih šolah v Gorici pričenjajo počitniški tečaj za dijake, ki imajo popravne izpite, in pa za tiste, ki so sicer izdelali, a bi si radi utrdili pridobljeno znanje. Tečaji bodo trajali približno dva meseca po tri ure (po potrebi tudi več) na teden za vsak predmet. Dijaki, ki želijo posečati te tečaje, naj se čimprej prijavijo v tajništvu svoje šole (v dopoldanskih urah), kjer dobe tudi vsa potrebna pajasnila. UČITELJSKI TEČAJI Dne 11- avgusta! se na slovenskem višjem učiteljišču v Gorici prične tečaj za slovenščino in italijanščino za učitelje osnovnih šol. Udeležba je prostovoljna. Kdor želi obiskovati tečaj, naj se do 7. -avgusta prijavi v tajništvu .učiteljišča v Gorci. Tečaj bo trajal /trti tedne- /6 urna povorka. Po poročilih italijanskih listov se je te dni vila po cesti severo-vzhodno od Vidma izredno dolga kolona motoriziranih zavezniških sil- Povorka, ki je trajala 16 ur, je bila sestavljena iz težkih in lahkih oklopnih cdinic najmodernejše vrste. Kam ,so bile oklopne sile namenjene, ni Iznano. V Gorici so {zavezniki zopet vzel v najem nekaj poslopij, katera so bili prod kratkim izpraznili. Strah pred |komunistiC-nim nasiljem zginja. Odličen prijatelj našega lista nam piše: Naše ustrahova« no podeželsko prebivalstvo počasi lomi okove, v katere ga je ukovala komunistična OF. Ni izrazito političen primer, katerega mislim na* vesti, vendar je značilen in vesel znak za odpor, ki se je začel pojavljati, zato me« nim, da je prav, da ga bele« ži tudi borbena »Demokra« cija«. Saj bo marsikomu v spodbudo. Lansko leto si na deželi nihče ni upal misliti, da bi se v kaki župniji vršil praznik sv. birme, da bi svojega otroka poslal k bir« Višnjeviku javni ples brez vsake politične barve. Ta ples je priredil podjetni muzikant iz Kojskega po dogovoru z domačimi fanti. Proti plesu so uprizorili politični nestrpneži gonjo, potrgali električno napeljavo, da je bila vas še ves teden nato brez luči, vendar to ni moglo preprečiti zelo številnega obi-| ska zabave, ki se je vršila ob karbitni razsvetljavi. Tik pred začetkom plesa so nekateri domačini razobesili na plesišču na svojo roko zastavo z zvezdo, katero pa so predstavniki organizacij AFŽ in Krajevnega odbora sneli, čas da se prireditev ne vrši z njihovo odobritvijo in ne pod njih nad-mi. Premnogi otroci, mladi zorstvom. Kasneje so to dejanje pa tudi že nekoliko odrasli, opravičevali pred svojimi Ijud-so si želeli sv. birme. Saj je1! mi, češ da je bila razobešena sv. birma eden najlepših 1 italijanska zastava, kar je grda spominov izza mladih let. izmišljatina. V Višnjeviku smo Sveti zakrament in vse, kar ^ran1*1 ^5 let sužnjost: je z njim povezanega, je za j dve slovenski narodni zastavi, mlado dušo dogodek, iz ka« jnočemo Pa nobene Toghatti- terega črpa vse življenje. Toda nad deželo je visela moreča prepoved, da se o« troci ne smejo dati birmati in dežela se je molče poko« rila. Letos smo ta ukaz, ki je poniževal dostojanstvo svobodnega človeka, po« gumno zlomili. Zaman so bile okrožnice tolminskih komunističnih valptov, za« man grozilni govori rdečih političnih tajnikov, zaman žuganje botrom in birman« ceni, zaman izločanje iz služb funkcionark, ki so šle za botre, zaman črtanje iz mladinskih organizacij o« nih, ki gredo k sv. birmi. Veličastna je bila sv. bir« ma v Standrežu na Telovo, ko je krog 170 otrok bilo birmanih. Nič manj sloves« no ni bilo v nedeljo 13. juli« ja v Podgori, ko je točno 100 otrok bilo zaznamova« nih z neizbrisnim zname« njem sv. zakramenta. Vrla mladina, otroci in starši iz Opat j ega sela so najeli dne 19. julija kar štiri koriere ter prišli veselo pevajoč v Gorico, da so bili birmani v nadškofovi kapeli. Sledili so zgledu Sedlanov in Bor« jancev ter neustrašenih Velikožabeljcev, Šempas« cev, Kalanov in drugih iz cone B, ki so prebili bloke, se izpostavili zasmehovanju in pritisku. Ko je stražar na bloku ustavil voz prepeva« jočih in praznično opravi j e« nih otrok in botrov z vpra« šanjem: »Kdo ste in kam greste?«, mu je neugnani voznik zaklical: »Tovariš, otroci so naši, konji so naši, voz je moj, vsi pa gremo k birmi.« Pognal je konja, za« peli so in tovariš stražar je gledal negotov za dirjajo« čim vozom.... Pošteni Slovenci se ne bo« jijo več svojih zastraši« teljev! jeve. Naslednjo nedeljo 27. julija 1.1. se je vršil ponovno nepolitični ples, katerega so priredili domači fantje. Ples je bit za vse brezplačen in gostom so vsakomur ponudili prav tako brezplačno kozarec brica. Kobarid. V soboto 26. julija so razne organizacije pod okriljem OF priredile izlet na Bled. V zadnjem trenutku so v Tolminu črtali s seznama prijavljencev in brez navedbe vzrokov več domačinov, To dejstvo je povzročilo splošno razburjanje, zgražanje ,iu obsodbo ne samo pri prizadetih, nego tudi pri ostalih domačinih- Krajevni odbori so 'odklanjali vsako odgovornost, češ da je to storila neka 'tajna nadrejena oblast, ki je poslala v Tolmin svoje informacije in predloge. Med iprizadetimi so osebe, ki so storile nemajhne u-sluge OF. To ne bo ostalo brez posledic. -Ljudje se sprašujejo, ali sc čutijo odločujoči krajevni »čini-teljji« res še 'talko močne, da si smejo privoščiti take napake in odvračati od sebe še tisto malo ljudi, ki jim (morda slede. Ta dogodek je odprl zopet mnogim oči. Sedaj res vidijo, da se začne že na Krnu železna zavesa- Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“ Nepodpisana oseba iz cone B nam je poslala 1000.— lir in obu- pano pismo, ki se tako zaključuje: „Življenje, ki nam ga deli Tit*va diktatura, je suženjstvo, rop, lakota, beračija; režim ima topove, puške, avte, tovarne, vse za vojsko, ozno in tovariše na oblasti, za ljudstvo so pa nakazila"; prijatelj iz zapad-nih Brd lir 2000.- ; iz Cerovega lir 3750.-; po g. K. lir 3700,-; N. N. za sklad: lir 100,— 100.— 100.— 180,— 180,— 252,— 8,- 50.- 252.— ; partizan borec iz Medane lir 370.-; N. N. lir 150,- 200,— 250 - 250.—. Vsem iskrena hvala! Č1TAJTE »DEMOKRACIJO*