PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni' I »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
C«
£ > 3
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XL!II. št. 94 (12.726)
Trst, torek, 21. aprila 1987
Predsednik vlade v svojem govoru ni zahteval zaupnice
Fanfani pripravlja volitve
Velika napetost v poslanski zbornici - V predstavitvenem govoru ostre polemike s Craxijem in s socialisti - Radikalci in DP začeli obstrukcijo
o
o
•v
O
o
RIM Velika napetost je spremljala včerajšnjo predstavitev vlade Amintoreja Fanfanija v poslanski zbornici. Napetost je vladala pred Palačo Montecitorio, kjer so radikalci in demoproletarci uprizorili dve, sicer nekoliko folkloristični manitestaciji v podporo referendumov. Napetost je vladala v zbornici pred začetkom Fanfanijevega posega zaradi številnih ugovorov, ki so jih predložili demoproletarci in radikalci, po enega pa tudi socialisti, socialdemokrati in liberalci. Napetost je vladala tudi med Fanfanijevim posegom, saj so nekateri poslanci predsednika vlade večkrat prekinili.
Vendar pa je Fanfanijev govor predvsem ponovno osvetlil veliko napetost med demokristjani in socialisti, to je med dvema največjima silama razpuščene večine pet-strankarske koalicije. Fanfani je v svojem govoru odkrito govoril o možnosti predčasnih volitev, med maloštevilnimi programskimi točkami je navedel spremembo zakona o referendumih, ki bi omogočala glasovanje letos jeseni, predvsem pa je polemično odgovoril na kritike, ki mu jih je izrekel Bettino Craxi v zvezi z možnostjo, da bi šlo celo za protiustavno vlado. Fanfani je opozoril na trenutek, »ko so mnoge stranke julija - avgusta 1960 vprašale poslanca Fanfanija, naj se umakne iz zatišja, v katerem je bil od januarja 1959 in naj sestavi vlado, pa čeprav enobarvno po strukturi, vendar s širšo podporo, da bi politično - parlamentarno življenje ubralo novo pot.« Ta namig so mnogi razumeli kot namerno primerjavo med Tambronijevo vlado in koncem vlade, ki jo je vodil tajnik socialistične stranke.
Po posegu v poslanski zbornici je Fanfani izročil besedilo svojega govora v senatu, ki se bo prav danes sestal, da izvoli novega predsednika, ki bo zamenjal Fanfanija.
Socialisti so pokazali vso svojo jezo zaradi imenovanja Fanfanija in zaradi njegovega posega v poslanski zbornici, tako z zelo skromno prisotnostjo (včerajšnje seje se je udeležilo le nekaj več kot deset poslancev od skupnih petinse-
demdeset) kot tudi z ostrimi komentarji na govor predsednika vlade. Rino Formica je sarkastično dejal, da je vedel, da De Mita piše aovore Mancinu, ni si pa mislil, da jih piše tudi Fanfaniju. Član vodstva PSI DelFUnto je dejal, da je »ganjen, ker se osemdesetletni gospod spušča v take avanture«. Načelnik socialističnih poslancev Lagorio pa je dejal, da vse kaže, da Fanfani ne išče večine, saj predlaga le vladno dejavnost za nekaj tednov.
Oster do socialistov pa je bil po drugi strani demokris-tjanski tajnik De Mita. Ko je v parlamentu srečal člana vodstva PSI Tempestinija, mu je zabrusil: »Videl boš, kako bom prijazen z vami v volilni kampaniji,« kajti za De Mito je povsem jasno, da v tem parlamentu ni večine in so torej potrebne predčasne volitve. Po drugi strani je to podčrtal sam Fanfani v svojem posegu, ko je dejal, da v tem kočljivem stanju ne dopušča sumničenj dejstvo, da bi lahko predsednik republike pozval državljane, naj se neposredno, s svobodnim, enakopravnim in tajnim glasom izrečejo o bodočnosti države. Ta stavek je izzval negativne komentarje liberalcev in socialdemokratov, poleg seveda socialistov. Manj drastični so bili republikanci, ki so še zlasti poudarili, da je do tega stanja prišlo zaradi zaostritve odnosov med demokristjani in socialisti, čeprav so tudi sami protestirali, ker parlament za časa njihovega vsedržavnega kongresa.
Kar pa zadeva komuniste je včeraj Achille Occhetto dejal, da bi bila še edina možnost za preprečitev razpusta zbornic v tem, da bi se sile, ki podpirajo referendume v zbornici izrazile za sestavo vlade, ki bi zajamčila izvedbo referendumov. Komunisti bodo predstavili resolucijo take vsebine. Pannella pa je prepričan, da to ni najboljša rešitev in vztraja pri mnenju, da bi morali glasovati za zaupnico Fanfanijevi vladi in torej s tem prisiliti demokristjane, da bi izvedli referendume.
G. R.
Amintore Fanfani
Argentinci so praznovali uspeh predsedniških pogajanj z zabarikadiranimi vojaki
Uporni argentinski oficirji so se predali Dvoumni uspeh presednika Raula Alfonsina
General Hector Rios Hrenu
(AP)
BUENOS AIRES — Argentina si je oddahnila. Osebni poseg predsednika Raula Alfonsina, konec upora regimenta iz Cordobe, pogajanja in podpora, ki jo je bil predsednik deležen tudi s strani političnih nasprotnikov, so omogočili končni uspeh mlade argentinske demokracije.
Tudi vojaški krogi so si oddahnili. Enote drugega armadnega korpusa se vračajo s svojimi tanki v vojašnice, ne da bi jim bilo treba kakorkoli poseči. Polkovnika Aldo Rico in Carlos Ven-turino, ki sta vodila upor oficirjev v vojašnici Čampo de Mayo, so aretirali in bi jima moralo zdaj soditi vojaško sodišče, medtem ko je major Erneste Barreiro, oseba, ki je zanetila najhujšo krizo Alfonsinove Argentine, izginil neznano kam. Poleg upornih polkovnikov so se predali tudi ostali vojaki, ki so se zabarikadirali v vojašnici Čampo de Mayo, 80 vojakov in oficirjev.
Vojaška kriza, ki je stresla temelje tri leta in pol stare argentinske demokracije, se je torej zaključila s pomembno predsednikovo zmago in z velikanskim ljudskim praznikom. Argentinci so dočakali vest, da so se uporni vojaki dokončno predali, kar na trgu pred predsedniško palačo. Večtisočglava množica je preplavila Plažo de Mayo in vzklikala demokraciji in predsedniku Alfonsinu. Vse politične stranke so izrazile svojo
Fanfani ponuja še letos izvedbo referendumov
RIM — »S stvarnostjo je treba upoštevati stanje, v katerem se nahajamo.« Tako je dejal Fanfani, ko je predstavil poslanski zbornici svojo šesto vlado. Ministrski predsednik je namenil velik del svojega posega bolj ali manj odkritemu polemiziranju s socialisti in s Craxijem. Že njegova obnova poteka vladne krize je izzvenela zelo polemično, saj je bila dokaj enostranska z gledišča De Mite. Prav tako oster je bil Fanfani, ko je primerjal nastanek svoje vlade z vlado, ki jo je sestavil leta 1960 in s katero je zamenjal dotedanjo Tambronijevo vlado, ki je slonela na podpori neofašis-tov in za časa katere je prišlo do krvavih spopadov med delavci in policijo.
Sicer pa je Fanfani ves čas izhajal iz stališča, da je njegova vlada začasna in zgolj priprava na predčasne volitve. Tega sicer nikoli ni izrecno dejal, vendar je bil ta namen jasno razviden iz celotnega posega predsednika vlade.
Prvič, iz ocene nastanka vladne krize in iz ugotovitve, da v tem parlamentu ni možna nobena večina več ter da bi bilo škodljivo za državo, ko bi se tako stanje nadaljevalo do konca zakonodajne dobe in bi torej še leto dni prevladovala negotovost ter bi ne prišlo do jasne rešitve krize.
Drugič, iz ocene zadržanja predsednika Cossige in iz trditve, da v takem stanju predsedniku republike ne preostane drugega, kot da prepusti besedo volivcem, da se na svobodnih in demokratičnih volitvah izrečejo o bodočnosti vodstva države.
Tretjič, iz programa samega, ki ga ni. Fanfani je namreč predstavil parlamentu program za največ tri mesece vladanja: nekatere obveznosti s področja mednarodne politike in nekatere notranje obveznosti, v zvezi z vprašanji, o katerih se je prejšnja vlada že izrekla z vladnimi odloki, ki jih mora sedaj odobriti parlament. To pa je tudi ves program Fanfanijeve vlade.
Četrtič, iz dejstva, da Fanfani v vsem svojem 18 strani dolgem govoru ni niti enkrat zahteval od parlamenta zaupnice, kar je sicer doslej naredila vsaka vlada, ko se je predstavila parlamentu. '
Petič, iz ponujene roke zagovornikom referendumov, to je iz obljube, da bi vlada lahko pripravila zakonski osnutek ali celo izdala zakonski odlok, na osnovi katerega bi se lahko volivci o referendumih izrekli že letos jeseni in bi predčasne volitve ne pomenile avtomatične odložitve referendumov za dve leti.
solidarnost demokratični vladi in so sprejele predsednikovo »demokratično obvezo«. Val navdušenja je sicer zajel množice, že včeraj pa so si politični opazovalci zastavljali vprašanje, do kakšne mere je predsedniku Alfonsinu res uspelo ponižati osorno vojsko.
Odgovor žal ni preveč naklonjen Alfonsinovi vladi (čeprav se vsi strinjajo s tem, da gre za enkratni osebni uspeh argentinskega predsednika). Afera vojaškega upora v Cordobi in v vojašnici Čampo de Mayo naj bi se zaključila brez pravega zmagovalca. Predsednik Raul Alfonsin je namreč zagotavljal, da ne bo upošteval zahtev upornikov in da ne bo klonil. Zdaj, ko je kriza mimo in so uporni oficirji za rešetkami, so uporniki izjavili, da so dosegli, kar so si zastavljali.
Na izjavo upornikov lahko navežemo tudi ostavko poveljnika argentinskega generalštaba generala Riosa Erenuja - ena izmed prvotnih zahtev upornih vojakov - ki ga bo začasno nadomeščal minister za obrambo Horacio Jauarena. Predsednik Alfonsin je torej res zadostil nekaterim zahtevam upornih vojakov, čeprav je to storil z namenom, da zatre upor, ne da bi se posluževal nasilnih - vojaških - rešitev. Vlada bo morala zdaj v kratkem rešiti še vsa odprta vprašanja, ki zadevajo civilno sojenje vojaških kadrov.
Košarka: danes prvi finale
Mobilgirgi - Tracer
□ □ □
Košarka: morda že odločitev
Danes povratna tekma Partizan - C. zvezda
□ □ □
Liege - Bastogne - Liege
Argentin izreden
Ob veliki noči veliko živžava
V soboto, nedeljo in včeraj je bil na italijanskih avtocestah in v letoviščih nepopisen vrvež. Veliko noč je 20 milijonov Italijanov izkoristilo za daljše izlete (udi na tuje), njim pa gre prišteti še tri milijone tujcev, ki so se pripeljali v zimsko-športna središča na severu države in na sončne plaže Ligurije. Največ je bilo Zahodnih Nemcev, Avstrijcev in Angležev, veliko pa tudi Francozov in Špancev. Na mejnih prehodih so bile do 13 kilomtrov dolge kolone vozil, na avtocestah pa je bilo več prometnih nesreč, v katerih je umrlo kakšnih 20 ljudi.
Tisoči domačih in tujih vernikov so prisostvovali na Trgu sv. Petra in v sami baziliki evharističnim obredom in poslušali papeževo velikonočno sporočilo, namenjeno zakonskemu življenju v dvoje in rojstvu otrok po krščanskih načelih.
NA 2. STRANI
Član predsedstva RK SZDLH Josip Gobac o manjšinah in sodelovanju z deželo F-JK
V sredo bo na dvodnevnem obisku pri Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi delegacija Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške, ki jo bo vodil član predsedstva Josip Gobac. Pred odhodom iz Zagreba je dal Primorskemu dnevniku naslednji intervju.
Vpr.: Sodelovanje med RK SZDL Hrvaške in SKGZ traja že več kot deset let in je po našem mnenju zelo uspešno. Kaj vi mislite o tem sodelovanju?
Odg.: Na svojem prejšnjem delovnem mestu pri zagrebški televiziji sem imel precej stikov s slovensko manjšino v Italiji. Ukvarjal sem se in še se ukvarjam z vprašanji informiranja, na tem področju smo precej sodelovali. Vpeljali so me tudi v vprašanja sodelovanja med RK SZDL Hrvaške in SKGZ. To sodelovanje je zelo dobro, koristno in pozitivno ne samo za slovensko manjšino v Italiji in za Socialistično zvezo Hrvaške, temveč za sodelovanje med našima prijateljskima državama in za sodelovanje med SR Hrvaško in deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Vpr.: V svetu je znana načelna jugoslovanska politika do pripadnikov jugoslovanskih narodov, ki kot narodne manjšine živijo v nekaterih sosednjih državah.
Odg.: Načelna politika SFRJ do svojih narodnih manjšin v sosednjih državah je' del naše notranje politike, našega družbeno-gospodarskega sistema, in s tem v zvezi naše zu-
nanje politike. Izhajajoč iz znanih načel enotne zunanje politike SFRJ, pri uresničevanju katere imajo socialistične republike in pokrajine nadvse pomembno vlogo, SFR Jugoslavija, kar pomeni v bistvu vse socialistične republike in pokrajine imajo nalogo in obvezo, da skrbijo za narodne manjšine v sosednjih državah s ciljem, da le-te ne samo izboljšajo svoj položaj, temveč da uresničijo svoje pravice, ki jim pripadajo po določenih mednarodnih sporazumih. Jasno je, da tako politiko do svojih manjšin želimo voditi v okviru razvijanja dobrososedskih odnosov in vsestranskega sodelovanja s sosednjimi državami. Ker brez nje ne bi imeli skupnega življenja. Zaradi teg^ se Jugoslavija zavzema, da se načelno izpolnjujejo nerešena vprašanja narodnih manjšin. Prav tako posvečamo maksimalno pozornost vsem vprašanjem in problemom narodnosti v SRH in SFRJ.
Sodelovanje z manjšinami, ki živijo na obeh straneh meje, moramo razvijati v okviru dobrososedske politike in prijateljskih odnosov, osnovanih na znanih načelih ravnop-ravnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav itd. Imamo mnogo možnosti, da razvijemo medsebojno sodelovanje, kjer lahko tudi manjšine najdejo svoje interese. Omenil bom le neke oblike
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Gobac
Papežev velikonočni govor je imel tokrat kot predmet zakonsko ljubezen
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sodelovanja: gospodarsko in kulturno sodelovanje, krepitev obmejnega gospodarskega sodelovanja in maloobmejnega osebnega prometa, turizem itd. Pri tako bogatem sodelovanju med dvema prijateljskima državama je umevno in naravno, da narodne manjšine z obeh strani meje igrajo pomembno vlogo v medsebojnem boljšem razumevanju in v Ugodnejšem razvoju skupnih odnosov med našima državama. Smatram, da je najnaravnejše, da bodo manjšine povezovalni faktor, most sodelovanja v tej regiji. Mi imamo z Italijo eno od najbolj odprtih meja v svetu, skozi katero se pretakajo ljudje, kultura in druge dobrine. Gotovo je, da so v tem razvoju odigrale zelo pozitivno vlogo prav manjšine, ki živijo na eni ali drugi strani meje.
Vpr.: Znano je, da SR Hrvaška uspešno sodeluje z deželo Furlanijo-Julijsko krajino na dvostranskem področju in v okviru delovne skupine Alpe-Jadran, sodelujejo tudi politične stranke. Kaj bi lahko o tem povedali?
Odg.: Menim, da predstavlja sodelovanje SR Hrvaške in italijanske dežele F-JK pomemben doprinos pri krepitvi jugoslovansko-italijanskih odnosov v celoti, poseben pomen pa ima za razvoj dobrih obmejnih odnosov. Medtem pa ne smemo prikrivati, da še vedno obstajajo druge težnje, ki jim mir in sodelovanje niso .po godu in ki ju skušajo ju kvariti. Z nedavnimi skrunitvami spomenikov v tržaški okolici so pokazali, da nimajo radi sodobne Republike Italije in SFRJ in ne njunega vzornega prijateljstva. Zato se moramo stalno zavzemati, da krepimo vezi in odnose, saj bomo tako uspešno branili tako svoje prijateljstvo kot skupno življenje. Med SR Hrvaško in F-JK obstaja sodelovanje na ravni vlad, parlamentov in tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva Hrvaške razvija uspešno sodelovanje s F-JK. Dve sosednji deželi razvijata zelo uspešno sodelovanje na področju gospodarstva, ribištva, turizma, gospodarske kooperacije, v pomorskem in cestnem prometu, na področju kuture, navtičnega turizma, sodelovanja med severnojad-ranskimi pristanišči itd. Omenil bom tudi sodelovanje v okviru delovne skupine Alpe-Jadran glede prostorskega načrtovanja, žaščite človeškega okolja, prometa, znanosti, kulture, radia in televizije in na področju narodnih manjšin oziroma narodnosti. Glede na to ima to sodelovanje velik pomen za naši državi in za življenje v tem delu sveta.
Ob veliki noči na italijanskih cestah 23 milijonov domačih in tujih turistov
RIM Od sobote zjutraj do sinoči se je nagnetlo na italijanskih cestah 22 milijonov domačih in tri milijone tujih turistov oziroma velikonočnih izletnikov, ki so pustili gostincem, hotelirjem in turističnim delavcem nekaj desettisočev milijard lir. Zveza potovalnih agencij Fiavet ne prikriva zadovoljstva, saj je »prva preizkušnja« v pričakovanju skorajšnjega vikenda ob prazniku osvoboditve 25. aprila in prvomajskega »delovnega mostu« na moč spodbudna, zlasti pa pokazateljica o tem, kakšen bo osebni promet v letni turistični sezoni. Tujcev je bilo te dni za 12 odstotkov več kot ob lanski veliki noči, ko je bil sicer njihov dotok po sili razmer manjši, ker je praznik lani bil v marcu. Zahodni Nemci so se pomnožili za 5 odstotkov, Američani za 30 odstotkov (niso pa dosegli ravni iz let 1984-1985), a Japonci kar za 75 odstotkov. Drugače je prišlo v Italijo tudi veliko Avstrijcev, Britancev, Francozov in Špancev.
Število italijanskih turistov oziroma izletnikov se je povzpelo v primeri z lansko veliko nočjo za 20 odstotkov, a za 23-24 odstotkov je bilo več tistih, ki so se odpravili na tuje. Medtem ko so se inozemski prišleci zgrnili predvsem po velikih in manjših mestih z zgodovinskimi in arhitektonskimi značilnostmi
ter v zasneženih planinah na severu in na sončnih plažah Ligurije, so si Italijani privoščili znamenita velemesta, kot npr. Pariz, Dunaj in London, pa tunizijsko in egiptovsko obalo, Kenijo in tropske otoke. Domače gospodarstvenike zanima seveda posebno tujski dotok in že si manejo roke, češ, morda nam bo bližnja letna sezona tja do septembra omogočila kritje primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, ki ga je krivo zmanjšanje izvoza.
Sinočnji povratek izletnikov v mesta ni bil tako urejen kot bi lahko bil, ko bi se ljudje držali predprazničnih priporočil, in tako so se vile tako na avtocestah kot na mejnih prehodih dolge kolone vozil: na avtocesti Siena-Firence 13, na brenerskem prelazu 12, na rimskih obvoznicah 8 do 10, na Pesku nad Trstom 3 kilometri itd. Mnogo italijanskih državljanov pa tudi inozemcev je bilo v Sloveniji in hrvaški Istri, sploh pa so ljudje povsod dali duška veselju in prešernosti, saj jim je bilo tudi vreme nenavadno naklonjeno. Na vprašanja televizijskih radovednežev so hudomušno odgovarjali, češ, mi se zabavamo, oni tamle v parlamentu pa se kregajo. Marsikdo je imel s sabo prenosni televizorček in pod planinsko smre-
ko ali obmorskim boričem sledil besedam Fanfanija, ki so jih prekinjali medklici radikalcev in demopro-letarcev ter pozivi Jottijeve slednjim, naj vendar ne motijo. Velikonočna potovanja so tu pa tam, od Južne Tirolske pa do Sicilije na žalost označile tudi številne prometme nesreče, v katerih je bilo več kot 20 mrtvih in približno ravno toliko ranjenih.
Kakšnih 200.000 Italijanov in tujcev pa se je zbralo na Trgu sv. Petra, da bi poslušalo velikonočno sporočilo papeža Janeza Pavla II. Pozdravil jih je kar v 51 jezikih (dva več kot lani), tako tudi v 19 vzhodnoevropskih in v številnih afriških ter azijskih; kot priden Poljak je najdlje spregovoril v poljščini in navdušil množico obiskovalcev iz te države, ki jo bo Karol Wojtyla letos znova obiskal — še prej, 30. aprila, pa bo šel za pet dni v Zvezno republiko Nemčijo. Pred blagoslovom urbi et orbi je poglavar rimskokatoliške Cerkve pozval vse vernike sveta k spoštovanju življenja, torej proti prekinitvi nosečnosti, pa tudi k spoštovanju tradicionalnih metod za dajanje življenja v strogem zakonskem okviru; pri tem se je obregnil ob vsakršno genetsko manipuliranje. V sami baziliki je papež v navzočnosti diplomatskega zbora krstil in birmal 35 odraslih katehumenov.
Tragični trajekt v Zeebruggu
Kljub močnemu vetru so trajekt Herald of Free Enterprise privlekli v Zeeb-rugge	(Telefoto AP)
Ustaški terorist spet za rešetkami
WASHINGTON — Ameriške policijske oblasti so sporočile, da so zloglasnega ustaškega terorista Zvonka Bušiča, ki je v petek pobegnil iz zveznega zapora v New York, v soboto že prejeli v Pennsylvanii. Policija ni sporočila, kako mu je prišla na sled. Bušiča so leta 1976 zaradi ugrabitve letala in umora ameriškega policista v New Yorku obsodili na dosmrtno ječo.
Zloglasnega ustaškega terorista so v petek in soboto lovili po vsej Ameriki. Policija je nadzorovala vsa mednarodna letališča in obmejne prehode. Bušič je pobegnil iz zapora Otisville, kakih sto kilometrov severno od New Yorka. Ječarji so njegov pobeg odkrili približno ob sedmih zjutraj. Kot trdijo, je bil to prvi pobeg iz obmejnega zapora, kamor so Bušiča pripeljali pred dvema letoma. Zdaj, ko so ga ujeli, bo lahko povedal, kako mu je uspelo pobegniti.
Po ameriškem zakonu, ker so mu sodili kot teroristu, Bušič ne bi mogel pričakovati pomilostitve pred letom 2006. (dd)
Arafat je dosegel spravo med Palestinci
Tamilci izvedli nov hud pokol
COLOMBO Tamilski gverilci so napadli včeraj ponoči vas Wan Ela 130 kilometrov od Trincomaleja v severovzhodnem delu Šri Lanke in pobili 15 ljudi: 5 moških, 5 žensk, 4 dekleta in otroka. S tem se je število žrtev, ki so padle pod streli in noži hindujskih separatistov med velikonočnimi prazniki vzpelo na 140, kot navajajo uradni budistični krogi v Colombu.
Pokol so nasprotniki šrilanske vlade izvedli kljub policijski uri, ki so jo oklicale oblasti po strašnem krvolitju v petek. Takrat so nedaleč od omenjene vasi Tamilci pomorili kar 127 civilistov in jih ranili 65. Vladni funkcionarji pripisujejo obe teroristični dejanji organizaciji »Tigri za osvoboditev Elam Tamila«; gre za najpomembnejšo od skupin, ki se bojujejo proti osrednji vladi in zahtevajo popolno avtonomijo severnovzhodnega dela Šri Lanke.
plačal pa je za to visok politični davek
ALŽIR V hotelu Club des pins v predmestju Alžira od včeraj zaseda palestinski nacionalni svet zadnjič se je zbral 1985. leta v Amanu —: na katerem bo prišlo do dokončne pomiritve med Jaserom Arafatom in palestinskimi odpadniškimi skupinami.
Pred začetkom zasedanja je izvršni svet Organizacije za osvoboditev Palestine (vlada v izgonu), razglasil sporazum med Arafatom in kraljem Huseinom za neveljavnega. Veljavnost sporazuma je sicer že pred letom dni »zamrznil« Husein — Arafat ni namreč več sprejemal resolucij OZN v zvezi s Palestino — in je predvideval sestavo enotne pales-tinsko-jordanske delegacije na konferenci o Bližnjem vzhodu in ustanovitev konfederacije na obeh bregovih Jordana. V isti sapi so Palestinci potrdili sklep, da se udeležijo mednarodne konference, vendar »z avtonomno in neodvisno palestinsko delegacijo«. Izvršni svet PLO je ob tem tudi obsodil vsakršno teroristično akcijo zunaj zasedenega ozemlja in potrdil, da Abu Nidal — katerega je Arafat zaradi veleizdaje obsodil na smrt — ne bo član novega izvršnega sveta, kot tudi ne novega parlamenta.
Palestinski nacionalni svet je na zasedanju sprejel anti-imperialistično politično platformo, »ta pa,« kot je dejal Na-jef Havatmeh — vodja Demokratične fronte za osvoboditev
Palestine — »pomeni tudi zavrnitev načrta ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, ki predpostavlja priznanje Izraela, in obsodbo campdavidskih sporazumov iz leta 1979. Dogovor med osmimi palestinskimi frakcijami, ki so prisotne na sestanku, pravi/da »bodo v bodočem odnosi z Egiptom zasnovani na sklepih arabskih summitov in zasedanjih palestinskega nacionalnega sveta«, kar je kompromisna formulacija pri najbolj spornem argumentu zasedanja.
V	odgovoru na vprašanje o odnosu PLO do mednarodne konference o Bližnjem vzhodu je Abu Ijad, Arafatov tesni sodelavec, dejal, da »dokler ni enotnosti, v okviru arabske solidarnosti, med samimi Palestinci, je iluzorno govoriti o konferenci.«
Arafat se je včeraj po štirih letih lahko ponovno izrazil v imenu »pridobljene palestinske enotnosti« in je v svojem govoru zelo laskavo ocenil libijsko in alžirsko posredovalno vlogo za spravo med Palestinci. Kljub vsemu bo torej Arafat še ostal predsednik izvršnega sveta Palestincev, v novi palestinski vladi pa ne bo razpolagal kot v prejšnjih z večino.
V	Egiptu, Izraelu in Jordaniji ocenjujejo sklepe palestin-
skega nacionalnega sveta kot korak nazaj v reševanju zapletenega bližnjevzhodnega položaja.	'
Komsomol se skuša otresti birokratskih spon preteklosti
MOSKVA — Štirideset milijonpv ali dve tretjini vse sovjetske mladine združuje organizacija, ki jo označuje ruska kratica VLKSM (Vsezvezna leninska komunistična zveza mladine) ali krajše Komsomol. Štirikrat večja, številnejša organizacija, kot pa je bila po koncu vojne, se je dolga desetletja predstavljala zlasti s številkami. Njeni funkcionarji pa so se čedalje bolj oddaljevali od resničnih problemov mladine in zlasti skrbeli za svojo politično pot navzgor. Tole bi bilo še pred tremi leti enako kleveti - danes je to jedka ocena komsomolskih struktur, ki jo je na pravkar končanem kongresu mladinske organizacije dal nihče drug kot generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov.
Kaj se je pravzaprav zgodilo novega na kongresu? Potrjeni prvi sekretar CK Komsomola Viktor Mironenko (poprej je bil voditelj ukrajinske organizacije) je večkrat prišel v zadrego, ko so mu na tiskovni konferenci kar naprej zastavljali takšna vprašanja. Morda se je še najbolje odrezal, ko je z besedno igro povedal duhovito triado demokratizacije: »Mladi ljudje naj mislijo o tem, kar govorijo - govorijo pa naj to, kar zares mislijo. Mi pa moramo poskrbeti za to, da bomo tudi delali tisto, kar govorimo in mislimo.« »Mi« pomeni v tem smislu seveda komsomolski establishment, elito.
V Moskvi ne pomnijo, da bi se na kakšnem kongresu sploh zgodilo, da bi kdp glasoval proti. Tokrat sta dva delegata dvignila roki proti sprejemu novega statuta, štirje pa so se glasovanja vzdržali.
Birokracija se je globoko zajedla v gigantsko mladinsko organizacijo. Po vzoru starejših kolegov so se mladi komsomolski funkcionarji obsipali s privilegiji in si povečevali aparat. Namesto živega stika z mladimi so ustoličili »buma-gotvorčestvo« ali napihnjeno poročanje in kopičenje papirjev.
Mironenko je marsikaj od tega sicer povedal v svojem uvodnem referatu, vendar je komsomolski kongres potekal z vsem podedovanim pompom, namesto da bi resnično sprostili razprave. Pred TV kamero so delegati razkrivali, da so še vsi prežeti s frazami, gesli in napovedmi tega, kar naj bi bilo.
Čeprav so centralni komite temeljito obnovili (to je že v naravi, po 28. letu prenehajo biti komsomolci), pa je vseeno še vedno več kot tretjina članov iz vrst poklicnih funkcionarjev. Celo med 4833 delegati je bilo kljub vsem spremembam še vedno 17 odtotkov profesionalcev, torej aparata.
Nov statut naj bi pomagal temeljito demokratizirati Komsomol. Uvedel je tajne volitve z več kandidati kot pravilo. Toda že na zaprti seji CK Komsomola so se odločili za javne volitve vodstva. Tako je predhodna razprava o načinu volitev v bistvu že psihološka ovira za uvajanje tajnega glasovanja, češ, kdor si ne upa javno ....
ANTON RUPNIK
Spet krivolov v jugoslovanskih ozemeljskih vodah
IZOLA — Samo dobra dva tedna se italijanski ribiči niso spuščali na ribolov v jugoslovanske ozemeljske vode v Tržaškem zalivu. Včeraj dopoldne je zaradi prepovedanega ribolova skorajda tri milje v jugoslovanskih vodah znova interveniral patruljni čoln vojne mornarice. Približno dve milji od državne meje so prestregli ribiški čoln »Manuel« registracije VE 8157, ki je že s polno hitrostjo plul proti italijanski strani.
Poleg poveljnika 26-letnega Luciana Rossija iz Murana so bili na čolnu še štirje ribiči, na barki pa je bilo tudi 80 kg školjk. Ribiči iz Murana so morali zapluti v izolsko pristanišče, po nalogu sodnice za prekrške iz Pirana pa so na izolski postaji milice pridržali poveljnika, proti kateremu bo jutri stekel postopek, medtem ko so drugi člani posadke z ribiškim čolnom zapustili izolski carinski pomol že okrog 15. ure.
L U.
Spopadi v Izraelu
TEL AVIV — Izraelski vojaki so v nedeljo pobili tri fedaine, ki so vdrli na galilejsko območje, v izraelskem delu »varnostnega pasu« v južnem Libanonu. Odprtina v mreži (po kateri običajno teče električni tok) je izdala prisotnost diverzantov in sprožila alarm. Izraelska patrulja je kmalu zasledila skupinico Palestincev in jo ugonobila. V ostrem oboroženem spopadu sta izgubila življenje tudi dva izraelska vojaka. Trojica Palestincev naj bi prodrla do območja, ki ga imenujejo »galilejski prst« in se nahaja med kibucema Manara in Jiftah.
Glasnik izraelske vojske je izjavil, da so bili vsi trije pripadniki palestinske napadalne enote člani gibanja Al Fatah. Palestinska teroristična akcija pa naj bi sledila sobotnemu spopadu izraelskih enot in vojaških odredov južnega Libanona s pripadniki šiitskega Amala, od katerih je 18 izgubilo življenje. Vojaški glasnik iz Tel Aviva je nato odločnodemantiral vest, ki jo je posredoval libanonski tisk, da so Izraelci bombardirali naselja v južnem Libanonu.
Glasnik gibanja Al Fatah (najpomembnejše komponente PLO) je izjavil, da se je napada udeležila trojica pripadnikov »mučeniške skupine iz Beit al Makdesa«, ki naj bi prekoračila meje »varnostnega območja« v noči med soboto in nedeljo in se ob ranem jutru spopadla z izraelskimi vojaki. Na izraelske vojaške postojanke ob izraelsko-libanonski meji naj bi se v nedeljo spravile tudi enote muslimanskih fundamentalistov, ki so Izraelce napadli pri Teletu al Ah-madijehu. V spopadu naj bi izgubili življenje trije izraelski vojaki ter muslimanski gverilec.
Območje, kjer je prišlo - prvič od leta 1982 - do spopada med izraelskimi vojaki in Palestinci, je obiskal tudi novi poveljnik izraelskega generalštaba general Dan Šomron, ki je nadomestil upokojenega generala Mošeja Levyja.
Zaradi vedno večjega prometa
Razširili naj bi obvoznico v Mestrah
MESTKE — V prejšnjih letih, še največ lani, so občinske uprave v Tržiču in Ronkah zahtevale od Deželne uprave Furlanija-Julijska krajina, naj sprosti promet na začetnem avtocestnem odseku od Moščenic (Lisert) do Redipuglie in Vileša. Na ta način bi lahko razbremenili avtomobilski promet v Tržiču, kjer bi bili sicer morali zgraditi novo obvoznico. Istočasno pa bi tovorni promet iz Gorice in njenega mejnega prehoda lahko nemoteno šel na relaciji Gorica-Vileš-Tržič-pristanišče.
Na tak način ne bi bilo treba denarja za gradnjo druge tržiške obvoznice. Prav tako ne bi bilo treba denarja za širjenje državne ceste skozi Dol in Jamlje.
Družba Autovie Venete, ki upravlja avtocesto, pa se je doslej temu odločno zoperstavila. Sploh ne namerava sprostiti prometa na tem prvem odseku avtoceste. Deželna uprava se doslej sploh ni izjasnila.
S podobnimi vprašanjih se soočajo tudi drugod v Italiji. V glavnem v tistih krajih po katerih so speljane avtoceste na katerih je zelo veliko prometa. Že nekajkrat so v Veroni, Vicenzi in Padovi menili, da bi bilo treba sprostiti promet na avtocestah, ki so za ta mesta postale prave obvoznice. Po njih se vrši tudi veliko lokalnega prometa.
Še najhuje je s tem v zvezi na relaciji avtoceste med Padovo in Mestra-mi. Ozka avtocesta, ena med najstarejšimi v Italiji, je danes prenašičena. Velikemu številu vsakdanjih avtomobilskih potnikov, med temi tudi velikemu številu šoferjev tovornjakov, se v poletnem času pridruži ogromno število turistov. Namenjeni so tako v Benetke kot v severnojadranska obmorska letovišča.
V načrtu imajo gradnjo tretje steze na tem odseku med Padovo in Benetkami. Družba, ki upravlja avtocesto, pa zahteva od občine Benetke, da zgradi tretjo stezo tudi na obvoznici skozi Mestre. Tudi na tej je veliko prometa, še zlasti lokalnega. Na tem nekaj kilometrov dolgem obvozu imamo kar štiri brezplačne vpadnice. Zaradi tega se te hitre ceste poslužujejo domačini. To pa seveda ovira promet v smeri Vzhod-Zahod in obratno. Baje na županstvu v Benetkah odlašajo z izdajo dovoljenja in začetkom gradnje.
Upravitelji avtocestne družbe pa so občinski upravi v Benetkah zagrozili, da bodo zaprli lokalnemu prometu to obvoznico v Mestrah, če se beneški občinski upravitelji ne odločijo narediti kaj bolj konkretnega. Ob vstopih na avtocesto naj bi pobirali cestnino.
To pa bi sprostilo tudi promet na avtocesti iz Milana proti Trstu in Vidmu, kajti tako bi lahko odstranili sedanji postaji na vzhodni in zahodni strani Mester.
MARKO WALTRITSCH
Nekdanji borci iz Cunea obiskali piransko občino
CUNEO — Konec prejšnjega tedna je prispelo na obisk v piransko občino okoli 50 nekdanjih partizanov iz Cunea iz dežele Piemont. Sprejela jih je predsednica piranske občinske skupščine Tatjana Kosovel, popoldne pa so italijanski gostje položili venec k spomeniku padlim partizanom pomorščakom v Portorožu.	(Slika: Z. Primožič)
Spomenik baronu Čehovinu
BRANIK — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice s pomočjo izvajalca Gvida Sorte ponovno postavlja veličasten spomenik baronu Čehovinu v naselju Dolanci v dolini Branice.
Spomenik je v Dolancih rojenemu Čehovinu bil postavljen leta 1898 v spomin na njegove odmevne zmage v vojski Radetzkega 1848. in 1849. leta v Italiji v spopadu z italijanskimi vojskami, ki so se borile za osamosvojitev. Delo je oblikoval arhitekt M. Fabiani, kamnoseška opravila izvedel A. Bitežnik. Fašistične sile so se takoj po prihodu na Primorsko začele znašati nad spomenikom: premazali so izklesana mesta Če-hovinovih zmag in poškodovali kip, zato so domačini že 1922. leta celoten spomenik razstavili in ga zakopali. Po dolgih desetletjih je bil odkopan in v teku je akcija za verno obnovo spomenika in najbližje okolice. Braniški dolini pod Štanjelom se tako obeta vnovična obogatitev z izpovedno pričo nekih časov in kultur.
ZORKO HAREJ (ml.)
Vsedržavni festival Unita na temo vojaške službe
PORDENON — V četrtek se začenja sezona festivalov Unita; tokrat se pričenja v naši deželi, na temo, ki je zadnje mesece polnila strani časopisov: vojaška služba in številni problemi, ki se v njej pojavljajo. Program je zelo bogat, saj je vsak dan predvideno eno ali več srečanj in seveda razstave, glasba za vse okuse in seveda hrana ter pijača.
V okviru številnih razprav bodo na festivalu prisotne vidne osebnosti političnega življenja in samo iz strankinih vrst. Festival bo trajal do nedelje, 3. maja, vsak dan pa bo na njem govor o enem od vprašanj, ki so neposredno povezana z vojaško službo, z civilno zaščito in z vprašanjem miru. Naj pri tem dodamo, da bodo na okroglih mizah in razpravh sodelovali bivši obrambni minister Spadolini, minister za civilno zaščito Zamberletti, podpredsednik poslanske zbornice Aniasi, predsednik VZPI-ANPI Boldrini, general v rezervi Capuzzo, tajnik ZKMI Folena in številni strokovnjaki, univerzitetni profesorji in strankini vodilni predstavniki, ki se ubadajo s temi problemi.
Angelo Popesso v Beneški galeriji
ŠPETER — Množična prisotnost občinstva in prijetno presenečenje za gospe v obliki rumenih vrtnic sta označila otvoritev zadnje likovne razstave v Beneški galeriji v Špetru. Pred dvema tednoma se je v špetrski galeriji namreč predstavil videmčanski slikar Angelo Popesso. Njegovo likovno ustvarjalnost je predstavil umetnostni kritik Luciana Pe-rissinotto, ki je izpostavil geo-metričnost slikarjevega sintetičnega realizma: hišna pročelja, vzporedne vrste murv in kolorit vsakdanjih predmetov utegnejo ujeti bistvo bivanja na zemlji tudi v navidezno nepomembnih trenutkih. Razstava bo odprta do konca aprila.
Tiskovno poročilo Slovenske skupnosti
Obširna razprava o aktualnih problemih
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
GORICA — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji, ki je bila v Gorici, obširno razpravljalo o vsedržavnem političnem položaju, vladni krizi in perspektivah predčasnih političnih volitev. Ob tem je tudi ocenilo najnovejšo kampanjo proti globlanemu zaščitnemu zakonu za Slovence in pa izredno zaskrbljiv dogodek v zvezi s financiranjem gradnje slovenskega šolskega centra v Gorici.
V uvodnem poročilu je deželni tajnik Ivo Jevnikar izjavil, da to, kar se dogaja ob predlogu poenotenega besedila zaščitnih predlogov poročevalca sen. Garibaldija, dokazuje nasprotovanje globalni zaščiti Slovencev kot taki ali pa vsaj zelo hudo nerazumevanje temeljnih potreb slovenske manjšine. Jasno je tudi čisto volivno izkoriščanje te tako pomembne problematike za polemiko med strankami.
Nova kampanja je stekla ob koncu marca s tiskovnim poročilom deželnega tajnika Krščanske demokracije, ki je ostro napadel Garibaldijev predlog. Neki italijanski tržaški tednik je besedilo prikazal izkrivljeno in izzivajoče. Nastalo je tekmovanje med številnimi strankami, katera se bo bolj ogradila od zaščitnih predlogov. Stranka relativne večine je ponovno zahtevala, naj se postopek v senatu ustavi, češ da mora osnutek zaščitnega zakona pripraviti vlada. Znano je, da med vladnimi strankami doslej ni bilo soglasja za tak korak, zato se Krščanska demokracija, ki ima že nad 40 let glavno besedo v Italiji, dejansko skriva za manjše vladne partnerje in napada poročevalca, ki je, pa čeprav za Slovence nezadovoljivo in tudi nesprejemljivo, skušal zadevo premakniti z mrtve točke.
Se bolj presenetljivo pa je stališče socialistične stranke, ki se je tudi zelo odločno distancirala od besedila, ki ga je pripravil njen senator, na dan pa je potegnila izraze, kot so »enakopravnost pravic vseh komponent prebivalstva«,
»konsistenca na teritoriju«, »forsiranje«, »strumentalne polemike«.
Deželni predsednik in goriški pokrajinski tajnik Marjan Terpin je poročal o vseh korakih, ki jih je goriško vodstvo opravilo za rešitev neverjetnega zapleta v zvezi s financiranjem slovenskega šolskega centra v Gorici. Napeti je treba vse sile, da se vprašanje takoj reši v korist slovenske narodnostne skupnosti in sožitja na Goriškem.
Največ časa je vzela razprava o vsedržavnem političnem položaju in nalogah ter odgovornostih, ki jih postavlja tudi manjšinam. Deželni podpredsednik Rafko Dolhar je temeljito poročal o sestanku, ki so ga imeli 9. in 10. aprila v Cagliariju predstavniki Slovenske skupnosti (Rafko Dolhar in Andrej Bratuž), Sardinske akcijske stranke, Valdostanske zveze, Furlanskega gibanja in Okcitanskega avtonomističnega gibanja. Te stranke so na zadnjih evropskih volitvah osnovale manjšinsko listo, ki je izvolila evropskega poslanca v parlament v Strassburgu. Razgovori na Sardiniji so bili posvečeni oceni skupnega dela na evropski ravni, predvsem pa nalogam ob sedanji krizi v Rimu. Tako sardinska kot francoska stranka sta zastopani v obeh vejah parlamenta. Vsi prisotni so potrdili mnenje, da je samostojno politično nastopanje in povezovanje manjšin najboljša pot.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je začelo uvodno razpravo o možnosti, da bi manjšinske politične sile tokrat združile svoje moči in glasove za učinkovito prisotnost v Rimu. V diskusiji pa so bili vsi vidiki take ali pa drugačne odločitve. V razpravo so posegli še Andrej Bratuž, Drago Štoka, Damjan Paulin, Marij Maver, Zorko Harej, Karel Brešan, Gradimir Gradnik, Lojze Tul, Drago Legiša, Branko Černič, Antek Terčon, Renco Frandolič in Damjan Terpin.
Tajništvo SSk se bo ponovno sestalo, takoj ko se bo položaj v Rimu razčistil. Sklican pa bo tudi strankin deželni svet.
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetfi
COPVRIGHT ZTT
Potrebna je plamenica, da tega tihi in tajinstveni svet oživi: nosi jo on, ki je obdarjen z milostjo, nosi jo pod pogojem, da se mu ne pusti ugasniti in prenesel bo luč na te čudežne, vendar ugasle apnenčaste sveče, kajti tudi te je hotel imeti stvarnik vesolja.
Jetnik nadalje izjavlja, kako je zadovoljen z dolgim potovanjem, ki so mu ga naklonila ta »odkritosrčna« pisma: ob njem mu je minilo celo leto, ki je bilo najbolj polno in najbolj srečno v njegovem življenju. V resnici pa je v njem poletela nepotešena želja po njej, ki mu je sedla v možgane in mu omamila vse druge čute in želje do take mere, da se je predrugačilo vse tisto, kar ga je gnalo naprej in k čemur je težil: zreli sadež njenega telesa, skrit pod kožo, podobno »svetlikajočemu se vosku«, ki ga sicer pretani, a mu ne odvzame mika poželenja.
Njuno prihodnje razmerje bo v kratkih presledkih in celo v razponu enega dne, še večkrat ponovilo isto prisilno in neskladno pot, ki bo zaradi večje razdalje in pod težo preteklosti še bolj zgoščena; da, podobna bo poti njegovih
31.
Tragedija
neke
manjšine
stopinj, ki jih zdajle opravlja v celici ali morda v krogu po dvorišču in ki ga zmeraj poganjajo v gibanje, hkrati pa ga pribijajo na isti kraj.
Omenim naj še neko okoliščino, ki smo jo doslej obšli, vendar je nujno vplivala na njuno razmerje, zdaj v dobrem, zdaj v slabem in ko vam jo skušam predstaviti, se počutim kar malce v zadregi.
Stanko Vuk je bil sicer občasen katoličan, a prav nič površen in še manj neiskren. Svojo versko nestanovitnost, ki je bila pogojena s silovitim in svojeglavim značajem, je nadomeščal s poštenim in urejenim odnosom napram okolici; nikakor ni slučaj, da se je v politiki priključil laično progresistični smeri, ki je že od nekdaj obstajala znotraj cerkve. Dana beseda je bila zanj zavezujoča in sveta, in nikoli se ni umaknil v vzajemnosti do bližnjika, zlasti ko je le-ta potreboval njegovo pomoč; tu se je pri priči odzval in mu ni bilo prav nič škoda samega sebe. Spodrsljaji, ki jih je zagrešil, so skoraj vsi izhajali iz posebnosti njegove seksualne sfere, ki je vse bolj postajala vir spopadov in uporov proti lastni vesti. V enem prvih pisem iz Coronea ponavlja svoji ženi to, kar je že sama vedela: vzel jo je in je ne bo zapustil, četudi bi mu napravila najhujšo izmed krivic; toda sledila je diplomatska pripomba ona tega ne sme izkoriščati, temveč naj skuša postati vredna tako širokogrudnega poroštva.
Z njenim bratom Pinom je že takoj na začetku prišel v tako hud razkol, da mu je vzelo besedo. Razlogi niso bili toliko politične kot osebne narave, kar je izjavil celo na procesu. Njun spor je moral imeti globoke korenine, saj je
Stanko, ki sicer ni bil mož zamere, še eno leto po Pinovi smrti na ženino vprašanje, češ ali si mu odpustil, s težavo, a pošteno odgovoril, da za človeka, ki je umrl tako herojsko, kot je to storil vodja komunistov, beseda »odpustil« ne pride v poštev. In ko sta se svaka znašla skupaj v celici, je Goričan v svojih pismih Dani večkrat omenjal tragično usodo, ki mu utrjuje njuno, od Boga dodeljeno zvezo, s tem da ji za tolažnika pošilja prav njega. Izobraženi literat se nikakor ni mogel ubraniti besede »tragedija« ob misli na žensko, ki je imela v zaporu brata in moža ob tem, da je tudi sama doživela podobno izkušnjo. In ko ga je Dani obiskala v Fossanu, od glave do peta v črnem zaradi nedavne Pinove smrti, je bila misel, ki se mu je utrnila, kot da gleda nevesto iz_ grške tragedije ali ženo na Kalvariji, še kako na mestu. Še prej, mnogo pred tem dogodkom, pa jo je on še veliko bolj nežno stisnil k sebi, zato ker ga je izbrala »za edinega varuha njene velike skrivnosti«.
Iz tega sledi, da je morala biti skrita Danina rana v tesni povezavi s Pinom. V prvem trenutku sem pomislil, da je nemara dekle, privlačna kot je bila, dobila kako sramotno ponudbo, s katero naj bi dosegla bratovo pomilostitev, če že ne tudi oprostitve, in da se je tako, proti svoji volji, znašla v stanju, da odloča o njegovi usodi. Kasneje pa sem izvedel, da ni bil samo Stanko varuh njene »skrivnosti«.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Tržačani so preplavili bližnje obmorske kraje, kraške gostilne in osmice
Velika noč v znamenju lepega vremena Promet vseskozi gost, vendar tekoč
Medtem ko je božič praznik domače intimnosti, je velika noč uglašena bolj navzven, v znamenju prebujene narave in prvega toplega sonca. Čudovito vreme je letos to pravilo potrdilo, saj se je v nedeljo malokdo odpovedal, če drugemu ne, vsaj prijetnemu sprehodu po Krasu ali ob barkovljanski obali. Veliko Tržačanov se je v jutranjih urah udeležilo verskih obredov, še posebno osrednjih v katedrali sv. Justa, kjer je svečano mašo daroval škof Bel-lomi. V svoji homiliji je škof poudaril, da je velika noč, tudi v tem hitrem tempu sodobnega časa, ki človeka odvrača od duševnega poglablanja, simbol upanja in zmage nad smrtjo, nad vsem, kar je krivično in slabo. Bellomi ni pozabil omeniti hudih socialnih problemov, predvsem nevarnost brezposelnosti, ki kot Damoklejev meč visi nad delavci Aguile in tovarne Iret. V sproščenem srečanju je po maši zaželel vsem v prvi vrsti miru in sprave. V tem ekumenskem duhu so se odvijali v nedeljo tudi verskih obredi tržaške pravoslavne skupnosti, ki je letos praznovala veliko noč istočasno kot katoliška. Svečane maše so darovali v srbski pravoslavni in grški cerkvi.
Tržaške ulice so bile v nedeljo skoraj povsem prazne, včeraj, ko se je
vreme delno pokvarilo, pa so nekoliko oživele. Veliko število Tržačanov je praznični konec tedna izkoristilo za nekajdnevni izlet v bližnje kraje, predvsem na Koroško, v Istro in Dalmacijo. Tržačani sp dobesedno preplavili sosednje obmorske kraje, tako da so bili hoteli in penzioni povsem zasedeni, kdor ni rezerviral sobe, pa je moral iskati srečo pri zasebnikih. O prometu bi lahko rekli, da je bil na glavnih cestah vseskozi gost, vendar tekoč. Pozitiven je bil na Tržaškem tudi obračun prometnih nesreč, saj do hujših nezgod ni prišlo. Na mejnih prehodih je bil promet zelo intenziven, vendar brez večjih zastojev. Očitno so se Tržačani spametovali, tako da so zapuščali mesto postopoma. Povratek pa je kajpak nudil manj izbire, kar so pričale sinoči dolge kolone ob vstopanju v Italijo. Kot so nam povedali na turističnih agencijah, je letošnjo veliko noč izredno veliko Tržačanov izkoristilo za zadnjo smuko. Priložnost je bila res edinstvena, saj ni običajno, da je pozno spomladi še toliko snega. Kdor ni odpotoval, se je zadovoljil z izletom na Kras. In takih res ni bilo malo. Kraške gostilne in osmice so bile natrpane do zadnjega kotička,
trate in jase so gostile ljubitelje piknika, sprehajalne poti so se spremenile v tržaški Akvedot. Na barkovljanski obali so se poleg sprehajalcev pojavili prvi kopalci, ki pa so se morali zadovoljiti le s sončno kopeljo, kajti temperatura morja je še izredno nizka.
Glavno besedo so vsekakor povsod imele velikonočne kulinarične specialitete: jagnjetina, gnjat s hrenom, pirhi in potice. Veliko družin se je tudi odločilo, da pripravi žolco, torej da obnovi d&ičaj, ki je zadnja leta skoraj šel
Velika noč na tržaškem kolodvoru
Tudi tako so praznovali...
Ko je človek srečen, misli, da so srečni vsi, ko praznuje, živi v prepričanju, da so praznično razpoloženi tudi vsi ostali. Kako drugačno je v resnici življenje, ki teče mimo praznikov, mimo naših občutkov, po poti, ki nam ostaja prikrita, če smo navajeni gledati le sebe, le ozek krog okoli nas...
Ste že doživljali kak praznik na železniški postaji? Sama sem ga, a le dve uri, toliko, kolikor je bilo treba počakati na vlak od Trsta do Gorice.
Na postaji je bilo kar precej ljudi. V glavnem praznično razpoloženih, takih, ki so odhajali z vlakom na obiske k svojim na Goriško, ali v Furlanijo. Šopki rož in čokoladni pirhi v torbah so pričali, da jih nekje čaka velikonočno kosilo, torej prijetno, praznično razpoloženje.
V	kolodvorski restavraciji je bilo tudi živahno. Eni so prihajali, drugi odhajali, nekateri so popili stoje kavo, drugi so se obložili s sendvičem in hitro odhiteli proti svojemu vlaku.
Tam pri mizi je sedela stara ženica. Pred njo skodelica s kavo. Iz torbe je potegnila košček zabeljenega kruha. Ko se je zavedla, da jo opazujem, je bila že pripravljena na razgovor. V nekaj minutah sem izvedela za njeno življenjsko zgodbo, kako je sama, kako daleč sta njena dva sinova, kako težka je samota prav ob praznikih. Pa nimate kakšnega znanca, prijatelja, sem jo vprašala. Koga pa naj imam še pri svojih letih. Na postajo prihajam večkrat, tu vidim ljudi in ob praznikih mi je tako lepše...
V	restavracijo sta stopili dve mladi dekleti, po videzu kar v redu, tudi po modi oblečeni, a njuno obnašanje ni bilo »normalno«. Kadili sta kot »tur-ka«, kot pravimo po domače,- potem se je ena izmuznila na stranišče; ko je prišla nazaj, ji je sledila tja še druga. Potem sta bili videti obe bolj mirni, nekako omotični. Sedli sta za mizo in se zastrmeli predse...
Odšla sem pred okence blagajne, da si nabavim vozno karto. Bila sem sama, torej nobene gneče. Pa prihiti za mano mlad fant in začne takoj robantiti, da ne more čakati, naj se uradnik pri okencu zgane, naj tudi sama čimprej opravim z voznim listkom. Mislila sem, da se mu mudi na vlak; ko pa sem ga bolje pogledala, sem videla, da je eden tistih emargi-nirancev, ki se lovijo v svojih blodnjah v svetu, ki naj bi bil normalen, pa ni. Ko je preklel vse, se razburil do skrajnosti, je nenadoma odšel in videla sem ga potem, kako je še več kot pol ure postopal sem in tja po kolodvoru.
V	restavraciji sem zagledala mlado dekle z veliko prtljage ob sebi. Angleško je govorila in skušala natakarju nekaj obrazložiti. Razumel jo je, da hoče le za nekaj minut pustiti tu svojo prtljago, ker išče nekoga. Natakar, ki je prav gotovo vajen že takih situacij, ji je prikimal, da bo na prtljago popazil. Potem je za nekaj časa izginila. Zopet se je vrnila, se nervozno ozirala k vratom in ko je bilo videti, da je že obupala, se je v restavraciji pojavila mlada Tržačanka. Opravičila se ji je za zamudo. Obe sta bili srečanja veseli. Za mlado Angležinjo se je torej praznovanje le dobro začelo.
Trije mladi fantje so prišli v restavracijo. Takoj je bilo jasno, da služijo v našem mestu vojsko. Verjetno niso mogli za praznike domov. Naročili so
si belo kavo, pa še slaščice. Pa se še usedimo, so rekli, saj je danes velika noč. In so plačali natakarju razliko za to velikonočno »razkošje«...
Še dva starejša moška sta mi padla v oči. Vsak si je naročil po en obložen kruh in kozarec vina. Takoj sem izvedela, da sta iz zavetišča v Ul. Gaspa-re Gozzi. Obložena kruha in vino — to je bilo njuno velikonočno kosilo...
Je vedno tako pri vas na postaji, sem vprašala natakarja, ki je bil še kar prijazen. Skoraj vedno, mi je odgovoril. Ob praznikih pa je še bolj žalostno. Tako je, kot da se za praznike zberejo na kolodvoru vsi obupanci, vsi zapuščeni... Saj jim skušamo pomagati, a kaj je to proti tistemu, kar jih teži in česar se ob praznikih še bolj zavejo? Ljudje smo veliki sebič-neži, je še dodal. Če je nam dobro, ne pomislimo na druge...
Ko sem sedla v vlak za Gorico, mi je bilo težko in praznično razpoloženje je utonilo nekam daleč... Tudi takšni so prazniki za mnoge, sem pomislila...
NEVA LUKEŠ
Slovenski predstavniki danes pri prof. Rubbii
Danes ob 17. uri bo predsednik družbe Sincrotrone Trieste prof. Carlo Rubbia sprejel na Raziskovalnem območju pri Padričah nekatere slovenske predstavnike, da bi se z njimi pogovoril o problemih, povezanih z gradnjo sinhrot-ronskega svetlobnega generatorja na Tržaškem. V Rubbiovem imenu je podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Fulvio Anzellotti povabil na sestanek predsednike Kraške gorske skupnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Koordinacijskega združenja kraš-kih vasi, Rajonskega sveta za Vzhodni Kras in Kmečke zveze.
Predstavniki omenjenih organizacij so medtem objavili tiskovno sporočilo, v katerem so podali stališča, ki jih nameravajo Rubbii osvetliti. Potrdili so nasprotovanje namestitvi sinhrotrona pri Bazovici in deželni upravi predlagali, naj zamrzne zadevno varianto Tržaške občine v pričakovanju že obljubljene deželne konference, na kateri bi vprašanje uporabe tržaškega teritorija obravnavali na celovit način.
■
t
'7~3
^ ir ^

v pozabo. Za to je več razlogov, od dietetičnih do časovnih. Priprava žolce zahteva namreč veliko časa, skupek kalorij pa ogroža diete, s katerimi se pripravljamo na poletje. Verjetno se bo marsikdo po praznikih odločil za post, pa čeprav je ta čas že bil na koledarju.
• Rajonski svet za Zahodni Kras se
bo sestal jutri ob 18.30 na sedežu na Proseku št. 220. Na dnevnem redu so mnenja in predlogi k triletnemu načrtu javnih del.
Veliko noč je vsakdo preživel na svoj način, vsekakor pa je le malokdo ostal doma. Osmice so bile nabito polne, kot kaže posnetek iz Boršta (zgoraj), marsikdo se je na barkovljanskem nabrežju predal prvim toplejšim spomladanskim žarkom (na sredi), posebno v jutranjih urah pa je bilo dokaj živahno tudi na Trgu Unita (spodaj)
Predavanje o transcendentalni meditaciji v gledališču Prešeren v Poljancu
Orientalski recept za življenje brez stresa
V	občinskem gledališču France Prešeren v Bo-Ijuncu sta nam pred dnevi kvalitetna predavatelja iz Ljubljane obrazložila transcendentalnost. To ni nič drugega kot 4. pozorno mentalno stanje, kjer so fiziološki procesi drugačni od ostalih treh naravnih stanj, in sicer: v prvem stanju smo zbujeni, v drugem spimo, v tretjem sanjamo. V četrtem stanju, stanju transcendentalne meditacije, je naše telo popolnoma sproščeno, možgani pa zelo pozorni, budni in odzivni.
V	sami naravi so trenutki, ure ali obdobja mirovanja nujna za razvoj. Tako tudi človek rabi počitek, spanje. Kljub temu je danes potrebno bolj kvalitetno spanje. Dokazano je, da si današnji človek nakopiči toliko stresa v enem letu, kot so si naši dedi v vsem življenju. Nekaj minut transcendentalnega stanja zjutraj in zvečer je enakovredno in boljše kot navadno spanje, kajti omogoči, da odpravimo strese, napetosti, utrujenost.
Maharishi Mahesh Yogi, dr. matematike in atomske fizike,' zadnji čuvar starodavne tradicije učiteljev, je razglasil po svetu z enostavnimi besedami TM, kraljevsko tehniko ali tehniko orientalskih vladarjev in s skupino znanstvenikov, med katerimi tudi dva Nobelova nagrajenca, skuša dobiti stične točke s sodobno znanostjo.
V	zadnjih petindvajsetih letih so v dvestotih univerzah in raznih inštitutih na vseh celinah znanstveniki najrazličnejših strok napisali približno tristo raziskav, ki konkretno dokazujejo in prikazujejo povezavo med.najstarejšimi človeškimi zapiski, približno 5.000 let staro vedsko znanostjo in sodobno znanostjo, in sicer na fiziološkem, psihičnem in socialnem polju. Raziskave so bile že mnogokrat objavljene v znanstvenih revijah.
Ena izmed teh raziskav prikazuje, kako s tako tehniko dosežemo globoko umirjeno psihično stanje, kjer so možgani odlično koordinirani, to se pravi, da milijarde možganskih nevronov skladno deluje.
Pred dvajsetimi leti so znanstveniki ugotovili, da obstajata v možganih dva samostojno delujoča predela: leva in desna semisfera možganov. Današnji človek uporablja predvsem levi del, kjer je izvor analize racionalnosti, matematičnih sposobnostih..., desni del pa predstavlja intuicijo, čut za ritem, prostor...- S transcendentalnimi vajami pa se levi in desni del možganov podpirata, skladno delata in izpo-
polnjujeta tudi po končanem izvajanju tehnike, ker smo sprožili ireverzibilen proces.
Zapisi EEG so- pokazali, da se med izvajanjem tehnike TM poveča intersemisferna frontalna in til-niška ter korteksna in subkorteksna korelacija možganskih alfa in theta valov. Naj le omenim, da je frontalni predel korteksa znan kot najvišji center integracije v živčnem sistemu in da vpliva na pomembne sposobnosti, kot osredotočanje pozornosti, abstrakcijo, reakcijo na verbalna navodila, občutek za čas, spomin, moralo, praktičnost itd. Že iz teh navedenih primerov lahko opazimo, da se nevrofizi-ologija urejeno razvija in ko je živčni sistem ojačen, se avtomatično ojači vse ostalo telesno delovanje.
Med izvajanjem TM se metabolizem zniža, srčni utripi so počasnejši, potreba kisika se zniža, to je stanje globokega počitka. V tem stanju se poviša imunološka odpornost, očitno povišani galvanski upor kože dokazuje psihično umirjenost in stabilnost, telesna teža se v kratkem normalizira, dokazano je opuščanje kajenja cigaret, zmanjšana uporaba mamil, uživanja alkohola. Nespečnost, depresija, bronhialna astma, visoki krvni pritisk so odpravljeni, nadarjenost, spomin, iznajdljivost, šolski uspeh se iz- -boljšajo, interdisciplinarni študij dokazuje podaljšanje biološke starosti za deset, petnajst let, izboljša se medsebojno prijateljstvo, poveča se zaupanje vase, zmanjša se poželenje do prevlade. To so le nekateri rezultati. Pozneje je oseba pripravljena sprejemati tudi višje psihične ideale.
Danes že nešteto tvrdk po svetu redno uporablja TM. Toyota in Jamaha na Japonskem, Westinhouse, IBM, Kodak, Xerox v ZDA, Stefanel in Missoni v Italiji in mnoga podjetja'v Jugoslaviji. V vseh se je pozitivna iznajdljivost povišala, osebni in skupinski razvoj je odpravil medsebojne napetosti, odnosi med delodajalci in uslužbenci so se izboljšali, stresi, razočaranja so odpravljeni. Čas je boljšega dela in proizvodnje.
Ko vprašam, zakaj je ta pozitivna dejavnost v Italiji tako malo znana, pravi, da to zavisi od števila udeležencev, saj bi bilo za državo dovolj nekaj milijonov oseb, da bi bila TM uradno priznana. Na Švedskem je na primer ta tehnika priznana kot socialna dobrina.
Danes rabi človek približno pet do deset odstotkov lastnega možganskega potenciala in prav zaradi
tega nizkega odstotka je njegova osebna zmogljivost nizka, življenje polno problemov, sporov, napetosti, stresa zase in za družbo. Obratno je v naravi velik red, vse naravne sile, zakoni, težijo k ravnotežju. Iz fizike in biologije vemo, da so stvari trajne, le če njihova zgradba deluje pravilno. Le s človekom je drugače. Stresi preprečijo umirjeni razvoj, toksine, ki jih kopičimo, tudi podedovane toksine, so kot »prah na stroju«, onemogočijo popolno delovanje.
Tudi v statutu Unesca je napisano, da izvor vojn, bitk in prepirov izhaja iz človeških možganov. Naša moralna dolžnost je danes izboljšati in odpraviti strup, asonanco v naših možganih. Do sedaj je bilo podpisanih že približno 18.000 mirovnih pogodb in vendar so še vsepovsod vojne in bitke. Stara vedska znanost pravi, da je stabilnost, trdoživost neke skupine, naroda, odvisna predvsem od posameznika in končno od značaja njegove kolektivne zavesti. Dinamičen razvoj posameznika in celotne družbe pa omogoči ohranitev družbene in narodne samobitnosti ter enakopravno vključitev v svetovno skupnost.
Družba, kjer si ljudje nudijo tako moralno kot delovno podporo, kaže večjo stopnjo zrelosti, trdnosti, stabilnosti in samostojnosti kot skupina, v kateri prevladujejo notranja trenja, zavist, nespoštovanje. Razdiralni zunanji vplivi pridejo do izraza le, če obstajajo notranje razpoke.
Slavni »učinek Maharishi« pa je presenetljiv dokaz, kako se to odpravi.
Kot so opazili sociologi, kjer en odstotek prebivalstva uporablja TM, se pojavi v ozračju »pozitivni učinek«, ki zniža za osem odstotkov nivoj kriminalnosti, prometnih nesreč, bolezni, zakonskih ločitev. To so prvič zabeležili leta 72-73.
Maharishi Yogi skuša v tej generaciji izvesti program, kjer bi posameznik dosegel svoj najvišji potencial, posamezne vlade bi dosegle idealen razvoj, družba, torej posamezniki bi dosegli najvišje ekonomske zmogljivosti, inteligentno naj bi se uporabljalo okolje in dosegli najvišji moralni cilji.
Opisani pojmi se nam lahko zdijo zamotani. Obratno pa je transcendentalna tehnika enostavna. Že otrok štirih, petih let lahko tehniko primerno izvaja, doseže stanje čiste zavesti, izvor neskončnega znanja in začne uporabljati lastni popolni potencial inteligence, keativnosti in energije.
KRISTJANA BAVDAŽ
Nekaj odzivov na predlog Dežele o ustanovitvi Kraškega parka
Krasa ni mogoče resnično zaščititi ob zanemarjanju kraškega človeka
Spet je v ospredju vprašanje Kraškega parka (bivših Kraških rezervatov) in spet se naši narodnostni skupnosti oziroma njenim političnim predstavnikom postavljajo stare dileme, pa čeprav v novih in manj izostrenih oblikah. Temelj dilem je seveda vedno isti. Po eni strani se vsi strinjamo, da je treba Kras zaščititi, da je treba obvarovati njegovo edinstveno floro, favno in krajinsko podobo. Po drugi strani pa je nujno treba upoštevati tudi potrebe ljudi, ki na Krasu živijo. Nesprejemljivo bi bilo, ko bi v imenu varovanja narave zanemarjali človeka, saj konec koncev gre za to, da bi človek vzpostavil pravilen odnos do narave, ne pa za to, da bi človeka od narave ločevali, ga iz nje izkoreninjali. A človek na Krasu je med drugim tudi Slovenec in kot tak bi bil najprej prizadet, ko bi mu v imenu varovanja narave ali iz drugih (tudi povsem nasprotnih) razlogov odtujili njegov teritorij.
Vprašanje Kraškega parka je znova postavil v središče javne pozornosti deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone. Pretekli torek je zbral pri sebi predstavnike zainteresiranih občinskih uprav in jim napovedal, kaj namerava storiti, da bi zamisel o parku uresničili v skladu z deželno zakonodajo in še zlasti z deželnim urbanističnim načrtom iz leta 1979. Dejal je, da bo pripravil osnutek smernic, ki naj bi vodile strokovnjake pri načrtovanju parka. Z osnutkom bo v najkrajšem času seznanil občinske uprave, da bi do njega zavzele stališče in iznesle morebitne pripombe. Na osnovi tako izdelanih smernic naj bi nato park načrtovali in ga naposled ustanovili. Po zakonu bi ga morala uresničiti vsaka občina zase.
A poglejmo najprej, kaj bi park obsegal. Po deželnem urbanističnem načrtu, ki predvideva ustanovitev 14 parkov v Furlaniji-Julijski krajini, naj bi Kraški park meril kakih 15 tisoč hektarov, razprostiral pa naj bi se na na ozemlju šestih goriških in petih tržaških občin, in sicer v občinah Sovodnje, Doberdob, Zagraj, Foljan-Redipuglia, Ronke, Tržič, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Trst. Večji del bi vsekakor bil na Tržaškem, saj bi praktično zajemal vso pokrajino razen Milj, Trsta, Opčin in Fernetičev ter pasa, ki gre od Kontovela mimo Proseka, Križa, Nabrežine, Sesljana, Devina do Štivana. Poudariti velja, da bi ne veljale iste zaščitne norme v vsem parku. Z gradbenega, gospodarskega in še drugih socialnih vidikov bi posebno stroge omejitve veljale le v določenih predelih, in sicer v tako imenovanih »zaščitenih naravnih območjih«. Takšna območja naj bi bila (oziroma so že) okrog Doberdobskega jezera, v mestoma dokaj širokem pasu ob državni meji od Štivana do Peska s presledki okrog Repna, Opčin, Fernetičev in Trebč, v gornjem delu dolinske občine, na manjših področjih vzhodno od Barkovelj in okrog Briščkov, v nabrežinskem bregu, na Devinskih stenah in v Černičju pri Devinu.
Tako deželni urbanistični načrt. V teh letih so posamezne občine izdelale oziroma še izdelujejo variante svojih regulacijskih načrtov, da bi jih prilagodile deželnemu urbanističnemu načrtu, seveda tudi kar zadeva bodoči Kraški park oziroma zaščitena naravna območja. Toda občine se niso vedno povsem držale deželnih navodil. Tako je npr. devinsko-nabrežinska občinska uprava lani dokončno sprejela regulacijski načrt, v katerem je Kraški park praktično potisnjen v meje zaščitenih naravnih območij.
Razlike so tudi med posameznimi občinami pri dejanskem uresničevanju deželnih naravnovarstvenih smernic oziroma predpisov. Večji pobudi trenutno uresničujeta edinole dolinska in doberdobska občina, prva s Parkom Glinščice, druga z zaščitenim območjem okrog Doberdobskega jezera.
A povrnimo se h Kraškemu parku kot celoti. Je potrebno oziroma primerno zavzemati se za njegovo uresničitev? Če je, pod katerimi pogoji? In kakšen naj ta park sploh bo? Gre za vprašanja, na katera zdaj morajo odgovoriti predvsem občinski upravitelji. Obrnili smo se zatorej na nekatere izmed njih (mnogih zaradi velikonočnih počitnic nismo našli) tudi zato, da bi spodbudili širšo razpravo.
Devinsko- nabrežinski župan Bojan Brezigar nam je takole povedal: »Deželni urbanistični načrt vključuje več kot polovico našega občinskega ozemlja v Kraški park. Pri izdelavi regulacijskega načrta smo park bistveno skrčili in ga potisnili na zaščitena območja, torej na tiste predele občine, ki so zaradi svojih naravnih značilnosti potrebna zaščite in jih ni mogoče izkoriščati za kmetijske dejavnosti. Deželna uprava je to stališče osvojila. Sedaj pa se spet postavlja vprašanje Kraškega parka. Pristojno deželno odborništvo sem že obvestil, da ni mogoče na novo odpirati starih problemov. Zavzemamo se za ovrednotenje nekaterih predelov naše občine, kot so izviri Timave, Devinske stene, gorato področje okrog Grmade, gozd Bršči-ce pri Nabrežini in Botanjek v nabrežinskem bregu. Če bo načrt za Kraški park to predvideval, bomo z njim soglašali. V kolikor pa bi šlo za pogrevanje starih tez o dodatnih vinkulacijah in omejitvah na celotnem kraškem področju, torej tudi v tistih predelih, ki so pomembni za razvoj kmetijstva, se bomo načrtu postavili po robu.«
Zgoniški podžupan Boris Štrekelj takole meni: »Pojasniti je najprej treba, kaj park konkretno pomeni. Mislimo, da bi v njem morale biti dopuščene tradicionalne dejavnosti, začenši s kmetijskimi. To je bila predpostavka, iz katere smo izhajali, ko smo park vključili v naš regulacijski načrt. V upravljanju parka bi vsekakor morali biti prizadeti prebivalci aktivno soudeleženi. Potrebna je namreč aktivna zaščita Krasa in za takšno zaščito bi se morale dogovoriti vse pristojne občinske uprave. Glede deželne uprave pa bi rekel, da bi morala najprej prirediti konferenco o teritoriju v tržaški pokrajini, šele potem bo mogoče dobiti širše soglasje tudi za posamezne pobude, kot je Kraški park.«
Dolinski podžupan Marino Pečenik: »Kot znano, mi že uresničujemo park v kraškem predelu naše občine. Priznati moram, da so med občani določena nerazumevanja in bojazni. Toda poudariti velja, da ne gre za zaščito narave v smislu Belcijevih Kraških rezervatov, ki niso pravilno upoštevali človekove prisotnosti na teritoriju. Park ni oziroma ne sme biti prostor, v katerega bi človek vstopal edinole kot izletnik. Kraški park mora omogočiti ohranitev in razvoj tradicionalnih dejavnosti ob primerni javni, predvsem deželni podpori. To je seveda posebno pomembno za nas Slovence, ki na tem teritoriju živimo. Sicer pa mislim, da bi Dežela morala čim prej prirediti konferenco o teritoriju tržaške pokrajine. Za resnično zaščito Krasa je namreč potrebno resneje premisliti celotno urbanistično politiko v pokrajini.«
Črnuhi pomazali spomenika na Padričah in v Lonjerju
Prejšnjo noč so neznanci pomazali spomenik padlim na Padričah. Spominska plošča je pritrjena na pročelje padriške cerkvice, večkrat so jo že pomazali s fašističnimi gesli. Tokrat je spomenik pomazan s številnimi drugimi spomeniki in obeležji, saj smo tudi mi obširno poročali o »temeljiti« mazaški akciji.
Drug neljub dogodek se je prejšnjo noč pripetil v Trebčah. Avtomatično obeh »akcij« ne gre povezovati, saj sta dogodka različna, pa tudi ni naša naloga, da sklepamo in ugibamo. V Trebčah se je zgodilo naslednje: neznanci so vdrli na nogometno igrišče, razbili šipe na oknih slačilnice in bara, razbili so tudi vrata. Ničesar niso ukradli, nič niso popisali. Vsaj na videz gre za klasično vandalsko akcijo, ki je napravila precej škode. Seveda si tudi tu zastavljamo že rutinsko vprašanje: kako je mogoče po kraških vaseh delati karkoli, ne da bi kdo kaj opazil, ne da bi kdaj posegli karabinjerji ali policija? Vaščani so vsega tega že upravičeno siti.
Včeraj so se mazači znesli tudi nad spomenikom v Lonjerju. Vse kaže, da so ga oskrunili kar pri belem dnevu. V popoldanskih urah se je ob obeležju zbrala množica domačinov, ki so policistom iznesli svoj protest zaradi tega novega protislovenskega izpada.
T. Simčiču literarna nagrada Vstajenje
Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik Mladike Mario Maver, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 15. aprila 1987 v Trstu na sedežu Slovenske prosvete in pregledala 13 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski literarni in znanstveni ustvarjalci. Odločila se je, da podeli literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1986 Tomažu Simčiču iz Trsta za znanstveno knjigo Jakob Ukmar (1878-1971) - Sto let slovenstva in krščanstva, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: V knjigi je avtor prikazal osrednjo slovensko cerkveno in kulturno osebnost v polpretekli dobi — Jakoba Ukmarja, ki je bil vsestransko razgledan, avtor teoloških knjig, urednik, neustrašen borec za narodne pravice in cerkveni dostojanstvenik. Ob Ukmarju pa je na široko razgrnil tedanje slovenske razmere na Primorskem.
Simčič je delo opravil s temeljito znanstveno metodo, široko razgledanostjo, z uporabo številnih arhivskih virov, v izpiljenem in jasnem jeziku in osebnem slogu. Poudariti je treba še izčrpne in številne opombe, priloge in bogato bibligrafijo. Delo je pomemben prispevek za tukajšnje zgodovinopisje.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 27. aprila 1987, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
V prejšnjih dneh so imeli občni zbor
Dokaj dragoceno delo članov gasilskega društva Globojner
Včeraj v Ulici Gianelli pri Sv. M. Magdaleni
Silovit požar uničil enonadstropno hišo
Gasilsko društvo Globojner je imelo v preteklih dneh svoj občni zbor, na katerem je potegnilo črto pod bogatim delovanjem v zadnjih treh letih. Generalni poveljnik civilne gasilske sekcije, kapelnik Vasilij Kralj, je podal obračun dela prostovoljcev od Ferlu-gov, Banov, iz Trebč, s Padrič, iz Gro-pade in Bazovice v zadnjem obdobju. V tem času, ko je postalo delovanje sekcije konkretnejše,'so opravili člani Globojnerja 19 protipožarnih posegov za skupnih 363 ur intervencij. Pri teh posegih je sodelovalo 88 prostovoljcev.
Na področju Vzhodnega Krasa so se domači prostovoljci devetkrat spoprijeli z rdečim petelinom. Šest posegov so opravili v drugih krajih tržaške občine, po enkrat pa so posegli tudi v zgoniški, repentabrski, dolinski in nabrežinski občini.
Društvo se je prav v zadnjih letih primerno opremilo. Vsak prostovoljec je dobil kompletno opremo, ki jo je priskrbela Dežela. Desetim prostovoljcem, ki so bili doslej brez vsakršne opreme, so prav po občnem zboru razr delili gasilske čevlje, čelado, svetilko in tolkalo za gašenje, za uniforme pa bo Dežela, vsaj po zagotovilih, poskrbela v kratkem.
Dežela je društvu Globojner nadalje dodelila osem nahrbtnikov, opremljenih z motornimi brizgalkami, dve veliki svetilki in 50 manjših, 200 plinskih mask, 20 plastičnih nahrbtnikov za vodo in 30 drugih nahrbtnikov.
Kapelnik Kralj se je zahvalil Kraški gorski skupnosti za pomoč, ki jo je dodelila vzhodnokraškemu in breškemu gasilskemu društvu. S prispevkom bodo popravili tovornjak, opremljen s cisterno. Ostalo opremo (kombi z vgrajeno gasilsko opremo in cisterno s kapaciteto 800 litrov, 7 nahrbtnih brizgalk in razne manjše pripomočke) je Globojnerju priskrbelo Koordinacijsko združenje kraških vasi, in sicer s prispevki iz sklada vladnega komisariata.
Povelnik gasilskega društva je zatem omenil prispevek openske Hranilnice in posojilnice, s katerim bo Globojner kupil in popravil terensko vozi-
lo UAZ, ki ga bodo uradno predali društvu na bližnjem občnem zboru HPO.
Ob sklepu svojega podrobnega predsedniškega poročila se je Vasilij Kralj zaustavil ob uspešnih in plodnih stikih z gasilskimi društvi iz matične domovine. Z Gasilsko zvezo Sežana, Gasilskim društvom Senožeče in Gasilskim društvom Postojna je imel Globojner že več skupnih srečanj: te stike bodo prostovoljni gasilci z Vzhodnega Krasa še dalje gojili za obojestransko korist in razvoj v naporih za obrambo kraškega naravnega bogastva.
Nesreča v Štivanu
Na državni cesti 14 v Štivanu je včeraj popoldne motorno kolo guzzi 350, ki ga je proti Trstu upravljal 21-letni Tržačan Mauro Lassig,trčilo v fiat uno, ki je vozil pred guzzijem. V nesreči se je huje poškodoval sopotnik na motornem kolesu, 20-letni Antonio Cozzolino, prav tako iz Trsta. Mladeniča so z rešilcem prepeljali v tržiško bolnišnico. Okreval bo v 40 dneh.
Silovit požar je včeraj zjutraj povsem uničil opremo in notranje prostore enonadstropne hiše pri Sv. M. Magdaleni, v Ulici Gianelli 10, kjer je živela družina Daria Zugna. Ko so
ognjeni zublji zajeli hišo (prvi alarmni klic so gasilci prejeli ob 9.38), ni bilo v njej nikogar: Dario Zugna in njegova hčerka sta odpotovala na smučanje, 21-letni sin Roberto pa se je že zgodaj
odpravil na obisk k noni. Bližnje sosede je na nevarnost najprej opozoril močan pok, nakar so visoki plameni, silovito bruhnili skozi streho. Požar je bil tako hud, da je val toplote bilo moč čutiti tudi z razdalje več desetin metrov.
Gasilci domnevajo, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika v podstrešnih prostorih, kjer je družina Zugna imela poleg spalne sobe še nekakšno ropotarnico. V slednjo so spravili tudi plastične posode s kurilnim oljem in bencinom, ki sta se vnela in bliskovito razširila zublje tudi v spodnje prostore. Gasilci so napadli »rdečega petelina« od zgoraj, skozi strešno okno. Pod vodstvom načelnika Nunzia Concasa so tri skupine gasile požar skoraj tri ure. Škoda znaša več kot 120 milijonov lir: poleg skoraj povsem nove opreme so namreč zgoreli tudi tramovi in streha. Točno oceno škode bo lahko dal le lastnik; kaže namreč, da je zgorelo tudi več slik in antičnih predmetov. Od prijetnega in urejenega doma so ostali le nosilni zidovi.
Sest štipendij našim šolnikom za izpopolnjevanje v Ljubljani
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije razpisuje za akademsko leto 1987/88 šest enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi E. Kardelja v Ljubljani.
Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški pokrajini ter tistim, ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje. Štipendija znaša ok. 700.000 din letno in se izplačuje v enakih mesečnih obrokih od oktobra do junija.
Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Praviloma se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, če ni novih kandidatov, ali če kandidati, ki so štipendijo že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoče štipendijo podeliti še za drugo leto študija. V takem primeru mora kandidat predložiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi naj prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 30. aprila 1987. O izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni šolski urad.
Avtomobilist pobegnil policistom ustavil pa ga je obcestni kamen
Kljub izredno gostemu prometu so na Tržaškem velikonočni prazniki šli mimo brez hujšega krvnega davka. Avtomobilisti so očitno upoštevali priporočila odgovornih organov in raje izgubili nekaj minut, kot da bi »počitnice« nadaljevali v bolnišnici. Toda vedno se najde izjema, ki potrjuje pravilo. V nedeljo je to bil 23-letni Tržačan Sergio Massa Andrews, ki se je okrog 18. ure peljal z lancia delto 1300 po Obalni cesti iz Sesljana proti Trstu. Pred odcepom za avtocesto so kot običajno čakali »v zasedi« agenti prometne policije, ki so An-drewsu dali znak, naj ustavi avto. Toda fant ni pokazal niti najmanjše volje, da bi upošteval ukaz. Pritisnil je na plin in hajd naprej!
Agenti so bliskovito skočili v izvidniški avtomobil in začela se je divja zasledovalna vožnja, ki je zaradi gostega prometa in ovinkov hudo ogrožala javno varnost. Na srečo pa agentom ni bilo treba daleč: že pod Križem se je ubežnikov beg dramatično končal. Med tveganim prehitevanjem je namreč izgubil nadzorstvo nad volanom in zavozil v obcestni kamen, pri tem pa še poškodoval parkiran avtomobil. Andrews je sicer imel srečo, saj se ni huje ranil: povsem zdrav bo že v 10 dneh. Toda ogrožanje varnosti in beg pred policijskimi agenti bosta imela še vse druge, prav nič prijetne posledice.
Pevski zbor Primorec-Tabor v gosteh pri KD Lipa v Bazovici
Prejšnji teden je KD Lipa iz Bazovice imelo v gosteh mešani pevski zbor Primorec-Tabor, ki se je pod vodstvom Matjaža Ščeka predstavil z zahtevnim in raznolikim sporedom. Kakovostni celovečerni koncert je gotovo zadovoljil vse prisotne, še posebej pa zamejskega glasbenika in skladatelja Ubalda Vrabca, ki je pevcem in zborovodji iz srca čestital za odlično izbiro programa in prav tako odlično izvajanje.
Zbor, ki ga sestavljajo mladi in sveži glasovi, je uglajeno in sproščeno iterpretiral bogat izbor skladb, ki gre vse od polifonije do priredb ljudskih motivov in pesmi v modernem stilu. V prvem delu sta zborovsko izvedbo štirih Brahmsovih skladb pri klavirju
spremljali Valentina Beorchia in Cla-udia Sedmak. Na sporedu pa so bile še umetne pesmi Hasslerja, Bacha, Palestrine, Merkuja, Ukmarja, Vodopivca in Močnika.
V	drugem delu koncertnega sporeda je zbor zajemal predvsem iz ljudske glasbene zakladnice in poleg Vremšakovih priredb slovaških narodnih pesmi predstavil še primorske, belokranjske in istrske motive v priredbi Rožanca, Kumarja, Pahorja in Ščeka.
V	imenu KD Lipa se je gostom s cvetjem in darilom zahvalila Dora Žagar, po navdušenem ploskanju občinstva pa je zbor zapel še eno pesem.
(dam)
Visok jubilej v Slivnem
Angel Legiša 90-letnik
Med pomembnejše dogodke iz Slivnega prav gotovo spada lep, zelo lep jubilej, ki ga je slavil Angel Legiša, namreč devetdeseti rojstni dan. Slavljenec je pravi domačin, rodil se je namreč v tej prijazni vasici na številki 30, kjer še stanuje, 12. aprila 1897, kot edini sin Marije in Franca Legiše. Njegov stari oče se je preselil v Slivno iz Cerovelj leta 1850. Ljudsko šolo je Angel obiskoval v Šempolaju in seveda je moral vsako jutro ob lepem ali slabem vremenu pešačiti v Sempolaj, kajti takrat niso imeli »šola-busa«, kot ga imajo današnji otroci. Po končani šoli je moral pomagati očetu in delal na kmetiji. Več let je z lastnim vozom prevažal kamnje iz nabre-žinskih in drugih kraških kamnolomov. Leta 1915, ko je bil Angel star 18 let, je bila splošna mobilizacija in je moral v vojno. Najprej so ga poslali v Radgono, nato na Češko in v Gradec, septembra istega leta pa na italijansko fronto, kjer je nosil granate, da je imel vse krvave roke. Potem je zbolel, da
so ga iz Gorice poslali v vojaško bolnišnico v Sežano, kjer je tudi dočakal konec vojne in se srečno vrnil domov. Leta 1925 se je oženil z Marijo Škerk iz Trnovce, ki mu je rodila dva sinova.
Za časa NOB sta tako Angel kot vsa njegova družina sodelovala za našo stvar. Oba sinova sta bila v partizanih. Milan je iz »battaglione speciale« odšel v 3. prekomorsko brigado in leta 1945 padel v bitki pri Mostarju. Hila-rij, ki je bil star komaj 15 let, je odšel v partizane in se boril proti okupatorju v Trnovskem gozdu. Tudi slavljenca so leta 1944 Nemci skupaj z ostalimi vaščani ujeli in odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, od koder se je srečno vrnil avgusta 1945. leta. Pred leti mu je umrl še edini sin in sedaj živi z nevesto Jolando, ki skrbi zanj kot za svojega očeta. Kljub častitljivi starosti je naš slavljenec še kar zdrav in čil, le noge mu nekoliko pešajo. Če ga kdo obišče, je vesel in zadovoljen ter rade volje poklepeta in obuja spomine na mlada leta.
Čestitkam sorodnikov in vseh vaščanov se pridružuje tudi naš dnevnik z željo, da bi v zdravju in sreči preživel še dolgo let. (mm)
gledališča
kino
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo A. Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA v Ljubljani (Drama) 21. in 23. t. m. ob 19.30, ter 22. t. m. ob
15.30	in 19.30.
ROSSETTI
Od jutri, 22., do nedelje, 26. t. m., bo na sporedu ČUDEN PAR z Monico Vitti, Rossello Falk in Oraziom Orlandom. Režija Franca Valeri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Prdtti (tel. 69406).
VERDI
Jutri ob 20. uri (red E/A) četrta predstava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes.
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenešen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od jutri, 21. t. m„ dalje v Pasaži Protti.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert Mladinskega orkestra GUSTAV MAHLER, ki ga vodi Clau-dio Abbado. Koncert bo v soboto, 25. t. m., ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena prevoza in vstopnice je
20.000	lir. Rezervacije sprejema GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO.
V	umetnostni galeriji Bassanese -
Trg Giotti 8 (1. nadstr.) - bodo jutri, 22. t. m., ob 18. uri odprli razstavo jugoslovanske slikarke Brede BEBAN.
ARISTON - 17.00, 22.00 True stories, kom., ZDA 1986, r. David Byrne, i. J. Goodman, A. McEnroe.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 II giorno prima, dram., It. 1986, 120'; r. Giuliano Montaldo, i. Zeudi Araya, Ben Gazza-ra.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina e i suoi racconti sensuali, porn., □□
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Soul Man, dram., ZDA 1986, r. Steve Miner, i. Thomas Howelle, Rae Dawn Chong.
PENICE - 17.00, 22.15 La vedova nera, krim., ZDA, 1987, 91', r. Bob Rafelson, i. Theresa Russele, Debra Winges.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Pelle su pelle in Lucciola blu, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Over the Top, dram., ZDA 1987, 105'; r. Menahem Golan; i. Sylvester Stallone, David Men-delhall.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Tre uomi-ni e una culla, kom., fr. 1986; r. Coline Ferreau; i. Andre Dussolier, Roland Gi-rand.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Scuola di ladri, kom., it. 1987; r. N. Parenti;
i.	Paolo Villaggio, Lino Banfi.
RADIO - 15.30, 21.30 Grido di voglia, pom. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
SEKCIJA KPI E. BERLINGUER - NABREŽINA
priredi jutri, 22. t. m., ob 20. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini večer na temo:
GLASNOST, PERESTROJKA IN ŠE KAJ
Časnikar Stojan SPETIČ bo govoril o svojih vtisih ob nedavnem bivanju v Sovjetski zvezi v vetru reform Gorbačova.
razna obvestila
^STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
Danes, 21. aprila, ob 19.00 - izven abonmaja
Jutri, 22. aprila, ob 16.00 -RED H - mladinski
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
Gostovanje Drame SNG Ljubljana
JOSEPH KESSELRING
ARZENIK IN STARE ČIPKE
Komedija v treh dejanjih (štirih slikah)
Režija DUŠAN MLAKAR
V petek, 24. t. m., ob 20.30 v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri
IZVEN ABONMAJA ABONENTI IMAJO POPUST!
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel
vabi člane na
REDNI OBČNI ZBOR
danes, 21. t. m., ob 12. uri v prvem sklicanju in v sredo, 22. t. m., ob 20.30 v drugem sklicanju.
Občni zbor bo v dvorani Kulturnega doma na Proseku.
včeraj - danes
mali oglasi
Danes, TOREK, 21. aprila
ANZEJ
Sonce vzide ob 5.10 in zatone ob 18.58 Dolžina dneva 13.48 - Luna vzide ob 25 in zatone ob 11.09.
Jutri, SREDA, 22. aprila
KAJETAN
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
PRODAM počitniško prikolico roller super 2001, malo rabljeno, za 4 - 5 oseb. Tel. 200634.
PRODAM kmečki voziček goldoni, nosilnost 600 kg, in frezo goldoni. Tel.
_ 200634.
ŽENSKA srednjih let, vitalna, išče v Trstu zaposlitev za nekaj ur dnevno. Lahko tudi tipkanje v slovenskem jeziku. Tel. 575436.
PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, stari 27 let. Ogrevanje, kuhinja, 2 spalni sobi, dnevna soba, shramba in 500 kv. m vrta in dvorišča na Opčinah. Cena 105.000.000. Tel. 228390.
NUDIM lekcije iz angleščine za srednje šole in prve razrede višjih. Tel. 742074.
OPEL ASCONA v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. Tel. 0481/882240 in 882300.
DUŠAN RADOVIČ iz Nabrežine obvešča cenjene obiskovalce, da je znova odprl svojo klet. Vabljeni!
GOSPA srednjih let, prizadeta na očeh, išče pošteno žensko za spremstvo in družbo tudi ponoči. Tel. 734639 od 9. do 12. ure in od 15. ure dalje.
PRODAM po ugodni ceni nov plug znamke BIAGIOLI Universal. Tel. 227215.
OSMICO je v Slivnem št. 25 odprl Fran-dolič. Toči belo in črno vino.
PRODAM stanovanje v Rojanu samo privatnikom. Kuhinj ica, dnevna soba, 2 sobi, kopalnica, 2 balkona in klet. Tel. 723671.
VESPO 125 TS letnik '78, na novo pobarvano, z vetrobranom, rezervnim kolesom, čelado in zavarovano do julija '87 prodam za 700.000 lir. Tel. 418315 (urnik trgovin).
GOREČKE, rože in sadike za vrt v rastlinjaku Valterja Švare (ex Miroslav Šva-gelj - Vinjan 4 A) na poti za Škofije.
ZARADI obnovitve prostorov prodaja trgovina MICA v Nabrežini vse artikle (parfume, kozmetiko, igrače in drugo) po polovični ceni.
PRODAM audi 80, formel E, 1600 kub., letnik '82, v dobrem stanju. Tel. na št. 756365 popoldne in zvečer.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče hišico z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel. 828234.
OSMICO je odprl v Ricmanjih 115 Vladimir Klabjan. Toči belo in črno vino.
Eriki Ghezzo se je pridružil mali
IGOR
Novopečeni sestri in njenima staršema čestitajo, malemu Igorju pa želijo srečno pot skozi življenje
uslužbenci in uprava ZTT
Kmečka zadruga v Trstu vabi svoje člane in nečlane na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 23. t. m., ob 18. uri v dvorani socialnega centra A. Ukmar pri Domju.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
—	na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
—	v Tolminu od 29. 6. do 15. 7. za otroke od 10. do 17. leta;
—	v Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na- sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel vabi člane na redni občni zbor danes, 21. t. m., ob 12. uri v prvem in jutri, 22. t. m., ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v dvorani Kulturnega doma na Proseku.
razne prireditve
Zveza slovenskih kulturnih društev
priredi v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu dvodnevni seminar UVOD V PSIHOMOTORIKO. Prvo srečanje bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m. Seminar bo praktičnega značaja in je namenjen vzgojiteljem, animatorjem, učiteljem, staršem ipd. Pojasnila in prijave na Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel vabi na predavanje z diapozitivi KARA-KORUM '86, ki bo v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku. Naš gost bo Duško Jelinčič.
V petek, 24. t. m., bo v Cankarjevem domu v Ljubljani simpozij na temo KOPITAR V VUKOVEM ČASU. Začetek ob 9. uri. Slavistično društvo Trst vabi k udeležbi slaviste in zgodovinarje. Za toč-nejše informacije tudi glede prevoza z osebnimi vozili se lahko obrnete na prof. Marijo Cendo - tel. 761158.
prispevki
Ob 10. obletnici smrti Lada Slavca daruje žena Marta 15.000 lir za Zvezo borcev v Boljuncu.
Ob 9. obletnici smrti Andreja Hervata in v spomin na Branka Grahonjo daruje Pepca Hervat 30.000 lir za cerkev v Borštu ter 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Milko Rupel vd. Starc daruje Elva Danev 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Milko Rupel vd. Starc darujeta Nelida in Oskar Rustja 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivane Kralj vd. Čuk daruje Elizabeta Križmančič
10.000	lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Ob smrti Silvestra Olenika daruje Luciane Zonta 200.000 lir za MPZ Valentin Vodnik.
V	spomin na Jožefo Žigon darujeta družini Ladija in Igorja Miliča 25.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
menjalnica
17. 4. 1987
Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1275.—	Japonski jen.................... 8.30
710.50	Švicarski frank ........... 857.—
211.50	Avstrijski šiling............ 100.75
627.—	Norveška krona ............... 185.30
33.30	Švedska krona............... 200.—
2070.—	Portugalski eskudo.............. 8.50
1875.—	Španska peseta.................. 9.50
184.10	Avstralski dolar ........... 860.—
9.	Debeli dinar.................... 1.80
940.—	Drobni dinar.................... 1.80
PLIMOVANJE DANES: ob 0.17 najnižja 9 cm, ob 2.33 najvišja 10 cm, ob 11.18 najnižja -32 cm, ob 19.12 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 16,8 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,6 stopinje.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 21., do sobote, 25. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 ( Milje ).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 3. maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12.
Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Toskano. Informacije in vpisovanje v baru Doma A. Sirk.
Dril/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUlIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
od 25. aprila do 1. maja - z ladjo ISTRA do MALTE in nazaj. Cena od
585.000	lir dalje;
od 15. do 17. maja - na MALI LOŠINJ. Cena 125.000 lir; od 15. do 17. maja - na RAB. Cena 125.000 lir;
16. in 17. maja - na KRK. Cena 79.000 lir;
od 22. do 24. maja - na PAG in v ZADAR. Cena 149.000 lir;
23. in 24. maja - na PLITV1ČKA JEZERA (poroka pod slapom). Cena
137.000	lir;
od 18. do 23. junija - v MAKEDONIJO in na OHRIDSKO JEZERO. Cena
445.000	lir;
od 19. do 27. junija - v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 935.000 lir; od 19. do 26. junija - na DANSKO, ŠVEDSKO in NORVEŠKO. Cena
1.550.000	lir.
Na razpolago so programi za letovanja v Jugoslaviji, Grčiji, Španiji, Turčiji in Tuniziji.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, tel. 60261.
SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA PRENOVO VAŠE KOPALNICE
CZ kopalne banje s hidromasažo C kabine za tuširanje C oprema za kopalnice
UL. MADONNINA 43 Tel. 768787
Intervju po turneji v Italiji in nastopu v Ljubljani
Spandau Ballet skozi barikade
Kaj se je dogajalo, ko so pazljivo straženi fantje Spandau Balleta (Tony Hadley, Gary Kemp, Martin Kemp, Steve Norman, John Keeble) prišli v Ljubljano?
»Gneča, dekleta, oboževalke, oboževalci, gneča in še gneča ...« je opisoval Rok Maver, predstavnik Radia Opčine, ki mu je po poldrugi uri "prerivanja skozi barikade" le uspelo prebiti se do pevca Tonyja Hadleya za intervju. Kako je potekal pogovor?
Pozdravljen Tony!
Zdravo!
Kako ste se sploh odločili, da pridete v Jugoslavijo?
Kot veš, se naša turneja imenuje "Skozi barikade in prek meja j tako da smo želeli obiskovati čimveč dežel, tudi Jugoslavijo!
Od kod ime Spandau Ballet?
Hm. Zanimivo vprašanje. Spandau je predmestje Berlina, kjer je ječa. V tej ječi je danes zaprt samo en zapornik, vojni zločinec Rudolf Hess. Pred ječo se menjavajo straže vojnih zaveznikov: Francozov, Amerikancev, Angležev, Rusov... in prav menjavanje straže smo poimenovali v špandauski balet - Spandau Ballet.
Kdaj je skupina nastala?
Prva postava spandavcev se je pojavila že leta 1976. To je bila šolska skupina, zato ni delovala resno in je kmalu zatem razpadla. Imenovala se je The Makers. Ponovno smo se fantje zbrali leta 1979 in imeli v novembru v znanem londonskem klubu Blitz prvi koncert. Tam so nastopali tedaj razni ekstravagantneži, ki so se kasneje pro-
slavili v svetu glasbe, recimo Boy George. Naše glasbe se je oprijel naziv novi romanticizem. Igrali pa smo mešanico sintetizirane elektronske pop glasbe, diska in funka. Prva albuma Loumeys To Glory in Diamont nista doživela pretiranega uspeha, vendar dovolj, da so nas ljudje dobro spoznali. Svetovno slavo pa nam je prinesel šele tretji album True, ki je vseboval veliko uspešnic, kot Gold, True in Li-feline. Z njim smo se vrnili v čisti pop in ugotovili, da nam ta najbolj ustreza.
Kdaj ste prvič nastopili na turneji?
Za prvo veliko turnejo smo se odločili leta 1983, da bi utrdili slavo, ki smo jo doživeli ob pesmi Do They Know Ifs Christmas. Sledila je plošča Parade, ki, žal, ni doživela istega us peha kot prejšnji album. Uspešnici sta bili Round And Round in I Fly For You.
Kako pa je z zadnjim albumom?
Zadnji album, peti po vrsti, Thro-ught The Barricades - skozi barikade smo snemali od januarja do maja v Miinchnu in v Franciji. S tem albumom smo se ločili od diskografske hiše Chrysalis, ki je izdala pet naših albumov, vključno z The Single Col-lection, ki smo ga izdali brez njihovega privoljenja in se preselili k firmi CBS, s katero bomo na začetku prihodnjega leta snemali novo delo.
Album Throught The Barricades ste pripravljali kar pet mesecev. Ali ste imeli težave pri tem?
Pravilno bi bilo reči, da smo to delo pripravljali kar deset mesecev, snema-
li pa pet. Posebnih težav pri tem nismo imeli vsaj do jeseni lanskega leta. Težave so se pojavile na koncertih, še zlasti na prvem koncertu v italijanskem mestu Trevisu, kjer smo lani novembra začeli turnejo po Evropi.
Omenil si koncert v Trevisu. Kakšno je bilo vzdušje na tem koncertu?
Italijani so poznani po tem, da zelo toplo sprejmejo vsakogar. Bilo je res preburno. Fantje benda nismo mogli niti do hotelske veže ali na ulico, ne da bi nas preganjali dekleta in oboževalci. Italijani očitno zelo občudujejo uspeh in ljudi, ki so uspešni, zato pa hočejo na vsak način priti v stik z njimi.
Kako vas je pa sprejela publika tu, v Ljubljani?
Fantastično... izredno navdušeno.
Še zadnje vprašanje. Kakšen je vaš program po koncertu v Ljubljani?
Najbrž bomo šli najprej na enotedenski zasluženi počitek domov. Nato nas čakajo še koncerti v Španiji, kjer je že zaprodanih okrog 80.000 vstopnic za vsak posamezni nastop. Nekaj tednov se bomo ustavili v ZDA, v Kanadi, Mogoče pa bomo poleti igrali celo v Sovjetski zvezi in morda tudi zopet tu v Ljubljani.
Tony Hendley, THANK YOU, hvala za tale intervju!
Hvala... in lep pozdrav vsem poslušalcem Radia Opčine!
PETER REGENT
REŠITEV NEDELJSKE
VELIKONOČNE KRIŽANKE
Vajena - Slovenija - ekonomati
-	Stalin - sodoben - vi - Mt - emitiranje - L O - elipsa - popari -Edi - Egejsko morje - vime - os -kanali - Erato - tramontana - KB -lagati - ot - SO - No - spletkar -itinerarij - Gino Paoli - ro - kinoteka - upor - Al - trapast - ali -obok - Reni - Th - nor - pastila -Aheron - ZS - Orešar-- literaren -liter - činiti - abecedarica - trans -NA - rob - moja - olasati - ara -entomologija - E K - Gana - parkirati - Italija - on - A T - nnm -operaterke - pi - aplikacija - leni-tiv - amper - zlorabe - peti - nabasani - variti - iminentna - Ararat -ket - torek - roki - I P - enica - ist
-	sadika - ikonologije - itak - verifikacija - iro - Pesek - mat - Čebular - ničejanec - navada.
PriPravl'a:	nedelja, ob 11. uri
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Brez pretrganin ob začetku uvodniških fraz lestvice pri desetih in še kakšni stopinji, tik pred prazniki, za katere smo že dokazani mojstri ... Za nami je še en, kdo ve kateri glasbeni viken, ki ga z glasovnicami oblikujete vi, z glasom pa jaz. Mislim, da ste motiv v obliki nagrad dobili, izglasovani pa so bili spodaj našteti komadi.... ted.na lest. pr. ted.
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
4	4	1. Bon Jovi — Living On A Prayer
3	3	2. Level 42 — Running In The Family
3	5	3. Simply Red — The Right Thing
4	2	4. Europe — Carrie
6	1	5. Morandi-Tozzi-Ruggeri - Si puo dare di piu
2	9	6. Spandau Ballet — How Many Lies
5	7	7. Whitney Houston •— AH At Once
2	10	8. Colin James Hay — Looking For Jack
12	6	9. Bangles — Walk Like An Egyptian
9	—	10. A-ha —Cry Wolt
Taka je torej lestvica desetih najbolj vročih motivov na tem koncu. Vrh je precej popestren (beri - zamenjan), vodijo pa Bon Jovi, pred Level 42 je lepa prihodnost, preprosto rdeči delajo še naprej prave stvari, sledijo Europe in trojka Morandi-Tozzi-Ruggeri, oboji so nekaj mest izgubili, Spandau Ballet se penjajo, Whitney je obdržala mesto iz prejšnjega tedna, Colin James Hay je spet nekaj pridobil, Banglice pa izgubile. Novost, ki to ni, pa je skupina A-ha, s ponovno uvrstitvijo med »nesmrtnike«...
Predlogi so bili CanTcha Say You Believe In Me skupine Boston, I Might Lie, Andy Taylor in Manhattan Skyline, skupine A-ha. To bi bilo skoraj vse, glasovnice pa so vam pri roki (tu spodaj) in čakajo na odrez in pošiljatev...
Z nagradami sodelujejo:
EI*ktrot*hno DO M*lodl|o
Založbo	L	J
Lipo Koper	^
r n
Zoloinltlvo
(Jff) S™.,«,
“"»'ir

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.....
Naslov:.............
Glasujem za:..............................................................
Moj predlog: ..„..........................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OP 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
C rai 1 ________________
7.20	Rubrika: Uno mattina
9.35	Nan.: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La famiglia Brady
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto chi gioca?, vmes (13.30) Dnevnik
14.15	Dokum.: II mondo di Quark
15.05	Rubrika: Italijanske kronike
15.30	Izobraž. oddaja: Sri-Lanka -Praznik za vse veroizpovedi
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Disneyev svet
17.20	Kolesarstvo (iz Lucere)
17.45	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Košarka: tekma play-off
19.00	Naniz.: Mednarodno letališče
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Primer
21.30	Film: Duel (dram., ZDA 1971, r. S. Spielberg, i. D. Weaver, J. Scott), vmes dnevnik
23.10	Sanremske zvezde: Level 42
23.40	Dnevnik - Zadnje vesti
23.55	Aktualnosti: Hvala, ne kadim
^ ^ RA^2___________________________
11.15	Izobr. oddaja: Monografije
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: II viaggio dei dannati (dram., VB 1976, r. Stuart Rosen-berg, i. Faye Dunaway, Max von Sydow, Oscar Welles)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Zio Vanja (dram., SZ 1970, r. Mihalkov Končalovski, i. Sergej Bondarčuk, Inokentij Smoktunovski)
A J1AI 3
12.15	Inf. oddaja: Virgil (3. del)
12.45	Aktualnosti: Mednarodna panorama - Zgodovina Miinchna
13.15	Izobraževalni oddaji: II parco del Mincio, 13.45 Alla ricerca del gatto selvatico
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.35	Film: Le due tigri (pust., It. 1941, r. Giorgio C. Simonelli, i. Massi-mo Girotti, Alanova)
17.00	Zabavna oddaja: Vse o... nas
18.00	Informat. odd.: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di... (6. del)
20.30	Nanizanka: Storie di donne -Pollo al limone
21.30	Dnevnik
21.35	Inf. odd.: 20 let po koncilu
22.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Nadaljevanka: II circolo Pic-kvvick (r. Ugo Gregoretti, i. Mario Pišu, Leopolde Trieste, Gigi Proietti, 1. del)
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik - Šolska TV: Prometna vzgoja, 10.10 Zemljepis, 10.30 Kraško podzemlje
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.25	TV mozaik (ponovitev)
17.30	Poročila
17.35	Otroška oddaja: Tedenski zabavnik (5. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	TV film: Pot navzdol (po romanu Otta Nagla Beli golob ali Mokri trikotnik, drama, ZRN, r. Hans
Knotzsch, i. Peter Reusse, Jenny Groll-mann, Henry Hubschen, prevod in priredba Tita Škerlj, urednik Vladimir Frantar)
21.50	Aktualna oddaja: Integrali (z Glasbenega bienala v Zagrebu o skladatelju Mauriciu Kagelu, Ja-vorškove knjige v zadnjih dvajsetih letih, o delovanju skupine OHO iz Kranja)
22.30	Dnevnik
TV Koper______
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRŽIČ — Povečan tovorni promet v pristanišču
TRST — O mladinskem turizmu TRST — Ob zadnji letošnji premieri v gledališču Verdi
TRST —• Ekološka kolesarska dirka
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Evin vek
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: Rosa o celeste (kom., r. Richard Michaels, i. Garbi Lyn-ley, Wayne Rogers)
22.15	TVD Vsedanes
22.25	Košarka: jugoslovansko prvenstvo - play off
23.40	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu
ifg| CANALE5
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
7.05	Risanke
8.10	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come stai?
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zoeservito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: II romanzo di Mildred (dram., ZDA 1945, i. J. Crawford)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: La fig-lia di Mistral
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Lovely Sara, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Un uomo in gi-nocchio (dram., It. 1979, r. D. Damiani)
22.35	Film: Una donna alla finestra (dram., It.-Fr. 1976, r. Pierre Granier Deferre, i. Romy Schneider, Philippe Noiret)
0.35 Nanizanki: Ironside,
1.25	Switch
Šf’ ITALIA1
8.20	Naniz.: Gli eroi di Ho-gan, 8.40 Fantasilandia
9.30	Film: Indovina chi dorme nel mio letto? (kom., ZDA 1973, r. Theodore Flicker, i. Barbara Eden, Dean Jones)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny, Sandy, Lupin
18.00	Nan.: La časa nella prateria, 19.00 Arnold,
19.30	Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Kamikaze (kom., It. 1986, r. Bruno Cor-bucci, i. Gianfranco Manfredi)
22.15	Rock opolnoči: Spandau Ballet
23.15	Variete: Lupo solitario 0.25 Nanizanki: A-Team,
1.20	La strana coppia
giJirgff TELEPADOVA
13.00	Risanki: Gašper, 13.30 JabberJaw
14.00	Nad.: Happy end
14.45	Aktualnosti
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Il fichissimo, Gigi, Voltron, Tran-sformers, Ghosbusters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Due strani papa (kom., It. 1983, r. M. La-urenti, i. P. Franco, F. Califano)
22.20	Nanizanka: Bolero
23.20	Filmske novosti
24.00	Nočni film: Senza sa-pere niente di lei (krim., It. 1969, r. Luigi
• Comencini, i. Paola Pitagora, P. Leroy)
^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto orientale, Roberta Pel-le
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Glasbena oddaja
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Večer umetniške besede: Boris Pangerc - Pesmi jutra, dopoldneva, mraka in noči, 18.40 Glasbene skice
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s Kvartetom godal; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Pavle Zidar - Palestinska figa; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija pihalnih orkestrov: godba Breg iz Doline; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Djagi Luciano,- 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Na prvi strani; 11.35 O prehrani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.45 Sedemdeseta leta,- 17.00 Bubbling; 18.00 High power;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras,- 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00 Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 19.30 Smeh in glasba; oddaje povezuje glasba.
Praznično velikonočno vzdušje s soncem in gnečo na cestah
V nedeljo pravi naval na gostinske lokale
Sedež mednarodne ustanove, šola, uradi za potrebe pokrajinske uprave?
Različne možnosti preureditve bivše bolnišnice v Ul. Diaz
Lepo, sončno in res toplo vreme je v nedeljo še povečalo praznično velikonočno vzdušje. Kdor ni letošnje velike noči izkoristil za obisk pri sorodnikih ali eno od številnih potovanj v tujino, ki so jih ponujali paketi turističnih agencij, je lahko izrabil praznični dan za izlet v okolico.
Na Goriškem je velika noč tako potekala povsem mirno, po ustaljeni tradiciji. Verniki so se dopoldne udeležili tradicionalnih obredov, ki so se po številnih župnijah začeli že navsezgodaj s procesijami v počastitev vstajenja. Na slovesni maši v stolnici je pel zbor L. Fogar ob spremljavi orkestra, škof Bommarco pa je v pridigi spregovoril o duhovnem pomenu velike noči in o vlogi Cerkve v družbi.
Vsi, verni in neverni, pa so se opoldne z vnemo posvetili obilnemu velikonočnemu kosilu. Mnogi so praznovali doma, v družinskem krogu ali v družbi prijateljev in sorodnikov, drugi so se podali v restavracijo. Pogoj za to pa je bila v večini primerov predhodna rezervacija, saj so letos v gostinskih lokalih beležili pravi naval gostov za velikonočno kosilo. Kdor se je odločil zadnji trenutek je bržkone imel precej težav, da je prišel do bogato obložene mize, če je sploh prišel.
Naval gostov in praznično vzdušje sta tako zajela vse restavracije v mestu, še posebno pa v okolici in tudi čez
mejo na območju Nove Gorice. O množičnih premikih pričajo tudi podatki orožnikov in prometne policije, ki govorijo o zelo gostem prometu od prvih popoldanskih ur pa tja do večera. Še posebno dosti je bilo avtomobilov na cestah sredi popoldneva, ko so vesele druščine zapustile domače ali gostinske mize in se podale na krajši izlet v okolico.
Sončno vreme je mnoge privabilo v Gradež, na sprehod po nabrežju in prvi sramežljiv stik s skoraj poletnim soncem. Obiskovalcev ni manjkalo tudi v drugih predelih pokrajine, ki so navadno cilj poldnevnih izletov in sprehodov, od Brd do Krasa. Vedno po podatkih varnostnih organov lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da kljub tolikšnemu prometu v nedeljo ni bilo na Goriškem omembe vrednih prometnih nesreč. Nekaj manjših karam-bolov je povzročilo samo materialno škodo, tako da so tudi zdravniki in bolničarji v oddelkih za prvo pomoč lahko mirno preživeli praznični dan.
Kaj pa včeraj? Velikonočni ponedeljek je postal sinonim za piknik in sprehod v naravo. Čeprav vreme ni bilo več tako vabljivo kot v nedeljo, so se mnogi vseeno oborožili z ražnji in drugo potrebno opremo ter se odpravili proti travnikom in gozdičem. Vedno gostejši grozeči oblaki so pri-
zanesli vsaj toliko, da je bilo razvedrila inbddihav naravi dovolj za vse.
Oddihu in razvedrilu so bile namenjene tudi nekatere rekreativne manifestacije v raznih krajih na Goriškem. Nekateri so se podali na kolesarjenje, drugi so v Fari izbrali pohod po poljskih poteh, tretje je privabil tradicionalni sprehod na Krminsko goro.
Z včerajšnjim dnem se je tudi tako-rekoč uradno začela dolga sezona poletnih praznikov. V Doberdobu je društvo Hrast priredilo vsakoletni praznik pomladi, ki se bo nadaljeval še v nedeljo, podobne prireditve pa so bile tudi drugod na Goriškem.
Uspeh mladih pianistk šole Glasbene matice
Center za glasbeno vzgojo v Novi Gorici je 16. t. m. priredil šolsko tekmovanje mladih pianistov. K sodelovanju so povabili tudi gojence šole Glasbene matice iz Gorice, ki so se z veseljem odzvali in na samem tekmovanju dosegli lepo uvrstitev. Micheli De Castro je komisija prisodila prvo mesto, Barbara Peršič je bila deležna pohvale. Obe mladi pianistki sta iz razreda prof. Helene Plesničar. Na tretje mesto sta se uvrstili Tanja Kovic in Damjana Čevdek iz razreda prof. Klavdije Jamšek.
Pokrajinska uprava je z nakupom in transakcijo postala lastnik nekdanje bolnišnice Usmiljenih bratov.v Ulici Diaz. Zaključila se je tako skoraj dve desetletji trajajoča pravda za priznanje lastninske pravice nad enim delom kompleksa, ki se razteza med Ulico Diaz in Ulico Nizza. Pokrajina bo Usmiljenim bratom izplačala 800 milijonov lir (ki jih bodo uporabili na socialnem področju na območju Gorice).
Pridobitev kompleksa nekdanje bolnišnice predstavlja le prvi korak, zdaj se začenja široka razprava, za kaj nameniti starinsko poslopje v samem centru mesta. Možnosti je več, nobena pa še ni bila točno opredeljena. V poslopju, ki ga bo treba seveda temeljito prenoviti, naj bi bil sedež ene od visokošolskih institucij, ki naj bi jih odprli v Gorici; morda bi bil pravi kraj za začetek delovanja mednarodnega zavoda za ekologijo. V najslabšem primeru bi poslopje lahko preuredili za potrebe šol, za urade pokrajine ali pa v nekakšen reprezentančni center pokrajine.
Govor je tudi o možnosti, da bi pod kompleksom zgradili večjo podzemsko garažo, kar menda ne bi predstavljalo posebnih težav. V poštev bi seveda prišel le del zemljišča, ki meji na Ulico Nizza in kjer so danes opuščena poslopja, ki niso pod spomeniškim varstvom.
Prenova starega poslopja bi po dosedanjih ocenah veljala okrog 10 milijard lir. Kdo naj zagotovi denar? Dežela, Goriški sklad, bančne ustanove?
Določitev namembnosti je potrebna predvsem za zagotovitev finančnega kritja.
Na pokrajini se doslej glede namembnosti, še niso opredelili, pač pa je pričakovati živahno razpravo v pokrajinskem svetu. Kot pripravo na razpravo je razumeti sklep, da se izdela idejna rešitev bodoče prenove.
Te dni so si predstavniki Pokrajine, v spremstvu novinarjev ogledali park nekdanje bolnišnice ter osrednji del poslopja, ki je že nekaj let opuščeno in se na njem krepko pozna zob časa.
Jutri in v četrtek pokrajinski svet
Jutri ob 18. uri ter v četrtek ob 19. uri je napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta. Na seji jutri zvečer bo predsednik odgovoril na interpelacijo svetovalca Bergamina (KD) glede prenove hiše Dornberg-Tasso in na interpelacijo svetovalca Poletta o prosti coni in upravljanju Goriškega sklada. Govor bo nadalje o poveritvi naloga za izdelavo okvirnih načrtov za nekatera javna dela, o najemu posojila za 264 milijonov lir (za preureditev depandanse muzeja na Kornuj in o nekaterih drugih zadevah.
Berite
»Novi Matajur«
Mladina prireja v soboto avtoraid »rimskih mlinov«
Mladinski odbor SKGZ je v skladu s funkcijo združevanja mladinskih organizacij letos pokrovitelj zanimivega kulturno-avtomobilškega tekmovanja, ki ga prirejajo nekateri mladinski krožki in odseki iz goriške in tržaške
Pravilnik
1.	Vpisovanje 30 minut pred startom, ko bodo organizatorji dali zadnja navodila.
2.	Start v soboto, 25. aprila, ob 17. uri v Jamljah.
3.	Ekipo sestavljajo voznik in največ trije člani posadke.
4.	Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja iz splošne kulture in krajevnih zanimivosti.
5.	Svetujemo pripravo iz novejše publikacije na manjšinsko tematiko.
6.	Pismene reklamacije se izročijo organizatorjem v roku 24 ur po objavi rezultatov. O njih bo odločalo razsodišče, predsednik prof. A. Rupel.
7.	Tekmovanje ni hitrostnega značaja in poteka v okvirih prometnega zakonika.
8.	Organizator zavrača vsako odgovornost za morebitne poškodbe.
pokrajine. Start tekmovanja bo v soboto ob 17. uri v Jamljah. Avtoraid naj bi po prizadevanju organizatorjev predstavljal poleg zabavnega momenta predvsem možnost za mlade, da globlje spoznajo ozemlje, na katerem živimo Slovenci in se seznanijo s sodobnimi aspekti političnega in kulturnega življenja, s katerimi se vsakodnevno soočamo kot posamezniki in kot skupnost.
Zaradi tega napovedujejo, da bo letošnji avtoraid nekoliko zahtevnejši od prejšnjih dveh, ki so ju priredili v zadnjih letih, zagotavljajo pa, da bo tudi zabave dovolj.
Ocenjevalna avtomobilska vožnja naj bi podkrepila spoznavanje in sodelovanje med mladimi z Goriškega in Tržaškega, pa ne samo mladimi. Pričakujejo namreč množično udeležbo, ker vzbuja avtoriad precej zanimanja tudi med starejšimi, ki imajo nekaj športnega duha in željo po zmagi.
Pravilnik tekmovanja, ki ni avtomobilska dirka, pač pa predvsem kulturno tekmovanje objavljamo ločeno. Velja pa poudariti opozorilo organizatorjev, da avtomobilska vožnja ni na hitrostni podlagi. Razni domači Prosti in Pigue-ti so torej obveščeni! Na cilju bodo vsekakor poskrbeli za topel prigrizek, ob katerem bodo "raidovci" lahko počakali na objavo rezultatov in na nagrajevanje.
Natečaj za ljudska stanovanja
Zavod za ljudske hiše (IACP) obvešča, da so 13. aprila razpisali natečaj za dodelitev 94 stanovanj na območju občine Gorica. Rok za predložitev prošenj in ustrezne dokumentacije zapade 12. junija letos. Od omenjenega števila stanovanj jih je 19 rezerviranih za ostarele občane, oziroma mlade zakonske pare ter nekatere druge skupine.
Stanovanja, za katera velja natečaj so v Lečniku (skupaj 31 stanovanj različne velikosti), v Ulici Palladio (28 stanovanj različne velikosti), v Ulici Ascoli (15 stanovanj različnih velikosti) in v Carduccijevi ulici (20 stanovanj — za katere pa se šele pripravlja načrt).
Kakor znano, lahko za dodelitev stanovanja zaprosijo italijanski državlja-
ni, ki imajo stalno bivališče v goriški občini, oziroma so na območju te občine zaposleni. Pogoj je seveda, da nimajo lastnega primernega stanovanja, oziroma, da ne razpolagojo že s stanovanjem v družbeni lasti in ki imajo razmeroma nizke družinske dohodke. Upošteva se osnova iz leta 1985.
Prošnje je treba, kakor izrecno piše na razglasu, izpolniti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago na sedežu Zavoda IACP, Korzo Italia 116 in tudi na županstvu. Prošnjo je treba vložiti do 12. junija letos, skupaj z listinami, ki so posebej navdene.
Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo v uradih Zavoda IACP in sicer ob delavnikih (razen sobote) med 10. in 12.30.
f
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da bo v sredo, 22. aprila menjala telefonsko številko približno 40 naročnikom v kraju Isola Morosini v občini Škocjan (S. Canzian d’lsonzo). Interesenti so bili že obveščeni.
1
Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku 1986/87 dvojno številko, začne veljati številka v oklepaju, opuščena pa bo številka tiskana v mastnem tisku. Mesec dni bo uporabnikom na razpolago z ustreznimi napotki avtomatska telefonska služba.
I
je o naročnikih — brezplačna služba).
Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12. (Informaci- sN
I
GRUPPO mi ŠTET
Sip
zocteia nattana per tEser c iz m \\v delle Telecomunicazionip.a. -nnn'
Samo še teden dni za ureditev delovnega razmerja tujih delavcev
Samo še teden dni je do zapadlosti roka, do katerega lahko tuji delavci uredijo svoj status bivanja in zaposlitve v Italiji, ne da bi bili zato podvrženi denarnim ali drugim sankcijam. Isti rok velja tudi za delodajalce, ki so, ali ki še zmeraj zaposlujejo (na črno) delavce iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti. V naših krajih so to predvsem delavci iz sosednje države. Rok za ureditev statusa zapade, kakor smo sicer že nekajkrat poročali, 27. aprila.
Do zdaj je svoj položaj uredilo približno sto tujih državljanov, v veliki večini Jugoslovanov. Številka se zdi res precej velika, vendar najbrže zdaleč ne zajema vseh na črno zaposlenih tujih delavcev v pokrajini.
Kje so torej razlogi, da tuji delavci in delodajalci (zakon namreč obvezuje bodisi ene, kakor druge), še niso poskrbeli za ureditev formalnosti? Slabo informiranje, strah pred sankcijami, upanje, da bo tudi v prihodnje že nekako šlo, tako kakor doslej, brez strogega nadzorstva.
Tako ravnanje je zelo kratkovidno in je usmerjeno proti neposrednim koristim delavcev samih. Zakon št. 943 z dne 30. decembra lani namreč izenačuje pravice tujih delavcev (in njihovih družinskih članov), zaposlenih v Italiji, glede zdravstvene oskrbe, pokojnin, delovnega mesta itd. Po izteku
Marsikdaj se prepiri na vinskih ali podobnih praznikih zaključijo s pretepom in kdaj pa kdaj tudi z zdravljenjem v bolnišnici. Včeraj ponoči pa je na prazniku piva v Moram bilo nekoliko drugače. Prišlo je do prepira med 39-letnim Ermannom VVolkerjem, izseljencem v Frankfurtu, in skupino domačih mladeničev. Padla je kaka težka beseda, po besedah pa so nekateri pričeli stiskati pesti.
Vendar do pretepa ni prišlo. Posegel je namreč Wolkerjev dresirani volčjak in se odločno spravil na mladeniča, ki sta se prepirala z njegovim gospodarjem. 22-letni Ezio Pituelli iz Ločnika, Ul. Giulio Cesare 52, in 21-letni Gian-franco Trevisan iz Romansa sta brž lahko ugotovila, da kuža ni prav tako nedolžen, kot se je morda zdelo na prvi pogled. Nekajkrat ju je namreč ugriznil v roke in noge, tako da ste se morala zateči po zdravniško pomoč v splošno bolnišnico v Gorici.
Na srečo so jima zdravniki ugotovili le lažje ugrize. Razkužili in obvezali so jima rane ter ju odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Za zadevo se zanimajo orožniki, ki skušajo ugotoviti, kako je pravzaprav prišlo do napada s strani volčjaka. Mladeniča namreč trdita, da ju je žival napadla na gospodarjev ukaz. Povsem nasprotna je verzija, ki jo je dal VVolker. Dejal je namreč, da je pes
roka (27. aprila) bodo kršilci morali plačati denarno kazen in jih bodo lahko izgnali iz države. Še težje sankcije so predvidene za delodajalce, ki morajo seveda plačati socialne dajatve.
Po razpoložljivih podatkih je po uveljavljanju omenjenega zakona doslej na Goriškem zaprosilo za ureditev statusa okrog sto tujih državljanov, od katerih je ogromna večina državljanov sosednje republike. Redno je bilo ob koncu lanskega leta, to je pred sprejemom zakona, zaposlenih 174 tujih državljanov. Skupno je torej zdaj na Goriškem redno zaposleno nekaj nad 250 tujih državljanov.
V pristojnih krogih posebej opozarjajo, da je v tem številu izredno malo gospodinjskih pomočnic, nekaj nad dvajset. Predpisi veljajo kajpak tudi za to vrsto delovnega razmerja.
Za ureditev statusa lahko tuji delavci zaprosijo preko urada za delo, oziroma na kvesturi ali na karabinjerskih i postajah na podeželju. Informacije in pomoč pa jim nudijo na sedežih sindikalnih patronatov CGI1, CISL in UIL.
Zaprta cesta
Pokrajinska uprava obvešča, da bo v četrtek, 23. t. m, od 8. do 18. ure zaprta prometu pokrajinska cesta Ponte Tiel - Belvedere, blizu Fiumicella oz. Gra-
sam napadel mladeniča, ko je videl, da grozita njegovemu gospodarju in je bil torej njegov poseg obrambnega značaja.
V soboto pri Jamljah
Z motorjem v srno: težko ranjen
Čeprav so ob vsej državni cesti skozi Dol posejane table, ki opozarjajo na prisotnost divjadi in torej možno nevarnost za promet, se nanje navadno ne zmenimo. Gotovo pa bo motorist iz Tržiča odslej pozornejši na take znake.
V soboto zvečer se je namreč z motorjem zaletel v srno, ki je skočila čez cesto pri Jamljah. Sandro Gollino iz Tržiča, Drevored San Marco 70, tako je motoristu ime, je po trčenju s srno izgubil nadzorstvo nad motorjem honda 750 ter padel in se precej težko poškodoval.
Z rešilcem Rdečega križa iz Tržiča so ga prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom ključnice in zlom noge, poleg odrgnin in drugih manjših poškodb. Gollina so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Zapisnik o neobičajni nesreči, ki se je pripetila okrog 20. ure, je posegla prometna policija iz Gorice.
deža. Promet bodo ta dan preusmerili na pokrajinsko cesto Fiumicello - Oglej in nato na državno cesto proti Gra-dežu. Cesta bo zaprta zaradi postavljanja namakalnih naprav.
vazna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje v petek, 24. aprila, ob 20. uri, oziroma ob 20.30, ob drugem sklicu, 40. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila o dejavnosti, razprava, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, razno, priznanja. Občni zbor bo v mali dvorani Kulturnega doma.
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub vabi na PLESMREKK, ki bo v petek, 24. t. m., od 20.30 dalje v diskoteki Tiffany's v Pierisu. Igral bo ansambel Prijatelji.
izleti
KD Skala Gabrje priredi 23. in 24. maja avtobusni izlet v Medicino in Mar-zabotto. V Medicini bo imel pevski zbor tudi koncert. Prijave pri Oskarju Jurnu in Bernardu Floreninu.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Basil, 1'investigato-po«.
CORSO 18.00—22.00 »Scuola di polizia 4 - cittadini in guardia«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Porno love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Platoon«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Večerna obleka«, 20.30 »Nuna iz Monze«.
DESKLE 19.30 »Umor na vojni akademiji«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DTJdine, Trg S. Francesco 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Alfredo Grig-nol iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10. uri Anna Bressan Muni-ni, krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Trsta v cerkev v Ločnik, pogreb bo na tamkajšnjem pokopališču, ob 11. uri Edvard Boucon iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Placuto in na glavno goriško pokopališče, ob 12. uri Maria Vattovani vdova Bisiacchi, krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Vidma na glavno goriško pokopališče.
^ Sporočamo, da je umrl naš dragi
Edvard Boucon
(star 75 let)
Pogreb bo danes, 21. aprila, ob 11. uri. Pogrebni sprevod bo iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Placuto in na glavno goriško pokopališče.
Sorodniki
Gorica, 21. aprila 1987
Na prazniku piva v Moram
Volčjak napadel mladeniča ki sta grozila gospodarju
Od 20. do 26. aprila v Zagrebu
Izložba vidnih tehničnih dosežkov
ZAGREB - V glavnem mestu SR Hrvatske so včeraj odprli Spomladanski mednarodni zagrebški velesejem. Čeprav nekoliko manj odmevna od jesenskega velesejma, je prireditev, ki je sad sodelovanja Gospodarske zbornice Jugoslavije, republiških zbornic in znanstvenih ustanov, ena važnejših v SFRJ. Na 210.000 kvadratnih metrih se pojavlja v okviru devetih specializiranih sejmov preko 1800 razstavljavcev, od katerih je približno 1600 domačih in 200 iz 18 tujih držav. Gostje so večinoma podjetja iz evropskih držav, čeprav so prisotni tudi proizvajalci iz drugih celin, medtem ko je prisotnost domačih predstavnikov v znaku izvozne ponudbe predvsem na področju metalurgije; elektroindustrije, tekstila, prehrane in opreme.
Na otvoritvi sejma je včeraj ob prisotnosti družbenopolitičnih delavcev, diplomatov in konzularnih predstavnikov ter seveda razstavljavcev prvi spregovoril predsednik jugoslovanske Gospodarske zbornice Milan Pavič, ki je poudaril, da predstavlja Zagrebški velesejem važen dogodek pri razvoju jugoslovanskega gospodarstva, še posebno v trenutku, ko se to skuša uveljaviti na osnovi tržnega poslovanja. Pavič je tudi izjavil, da rezultati ekonomskega premika še niso zadovoljivi, kljub dobrim podatkom prvega trimesečja, ki pričajo o povečanju izvoza na konvertibilna tržišča, rednem plačevanje dolgov in dobri pripravi turistične sezone. Direktorica Sejma Vera Sodn je nato spregovorila o značaju letošnjega Spomladanskega velesejma in o razstavljavcih, medtem ko je izrazil dobrodošlico gostom in predstavnikom župan mesta Zagreb Zlatan Mar-kotič.
Zagrebški velesejem je ob vsaki svoji manifestaciji ob gospodarskem tudi velik informacijski dogodek, na katerem se domači in tuji proizvajalci seznanjajo z novimi proizvodi, jih primerjajo in ocenjujejo. Seveda pa razstavni program spremlja paleta srečanj, sestankov, seminarjev in, zakaj ne, tudi gastronomskih pobud.
Med vsemi pobudami, ki so jih pripravili za letošnji Spomladanski velesejem, je najvažnejša Izložba tehničnih dosežkov. Prireditev bo nedvomno spodbudna za jugoslovansko gospodarstvo, ki se zavzema, da bi izboljšalo tehnologijo in kakovost svojih proizvodov in tako doseglo boljše izvozne rezultate. Tehnologija in znanje, ki tehnologijo upravlja, pa sta skupno s kakovostjo proizvodov odločilnega pomena za uveljavitev na tržiščih. Ni namreč naključje, da so Japonci skupaj z ZDA dosegli največji prodor ravno s kakovostjo proizvodnje, s kakovostjo organizacije dela in naložb. Ob
sedanji konkurenci za mednarodne trge pa so prav kakovostni standardi orožje za uveljavitev, oziroma sredstvo za obrambo pridobljenih pozicij.
Tudi na Spomladanskem velesejmu, kot na vseh sejemskih prireditvah v Jugoslaviji, se že nekaj let odražajo gospodarske težave, s katerimi se država spoprijema. Vendar so prav o teh
težavah sejemske prireditve tiste, ki jih kaže zaščititi predvsem zaradi njihovega pomena za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje. Sejmi so dragoceno okno v svet, ki postanejo tem bolj dragoceni v času težav in ko je gospodarstvu neke države izvoz glavni imperativ.
Zagrebški spomladanski velesejem bo odprt do 26. tega meseca.
COMAGRA s.r.i.
Commerciale agricola
IZVOZ-UVOZ
KMETJISKIH PROIZVODOV
Sesljam 41/D-34019 Trst Tel. 040/299415, 299042-Tx.: 461201
REFLEK
Savo Podgornik
34122 - TRST - Ul. Carducci 5 - Tel.: 040/61106 - 68129 - Telex: 460110 PP TS - ATTN. SIG »PODGORNIK«
— STROJI IN LINIJE ZA PAKIRANJE	PREDSTAVNIŠTVA:
—	OPREMA ZA INDUSTRIJO PIJAČ
—	OPREMA ZA INDUSTRIJO OLJA
VELO ENOMECCANICA - Altivole (TV) □ F.LLI MANZINI - Correggio (RE) □ MARIO RONCHI - Cologno Monzese (Ml) □ IMPIANTI NOVOPAC -Alessandria □' CMB COSTRUZIONI MECCANICHE BERNARDINI s.p.a. -Pomezia (Roma)
POMORSKA AGENCIJA
Mediterranea
s. a r. I.
TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. 040/7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE
RITOSSdip
UVOZ - IZVOZ
NOVOST: steklena zavesa
Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali ngtranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem.
Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do +13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad + 15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek.
Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala primerno, da steklene zavese uporabljajo tudi na vozilih kot so avtobusi, vlaki itd.
TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.; 040/232243 - 232244
S. R. L.
IMPORT - EXP0RT
TRST — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535-64449 Telex: 460517 TECHNA I
Veneta
import - export
Pizzi Rita
TRGOVINA NA DEBELO
IN ZUNANJA TRGOVINA
Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI
TRST — Ul. Mazzini 18
Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I
FARCOsr...
FINE CHEMICALS
34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 Telefax: 040/69490
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
€. & GL
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D. Z O. Z. — UVOZ - IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9 Telefon: 69316 - 69558 - 61579 Telex: 460559 - PP 185
Filiala GORICA: Trg Martiri per la Liberta cTItalia 5
Košarka: danes prva finalna tekma
Mobilgirgi - Tracer
CASERTA — Danes ob 17.20 (drugi polčas s pričetkom ob 18.05 bo neposredno prenašala tudi italijanska TV na prvem sporedu) bo prva od predvidenih petih finalnih košarkarskih tekem za državni naslov med milanskim Tracer-jem in Mobilgirgijem iz Caserte. Zmagalo bo moštvo, ki bo trikrat uspešno.
Za današnje uvodno srečanje v Caserti vlada izredno zanimanje, saj so vse vstopnice že zdavnaj razprodane. Kot je znano, bo milanska peterka imela pravico do treh domačih srečanj, saj se je po regularnem delu prvenstva uvrstila pred Mobilgirgijem. Zato je spored petih finalnih srečanj naslednji: danes v Caserti, v četrtek (23. t. m.) in v soboto (25. t. m.) v Milanu, v torek (28. t. m.) v Caserti, v četrtek (30. t. m.) v Milanu.
Berloni in Filanto v vodstvu
Po tretjem povratnem kolu »play-out« sta v vodstvu tu-rinski Berloni (zelena skupina) in Filanto Desio (rumena skupina). Izidi:
ZELENA SKUPINA - izidi: Spondilatte - Ocean 87:84; Berloni - Annabella 103:99; Pepper - Alno 90:79.
Lestvica: Berloni 14; Alno, Ocean in Pepper 8; Annabella 6; Spondilatte 4.
RUMENA SKUPINA - izidi: Jolly - Yoga 75:82; Filanto -Cantine Riunite 105:84; Alfa Sprint - Standa 101:95.
Lestvica: Filanto 12; Yoga in Alfa Sprint 10; Cantine Riunite 8; Jolly in Standa 4. V obeh skupinah bo prihodnje kolo jutri.
Jugoslovanski »play-off« v polnem teku
Partizanu prva tekma
Partizan - Crvena zvezda 78:73 (36:41)
PARTIZAN BEOGRAD: Djordjevič 3, Obradovič 19, Gr-bovič 15, Savovič 25, Divac 11, Nakič, Paspalj 15, Koprivica, Stefanovič, Lakoičevič.
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Ilič 17, Nikolič, Prelevič 4, Jankovič 14, Miličevič 8, Radovič 12, Petrovič 2, Žižič 8, Trifunovič, Avdija 8.
BEOGRAD — Partizan je osvojil prvo finalno košarkarsko tekmo za jugoslovanski državni naslov. Partizanova zmaga pa je bila vse prej kot lahka. C. zvezda je namreč silovito začela in povedla kar z 21:4. Partizanu pa je uspelo do konca polčasa zmanjšati zaostanek na vsega pet točk. V nadaljevanju so »črno-beli« predvsem po zaslugi centra Sa-voviča najprej izenačili in nato tudi zmagali.
Drugo tekmo bodo košarkarji C. zvezde in Partizana igrali že danes. Če bi zopet zmagal Partizan, bi že drevi osvojil državni naslov. Nasprotno bo treba počakati na tretjo in odločilno tekmo.
Beograjčankam uvodno srečanje
BEOGRAD — Košarkarice Crvene zvezde so osvojile prvo finalno tekmo jugoslovanskega prvenstva. V prvem domačem srečanju so premagale moštvo Jedinstva Aide iz Tuzle s 84:76 (41:38). Najuspešnejši v beograjskem moštvu sta bili Arbutinova (29 točk) in Jovanovičeva (22), pri gostujoči ekipi pa se je izkazala Mujanovičeva (22). Druga tekma bo danes v Tuzli.
Jadranje: v Koprskem zalivu
Bogateč (Sirena) odličen tretji
Kolesarstvo: Liege - Bastogne - Liege
Zmagal že odpisani Argentin
KOPER — Na tridnevni veliki mednarodni jadralni regati v razredih »Europa« in »finn«, ki je bila v Koprskem zalivu, je nastopilo 123 posadk iz osmih držav. V razredu »Europa« je zmagal Finec Taimi-nen pred Mariborčanom Orešičem, tretji pa je bil domačin Branko Brčin. V razredu »finn« se je uveljavil Češkoslovak Teply, a na imenitno tretje mesto se je uvrstil Lorenco Bogateč, jadralec Sirene iz Barkovelj, takoj za njim pa domačin Jure Orel, ki je, podobno kot v Portorožu, pustil za sabo jugoslovansko elito.
Na regatnem polju pred Žusterno pa je bila druga letošnja regata v jadranju na deski za »pokal Jugoslavije«. V konkurenci 100 deskarjev iz treh držav sta prvi mesti v moški konkurenci (lahki in težki razred) odšli v Maribor, najboljši Koprčan je bil Zvone Zafred na četrtem mestu. Med dekleti je po pričakovanju zmagala državna reprezentantka in prvakinja, Pirančanka Helena Burger.
Šah: Jerasu končna zmaga
PORTOROŽ — Na tradicionalnem šahovskem turnirju ob dnevih Emone je na hitropoteznem turnirju zmagal Koprčan Iztok Jeras, med ekipami pa Emona iz Ljubljane. Gost portoroških šahistov je bil mladi novogoriški mednarodni mojster Grohar. (Kreft)
LIEGE — Ko je do kraja tradicionalne, 73. kolesarske dirke Liege -Bastogne - Liege manjkalo 30 kilometrov, je bil Italijan Moreno Argentin, ki je sicer sodil med favorite, še vedno skupaj s prvimi. Zatem je na dveh vzponih zaostal, a Roche in Criguielion sta si nabrala več kot minuto prednosti. Argentin se je že sprijaznil s tem, da je zmaga izgubljena, ko so mu povedali, da je prednost ubežnikov začela kopneti. Skupaj z Madiotom in Mil-larjem se je pognal v zasledovanje ter vodilna zagledal okrog 200 m pred ciljem. Z zadnjimi močmi je tedaj prehitel presenečena Rocheja in Criguielio-na, ki sta se že pripravljala na medsebojni obračun. Za svetovnega prvaka Argentina pa je bil to že tretji zaporedni uspeh na dirki, na kateri se je uveljavil že lani in predlanskim.
VRSTNI RED: 1. Argentin (It.), ki je 258 km prevozil v 6.40'; 2. Roche (Ir.); 3. Crigujelion (Bel.); 4. Madiot (Fr.); 5. Millar (Škotska), vsi isti čas; 6. Fignon (Fr.) po 25; 7. Madiot (Fr.) 58; 8. Sche-pers (Bel.); 9. Bombini (It.); 10. Leclerg (Fr.), vsi isti čas.
Pulnikovu končna zmaga
GANDINO (Bergamo) — Na amaterski dirki »Mednarodni kolesarski teden Bergama« je zmagal 23-letni sovjetski tekmovalec Vladimir Pulni-kov, ki je na končni lestvici^ za 14" prehitel rojaka Klimova in Švicarja Fuchsa. Sledijo: Abdujaparov (SZ), Saltov (SZ), Gioia (It.), Lecchi (It.), Jaskula (Pol.), Kvalsvoll (Nor.) in Cecini (It.). Sovjeti so osvojili 5 od skupno 6 etap (zadnjo je osvojil Italijan Oliveiro).
Težave na dirki po Apuliji
LUCERA (Foggia) — Danes se bo pričela kolesarska dirka po Apuliji (končala se bo 25. t. m.), a še včeraj se ni vedelo, kdo vse bo na startu. V soboto bo namreč klasična dirka »Am-stel Gold Race« in mednarodni pravilnik ne dovoljuje, da bi istočasno ali dva dni pred in dva dni po tej preizkušnji 7 italijanskih kolesarjev »1. kategorije« (Saronni, Visentini, Cavazzi, Bontempi, Corti, Bugno, Baronchelli) nastopilo na kaki drugi tekmi. Omenjena sedmerica, ki se je sicer vpisala za nastop v Apuliji, še včeraj ni vedela, če bo lahko startala.
Same domače zmage
Posebej za Primorski dneviiik FRANCI BOŽIČ
V 27. kolu 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige so zmagali prav vsi gostitelji, kar se letos še ni zgodilo. Toda pot do zmag ni bila prav lahka, še najtežje pa je do dveh točk prišel vodilni Vardar, ki je z outsiderjem Sarajevom dobil s 3:2, čeprav je bilo ob odmoru 2:0 za Sarajevo. V ospredju pozornosti pa je bil derbi večnih tekmecev Crvene zvezde in Partizana, ki ga je s 3:1 dobila Crvena zvezda, potem ko je vodila že s 3:0.
Crvena zvezda je s 3:0 vodila že po 20 minutah igre, strelca pa sta bila Cvetkovič in Musemič. Partizan je preko nekdanjega igralca Crvene zvezde Djurovskega znižal šele v zadnji minuti, pred tem pa je v prvem polčasu prišlo do manjšega incidenta, ko je bil izključen Zvezdin trener Va-sovič. Ta je preveč burno protestiral, ko je sodnik neupravičeno razveljavil regularen gol Crvene zezde. Med 55 tisoč gledalci na derbiju je bilo tudi veliko tujih menežerjev, največ oči pa je bilo seveda uprtih v Marka Elsnerja, ki je spet igral izvrstno.
Oba gola za Sarajevo je dosegel Jakovljevič, ki ima tudi številne ponudbe iz tujine, enega izmed golov za Vardar pa je dosegel Pančev, za katerega se ogreva škotski Glasgow Ran-gers. Razburljiva je bila tudi tekma v Zagrebu, kjer je gostovala vselej nevarna Rijeka. Dinamo je komaj zmagal z golom Cvijetkoviča, Rečan Ma-terljan pa je zamudil sijajno priložnost za izenačenje, in to kljub temu da je Rijeka tekmo končala z desetimi igralci. Po dveh zamenjavah v reškem taboru se je namreč poškodoval reprezentančni vratar Ravnič in v vrata je moral igralec Palicka, ki je zelo dobro opravil nalogo.
Hajduk je zdaj prvi tekmec Vardarja, Spličani pa so imeli s Spartakom tokrat veliko težav. Z goloma Asano-viča in Bursača so sicer vodili z 2:0, toda v finišu so' se morali ogorčeno boriti, da gostje niso izenačili, s tem pa so si seveda prislužili žvižge gledalcev.
Prvenstvo je sedaj prekinjeno do 3. maja, vmes pa bo reprezentanca v Belfastu odigrala tekmo za evropsko prvenstvo s Severno Irsko, priprave zanjo pa bodo do ponedeljka v Sloveniji - v Murski Soboti.
V drugi zvezni ligi je Maribor drugič zapored izgubil, tokrat s Kikindo z 0:2 in je že v najnevarnejših vodah. V slovenski nogometni ligi je Olimpija izgubila prvo točko: v Ljubljani je namreč uspelo remizirati podeželski ekipi iz Mostarja. Koper je z 2:0 premagal Velenjčane in je še tri točke za Olimpijo. Prvenstvo v SNL je nasploh izredno zanimivo, gledalcev je vse več, veliko zanimanja pa je tudi za športno napoved s slovenskimi tekmovalnimi pari. Nagrade so visoke, kar pa ni čudno, saj so rezultati tako presenetljivi kot nekdaj v Angliji. Igralcem športne napovedi jo je tokrat še najbolj zagodla ekipa goriških Vozil, ki je v gosteh premagala nekdanjega drugoligaša Rudarja iz Trbovelj.
IZIDI 27. KOLA V 1. ZNL: Hajduk -Spartak 2:1 (2:0), Radnički - Velež 2:0 (0:0), Vardar - Sarajevo 3:2 (0:2), Sutjeska - Dinamo (V) 2:0 (0:0), Crvena zvezda - Partizan 3:1 (3:0), Priština - Buduč-nost 1:0 (1:0), Osijek - Sloboda 3:0 (2:0), Željezničar - Čelik 3:0 (2:0), Dinamo (Z)
-	Rijeka 1:0 (1:0).
LESTVICA: Vardar 33, Hajduk 31, Velež 29, Partizan 27, Budučnost in Osijek 26, Dinamo (Z) 25, Rijeka 24, Radnički 23, Željezničar, Crvena zvezda in Sutjeska 22, Čelik, Priština in Dinamo (V) 20, Sloboda 19, Spartak 17.
PRIHODNJE KOLO: (3. maja): Spartak - Dinamo (Z), Rijeka - Željezničar, Čelik - Osijek, Sloboda - Priština, Budučnost - Crvena zvezda, Partizan -Sutjeska, Dinamo (V) - Vardar, Sarajevo - Radnički, Velež - Hajduk.
IZIDI 24. KOLA V 2. ZNL (zahod): Kikinda - Maribor 2:0 (1:0), Proleter -Gošk Jug 1:0 (1:0), Sloga - Mladost 0:2 (0:0), Jedinstvo - Iskra 1:0 (0:0), Dinamo
-	Vrbas 0:0, Vojvodina - Borac 1:0 (0:0), Famos - Split 3:1 (2:1), Leotar - Novi Sad 1:3 (1:2), Šibenik - Rudar 1:2 (0:1).
LESTVICA: Vojvodina 37, Novi Sad 33, Kikinda in Leotar 29, Proleter 27, Mladost, Borac, Iskra in Rudar 24, Šibenik, Jedinstvo in Gošk Jug 23, Famos in Dinamo 21, Vrbas in Maribor 20, Split in Sloga 15.
PRIHODNJE KOLO (3. maja): Maribor - Šibenik, Kikinda - Proleter, Rudar - Leotar, Novi Sad - Famos, Split -Dinamo, Vrbas - Vojvodina, Borac -Jedinstvo, Iskra - Sloga, Mladost -Gošk Jug.
Znova Steffi Graf
AMELIA ISLAND — Zahodnonemška teniška igralka, 17-letna Steffi Graf, trenutno druga na svetovni lestvici, je tudi na turnirju v Amelia Islandu potrdila svoje izredne kvalitete. V finalu je Graf-fova s 6:3, 6:4 premagala Čehoslovakinjo Mandlikovo.
Nekaj finalnih izidov z drugih teniških turnirjev:
TOKIO; Edberg (Šve.) - Pate (ZDA) 7:6, 6:4; NICA: Carlsson (Šve.) - Sanchez (Šp.) 7:6, 6:3; RIM: Di Laura (Peru) - Roldan (Arg.) 6:3, 6:2.
Tenis: Istrska riviera
UMAG Tudi letošnja serija teniških turnirjev »Istrska riviera« je končana. Kot zadnji je bil na vrsti masters, na katerem je nastopilo 24 najboljših posameznikov in 16 dvojic. Med posamezniki je bil najboljši Čehoslovak Cihak, ki je zmagal že v Portorožu. V finalu je Cihak s 6:3, 7:5 premagal Italijana Devideja in si obenem zagotovil skupno zamgo po 4 tekmovanjih pred Marcujem (Rom.), Va-sudevanom (Ind.) in Devidejem. Med dvojicami sta prvo mesto osvojila Romuna Vanta in Comanescu, ki sta v finalu s
6:3, 7:6 premagala Italijana Devideja in Vantinija.
Nogomet: kvalifikacije za Ol
V okviru kvalifikacij za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju so v 1. kolu takole igrali: Brazilija - Paragvaj 3:1, Argentina - Čile 1:1, Bolivija - Venezuela 3:0, Hong Kong - Kitajska 0:0.
Densimo prvi v Rotterdamu
ROTTERDAM — Na maratonskem teku v Rotterdamu je zmagal Belayneh Densimo iz Etiopije v času 2.12"58. Na drugo mesto se je uvrstil Šved Mats Ericsson (2.17’54").
Honeyghan ubranil naslov
LONDON - Britanski boksar Honey-ghan je z zmago po točkah v 12 krogih proti Blockerju (ZDA) ubranil svetovni naslov v velter kategoriji (WBC in IBF). Svetovni naslov v supervelter kategoriji (WBA) je ubranil tudi McCallun (Jamajka) z zmago s TKO v 12. krogu proti McCroryju (ZDA). Uspešen' je bil tudi Južni Korejec Jung Koo, ki je s KO v 6. rundi odpravil Pinta (Meh.) in ostal svetovni prvak v minimušji kategoriji (WBC).
Nemci prekinili premoč Japoncev
NAIROBI Le 22 od skupno 53 posadk je prišlo na cilj avtomobilskega »Safari relija«, na katerem je velik uspeh doseglo zahodnonemško vozilo »audi 200 guattro« z Mikkolo in Rohr-lom, ki sta tako prekinila dolgoletno premoč Japoncev na tej dirki po Keniji. Med temi, ki so se morali umakniti,
so tudi Blomguist in Hellier (fordl, Iwase (mazda), Eriksson (VW golf), VValdegaard (toyota), Zanussi in Mehta (nissan). Lancia je nastopila le z enim vozilom, ki ga je upravljal Vic Pres-ton, ki je še malo pred koncem bil na 9. mestu, a je zatem spet zaostal zaradi težav z menjalnikom.
Vrstni red »Safari relija« (4. preizkušnja svetovnega prvenstva): 1. Mik-kola - Hertz (Fin.-Šve.) audi 200 guattro 30.39'44 penalizacije; 2. Rohrl - Ge-istdorfer (ZRN) audi 200 guattro po 17T5"; 3. Thorp - Melander (Šve.) to-yota 51'25"; 4. VVeber - Feltz (ZRN) VW golf GTI 2.07'43"; 5. Eklund - Whittock (Šve,-VB) subaru 4WD turbo 2.19'58"; 6. Ulyate - Street (Ken.) toyota 2.53'23".
Lestvica pilotov za SP: 1. Kankku-nen (Fin.) 37 točk; 2. Alen (Fin.) 28; 3. Rohrl (ZRN) 28; 4. Biasion (It.) 23; 5. Eriksson (Šve.) 21; 6. Salonen (Fin.) 20; 7. Mikkola (FinJ 20; 8. Ragnotti (Fr.) 19; 9. Carlsson (Sve.) 18; 10. Blomguist (Šve.) 16.
Lestvica avtomobilskih hiš za SP:
1.	Lancia 57 točk; 2. Audi 48; 3. Vol-kswagen 38; 4. Mazda 34; 5. Renault 23; 6. Ford 22; 7. Toyota 15; 8. Subaru 10; 9. Peugeot 9; 10. Alfa Romeo 6.
Na sliki (AP): Andrea Zanussi (nissan) ni imel sreče, saj je že v prvi etapi imel težave z amortizatorji.
Nogomet: turnir pokrajin
Gorica boljša od Trsta
Včeraj je bilo v Špetru Slovenov v okviru nogometnega turnirja pokrajin, ki je namenjen le igralcem 3. amaterske lige, srečanje med izbranima reprezentancama tržaške in goriške pokrajine.
V kar zanimivi tekmi so zmagali Goričani z 1:0 (1:0). Slednji so bili v prvem delu igre boljši in so si vodstvo povsem zaslužili. V drugem polčasu pa so seveda Tržačani pritisnili, saj so skušali stanje izenačiti, vendar pa zadetka niso dosegli, saj so zapravili celo enajstmetrovko. Vezni igralec Sovodenj Marko Fajt je bil med boljšimi v svoji ekipi, Gajin vratar Zemanek pa ni bil kriv za prejeti gol.
Mednarodni nogometni turnir »Citta di Gradišča«
Od sobote, 25. t. m., do petka, 1. maja, bo v naši deželi mednarodni nogometni turinir »Citta di Gradišča«, katerega se bo udeležilo šest ekip: Milan, Udinese, Triestina, Ravenna ter reprezentanci Slovenije in Gorice.
Kajak in kanu za »Pokal Soča ’87«
Trojni uspeh Jugoslovanov
Odbojka: za napredovanje v C-2 ligo
BOVEC — Drugi tekmovalni dan mednarodne prireditve na divjih vodah »Soča '87« je bil za jugoslovanske tekmovalce še uspešnejši kot prvi. Najbolj so se izkazali kajakaši s kar trojno zmago, saj je slavil tekmovalec Rašice iz Ljubljane Janez Skok pred dvema Novogoričanoma, in sicer Marjanom Štrukljem in Jernejem Abrami-čem. Tudi v ekipni vožnji ta trojica tekmovalcev ni imela prave konkurence.
V kategoriji C-l je tudi drugi dan slavil Zahodni Nemec Kiibler pred Jugoslovanom Jožetom Vidmarjem. Med kajakašicami je tudi druga zmaga odšla v ZRN, izmed jugoslovanskih tekmovalk pa je bila znova najboljša Meta Kastelic in sicer na 6. mestu. Lahko rečemo, da je dvodnevno tekmovanje na reki Soči, ki ga je dobro organiziral Kajak klub Soške elektrarne iz Nove Gorice, vsekakor zares lepo uspelo. Rezultati:
MOŠKI: K-l: 1. Skok (Rašica) 134,43; 2. Štrukelj (Soške elektrarne) 139,18; 3. Abramič (Soške elektrarne) 139,38; C-l: 1. Kiibler (ZRN) 158,29; 2. Vidmar (Rašica)-160,04; 3. Heinz (ZRN) 160,67; C-2: 1. Šimek - Rohan (CSSR) 158,11; 2.Wolkenear - Zimmermann (ZRN) 171,21; 3. Becker - Frohlke (ZRN) 177,29.
ŽENSKE: K-l: 1. Micheler (ZRN) 164,32; 2. Messelhauser (ZRN) 178,16; 3. Kubričanova (ČSSR) 182,89; 6. Kastelic (Ljubljana).193,74.
EKIPNO - ŽENSKE: 3xK-l: 1.
ČSSR 216,27; 2. ZRN I 346,41; 3. ZRN II 393,85.
EKIPNO - MOŠKI: 3 x K-l: 1. Jugoslavija I (Abramič, Skok, Štrukelj) 149,74; 2. ČSSR 163,41; 3. ZRN II 170,80; 3 x C-l: 1. ZRN 195,35; 2. Jugoslavija I (Vidmar, Brezigar, Martinis) 217,47; 3. Jugoslavija II (Vrabič, Javornik, Kraljič) 231,44; 3 x C-2: 1. ČSSR 223,07; 2. ZRN 227,23; 3. kombinirana ekipa Švice in Češkoslovaške 224,98. (E. Curlič)
Jutri Fincantieri
Jutri bo na sporedu druga kvalifikacijska tekma odbojkaric Kontovela Electronic Shop za napredovanje v C-2 ligo.
Kot znano, so Kontovelke v prvi tekmi, ki je bila v sredo v Martignaccu, nezasluženo izgubile s 3:1. Naša dekleta je te-
1.	—	1.	Baldrink	1
2.	Bioscal	2
2.	—	1.	En	X
2.	Doppiogioco	2
3.	—	1.	Eden D’Assia	2
2.	Drava	2
4.	—	1.	Ecorlun	2
2.	Egyptian B	X
5.	—	1.	Bofought	2
2.	Federico Blu	2
6.	—	1.	Rand Rover	1
2.	Red Top	2
KVOTE
12 (22 dobitnikov)	24.954.000	lir
11 (460 dobitnikov)	1.185.000	lir
10 (4.415 dobitnikov)	121.000	lir
- Kontovel ES
daj zelo oškodoval sodnik, pa tudi tekmovalni pogoji so bili izredno slabi (slaba razsvetljava in ozka telovadnica). Jutri bodo Kontovelke seveda skušale nadoknaditi zamujeno. Tretja tekma jih zatem čaka 29. t. m., ko bodo gostile Itas.
Odbojka: deželni pokal za ženske
Jutri bo nekaj tekem drugega kola odbojkarskega deželnega pokala za ženske.
V Foljanu bo srečanje Mobilcasa Carri-doni - Breg Agrar, 24. t. m. bo na Opčinah tekma Sloga Koimpex - Kontovel Electronic Shop ter 27. t. m. v Nabrežini Sokol Indules - Villacher Bier.
SK DEVIN
vabi svoje člane na društveno in meddruštveno tekmovanje, ki bo v soboto, 25. t. m., na SVIŠČAKIH s pobratenim društvom SK Snežnik. Po tekmi bosta piknik in nagrajevanje. Informacije pri odbornikih društva.
ŠpOrt □ stran 11
V Trstu je bila rekreacija in dirka v organizaciji Kolesarskega kluba Adria Rešim
Nadvse uspela pobuda »S kolesom po mestu«
Naši kolesarji pred startom na Trgu Unita	Dolga kolona rekreativcev pri Sv. Ani
Včeraj je bila v Trstu izredno uspela pobuda »S kolesom po mestu«, ki jo je priredil Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja v sodelovanju s pokrajinskima zvezama UISP in Kolesarske zveze. Prireditev se je odvijala istočasno v kakih sedemdesetih italijanskih mestih, takoj pa moramo dodati, da je tržaška nadvse uspela.
Udeležilo se je je namreč kar 250 rekreativcev, ki so stertali na Trgu Unita ter nato večkrat po dolgem in počez prevozili mesto in zaključili svoj »trud« pri Sv. Andreju. Ker je bilo vreme toplo in delno sončno, si je dirko ogledalo prav veliko število sprehajalcev.
Po zaključku kolesarskega sprehoda pa je bila še dirka na kronometer za cikloamaterje, katere se je skupno udeležilo 48 kolesarjev, ki so bili razdeljeni v šest starostnih kategorij. Najboljši absolutni čas je dosegel Ad-riin kolesar Rado Milkovič. Kilometer dolgo progo je prevozil v 1T4"3.
IZIDI
Kategorija kolesarjev od 17 do 19 let: 1. Sergej Belle (Cottur) ri6"5.
Od 20 do 27 let: 1. Rado Milkovič (Adria Rešim) 1T4''3; 3. Mario Zerial (Adria Rešim) 1T6"5; 4. David Leniša (Adria Rešim) 1T9"5.
Od 28 do 33 let: 1. Piero Perti (Do-mio) T16 T; 2. Dario Zerial (Adria Rešim) 1T7"6.
Od 34 do 38 let: 1. Ivo Doljak (Adria
Rešim) 1T4"9; 2. Janez Zarotnik (Adria Rešim) 1T5"00.
Od 39 do 45 let: 1. Tone Kunaver (Adria Rešim) 1T8"5; 5. Silvano Ferlu-ga (Adria Rešim) r29"6.
Od 46 do 55 let: 1. Jože Hafner (Adria Rešim) 1T5; 2. Antonio Cerasari (Adria Rešim) 1T6"6; 3. Adriano Maca-
rol (Adria Rešim) 1'22''6; 10. Nino Po-ropat (Adria Rešim) T31"3.
Na koncu so med drugim še nagradili najštevilnejše klube (Cottur pred Adrio in SCAT Caponi), najštevilnejšo družino (Močilnik iz Lonjerja) in še mnoge druge. Torej zelo uspela pobuda, ki jo je vredno še ponoviti.
V Gorici je bilo žal le trideset udeležencev
Kolesarske pobude Biči in citta, ki je istočasno stekla v raznih mestih Italije, se je v Gorici udeležilo bore malo rekreativcev. Kakih 30 se je namreč včeraj zjutraj zbralo na Korzu, da bi prevozili 35 km dolgo pot, ki je peljala v glavnem po desnem bregu Soče.
Že sama številka udeležencev goriš-ke. pobude, ki jo je pripravilo društvo Pedale Gorizia jasno kaže, da prireditelji niso uresničili cilja, ki so si ga zastavili. Trideset kolesarjev je namreč premalo za prireditev, ki je le imela svojo pomembnost.
Kje so razlogi za neuspeh? Del krivde verjetno nosijo prireditelji sami, ki so kolesarsko srečanje premalo rekla-mizirali.
Ob tem pa je treba pristaviti še ugotovitev, ki smo jo ob takih in podobnih pobudah že izrekli. Gre namreč za zgrešen odnos, ki ga imajo Goričani do rekreativnih prireditev, seveda če izvzamemo nekaj redkih izjem.
(Pr)
Motociklizem: na prvi vožnji italijanskega prvenstva
Štoki odlično tretje mesto
Na dirki cikloamaterjev
Nastopili kolesarji KK Adria Rešim
V soboto se se kolesarji KK Adria Rešim udeležili krožne dirke za cikloamaterje pri Pordenonu, ki je bila na visoki kvalitetni ravni, saj je bila končna povprečna hitrost kakih 46 km na uro.
Kolesarji so bili razdeljeni v mlajšo in starejšo kategorijo in so se torej udeležili dveh različnih dirk.
Obe sta se zaključili v končnem sprintu, naši kolesarji pa so bili stalno v glavnini. V kategoriji mlajših so nastopali Mauro in Dario Zerial ter Doljak in Milkovič, pri starejših pa Macarol in Cerasari. Skupno je nastopilo kakih 300 cikloamaterjev.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 15.30
MISANO ADRIATICO Včeraj se je na dirkališču v Misanu Adriaticu pri Forliju začelo italijansko prvenstvo v motocilkizmu v vseh kategorijah. Najbolj razveseljiva je novica, da je motociklist Primotor kluba Danilo Stoka dosegel odlično tretje mesto v novi kategoriji superbike trophy. Tek-
moval je na yamahi FZR ter le malo zaostal za zmagovalcem Maurom Ric-cijem in drugouvrščenim Gianijem Maranom. Štoka je tudi prevozil najhitrejši krog v 1'25"81 s povprečno hitrostjo 146,332 km na uro. Ta tekma je bila za Štoko predvsem testiranje novega motorja in najboljša priprava za tekmovanje za svetovno prvenstvo, ki bo na Madžarskem (Budimpešta) 3. maja. V vseh ostalih kategorijah je bilo bolj malo presenečenj.
IZIDI
Kategorija superbike trophy: 1.
Ricci (honda) 26'26"16 s povprečno hitrostjo 142,497 km na uro; 2. Maran (suzuki) 27'40"94; 3. Štoka (yamaha FZR) 27'0T'24; 4. Zanardo (yamaha) 27'05 '46; 5. Faccio (yamaha) 27'01"24.
Kategorija do 500 ccm: 1. Valesi (honda) 32'00"23. Do 250 ccm: 1. Reg-giani (aprilia) 26'38''12. Do 125 ccm: 1. Gresini (garelli) 26'36"69. Do 80 ccm: 1. Milano (krauser) 25'41'Tl; F1 750: 1. Ferrari (bimota) 28T6"80.
Nogometaši počivali
Zaradi velikonočnih praznikov so bila vsa nogometna amaterska in mladinska prvenstva prekinjena. »Počivali« so tudi nogometaši Gaje, ki jih vidimo na sliki v zmagovitem srečanju 3. AL proti ekipi Domus Arredamenti.
Košarka: dve koli pred koncem B-2 lige
Jadran že na varnem?
Trenutek s prvenstvene tekme Jadran - Oderzo
Jadranove košarkarje čakata še dva spopada, nakar bo letošnjih prvenstvenih naporov zaenkrat konec. Igralci se bodo za nekaj časa oddahnili.
Po zadnjem nerodnem porazu v Cas-telfrancu smo zapisali, da sstrah pred izpadom ni še povsem mimo. In čeprav bi to lahko doletelo našo združeno ekipo samo v primeru skrajne smole, obstajajo še teoretične možnosti, da se to zgodi. Našim košarkarjem pa je dovolj le ena zmaga v dveh preostalih tekmah, zato da pustijo najbolj črnoglede teorije. V C ligo bodo namreč izpadle štiri ekipe. Zagotovo bodo le-te Caveja, Icot Forli in Vicenza. Četrtega kandidata gre najverjetneje iskati med Malagutijem in San Donajem, ki imata po 26 točk. Posredno sp v borbo pred izpadom vpleteni Cas-telfranco, Jadran, Oderzo in Virtus iz Padove. Te navedene postave imajo 28 točk in če bi do konca ostale brez dodatnih zmag, potem bi se stanje, lahko zapletlo in bi bila morda potrebna dodatna srečanja. Bralcem pa bo vse mnogo bolj jasno in nazorno, če si bodo ogledali posebno tabelo, ki smo jo pripravili ob tej priložnosti. Najverjetneje bo vse odločeno že v predzadnjem kolu, ko bo v San Donaju neposredni dvoboj med Pulloverio in Malagutijem. Letos pa se je zgodilo tudi to, kar bi v začetku lige nihče ne napovedal, da bo Forli, ki je razmeroma veliko mesto, ostal brez zastopnika v drugi
italijanski ligi. Jadranovci pa gredo v Forli in jpodo igrali s Cavejo, ki je po lastni zaslugi osvojila samo eno zmago in ji, vsaj sodeč po številu porazov, tudi domače igrišče preveč ne prija. Jadran naj bi torej vsaj tokrat osvojil točki na gostovanju, čeprav ne bi na to stavili pretiranih vsot, ko bi bili hazardni igralci.
Brumnova vrsta je minuli teden odigrala trening tekmo s kranjskim Triglavom, v tem tednu pa se bodo treningi nadaljevali po normalnem režimu. Zato da bi ne bilo vse v redu, se je resneje poškodoval Marko Lokar; ki je utrpel zlom zapestja. Za mladega branilca je sezone torej predčasno konec, tako da bo sedaj moštvo prikrajšano za dva beka. Kot jeznano, bo zaradi kožne infekcije na nogi do konca lige odsoten tudi Štefan Gulič. Odsotnost Marka Lokarja je predvsem v tem trenutku pekoča, če upoštevamo, da je mladi Jadranov branilec igral iz tekme v tekmo bolje in da ga letos lahko označimo kot največjo pridobitev za Jadran v letošnji sezoni in najbrž tudi kot edino pozitivno novost v naši združeni zamejski ekipi.
Sedaj je treba pozabiti na vse dobro in slabo in usmeriti pozornost na tekmo v Forliju. Upajmo, da bo Caveja spet klonila pred tokratnim nasprotnikom ter da Brumnovi fantje ne bodo preveč dobrosrčni in radodarni.	Cancia
Pulloveria (26)	Malaguti	ICOT FORLi
Malaguti (26)	PULLOVERIA	Petrarca
Oderzo (28)	STEFANEL	Ferrara
Castellranco (28)	PETRARCA	Spinea
Jadran (28)	CAVEJA	Stefanel
Virtus PD (28)	COSTA IMOLA	Caveja
Opomba: v oklepaju osvojene točke, z majhnimi črkami domača srečanja		
Po končanem prvenstvu v ženski odbojkarski C-2 ligi
Slogašice izpolnile pričakovanja
Našega drugega zastopnika v ženski C-2 ligi — Slogo Koimpex je treniral prof. Ivan Peterlin, ki je svoje misli in občutke o preteklem prvenstvu svojih varovank strnil takole:
»Glede na dejstvo, da smo bili naknadno vključeni v prvenstvo C-2 lige, sem pričel s prvenstvenimi boji z veliko skepso, saj so v pretekli sezoni branile barve Sloge Koimpexa samo mlade odbojkarice, in sicer mladinke - under 18. Poleg tega da smo morali meriti moči s starejšimi in bolj izkušenimi ekipami, je bilo tudi veliko bojazni. Naš cilj je bil seveda obstanek v ligi. Kot je znano, smo obstali še naprej v tej konkurenci, a na koncu bi lahko dosegli še kaj več od obstanka. Ko smo dosegli zadnji cilj, so igralke popustile in niso bile več tako motivirane. Ne glede na to pa sem s komaj končanim prvenstvom v celoti zadovoljen.«
Kakšna pa je tvoja ocena glede konkurence v naši deželni skupini?
»Že po prvih nastopih je bilo razvidno, da bodo izstopale 3 — 4 ekipe. To so bile Ceramiche d’Arte Vivil, Foče Colori Latisana, Bor Friulexport in na
Slogin trener Peterlin
samem začetku tudi Pastificio Crisci iz Gorice. Medtem ko so Goričanke izpadle iz te skupine, so se ostale tri potegovale za sam vrh lestvice. Te tri sesterke so bile tudi razred zase. Obenem pa je bilo takoj vse jasno tudi na dnu razpredelnice, da AR Fincantieri iz Tržiča in Libertas iz Martignacca ne bosta dorasla tej konkurenci. Med
ostalimi tekmeci res ni bilo kakšnih osebnih in bistvenih razlik. Omenil i še to, da so pri nekaterih društvih le pričeli s pomlajevanjem vrst.«
Čeprav se je prvenstvo šele pred kratkim izteklo, po vsej verjetnosti imaš že pripravljen okvirni program za naprej?
»V prihodnji sezoni bomo spet nastopali v C-2 ligi v isti zasedbi. Poleg tega pa bo postava Sloge Koimpexa nastopala še v konkurenci mladink, oziroma — under 18. V tej konkurenci je naš cilj osvojitev pokrajinskega naslova, ki bi nam omogočil nastop v deželnem finalu. Kot je znano, smo bili letos drugi v naši deželi in v prihodnje bomo poskušali naskakovati deželni naslov, ker bo moja ekipa nastopila v tej konkurenci nespremenjena. V C-2 ligi bo naš cilj osvojiti več točk in seveda tudi boljšo uvrstitev kot v prvenstvu 1976-87.«
Kaj bi povedal o mladi ekipi Sloge Koimpexa?
»Igralke so precej napredovale in postali smo homogena celota. To je pa dobra osnova za prihodnje prvenstvene nastope.« (G. F.)
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Se o združevanju
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Najprej bi se Milošu Tulu zahvalil za prispevek, ki ga je napisal ob članku glede združevanja v nogometu. Verjetno bi bilo prav, da bi se še drugi, tudi z Goriškega, oglasili ob tem vprašanju, saj le v preverjanju mnenj je lažje najti odgovor na določena vprašanja. Ob tem pa bi rad podčrtal nekatera svoja gledanja, ki jih verjetno nisem dovolj nazorno prikazal v članku Ob robu naših nogometnih igrišč.
Poudarjam, da govorim za nogometno stvarnost na Goriškem, ki ni popolnoma podobna oni na Tržaškem. Povedal bom tudi zakaj. Tul ugotavlja, da združiti članske ekipe pomeni kvečjemu doseči 1. amatersko ali promocijsko ligo. Verjetno to za nekatere nogometne ekipe na Tržaškem ni nič posebnega, rekel bi skoraj normalnega. Popolnoma drugače je to za goriš-ke ekipe. Od treh postav je le Juventi-na, svoj čas, igrala nekaj časa v 2. AL, medtem ko so Sovodenjci in Dober-dobci vedno nastopali v najnižji kategoriji. Res je, da nastopati v 1. amater-
ski ligi ne pomeni veliko, za naše go-riške ekipe pa bi to pomenilo "zgodovinsko prelomnico" in sprašujem se, če bi kdaj ena od treh ekip uspela samostojno priti do takega uspeha. Trenutno je ta možnost le v združitvi vseh sil na Goriškem in še tako bi napredovanje v to ligo zahtevalo veliko naporov.
Na težave, ki bi nastale ob združitvi treh ekip, bi povedal, da se je pred dvema sezonama, predvsem po zaslugi sovodenjskih športnih delavcev, že načrtovala možnost združitve. Ojačitev ene ekipe pa bi ne pomenila izgubo igralcev, saj bi ti nastopali v ostalih dveh postavah, ki bi nadaljevale pot v 3i amaterski ligi, kot to delajo danes vse tri slovenske ekipe.
Res je, da je združevanje najbolj primerno pri mladih in to smer so izbrali pri Mladosti, kjer imajo združeno ekipo začetnikov, ki se borijo za sam vrh razpredelnice. Toda ob tem pa gre povedati naslednje. Znano je, da se slovenska mladina, (upoštevati je treba tudi stalni demografski padec) v zadnjih letih raje usmerja v druge športne panoge, predvsem v odbojko. To pa ne zato, ker je odbojka, kar na le-
pem, postala najbolj primeren šport za mladega človeka. Marveč iz logične posledice, ker je trenutno odbojka najbolj razširjena športna panoga med Slovenci na Goriškem. Uspehi Vala, Agoresta ter ostalih ekip spodbujajo mladega človeka (večkrat tudi starše), da izbere to panogo raje kot kako drugo. Sedaj pa se sprašujem: je naša nogometna stvarnost na taki ravni, da bi bila vabljiva za mladega človeka? Bi vabljivost nogometa ne bila večja, če bi, denimo, imeli kakovostno ekipo v 1. AL ali v promocijski ligi? Ob tem še podatek, ki ga je treba vzeti v poštev, preden govorimo o kakih velikih programih na mladinskem sektorju. Trenutno imamo na Goriškem tri mladinske ekipe: združeno ekipo začetnikov Mladosti, cicibane Mladosti in najmlajše pri Sovodnjah. To je vse. Zato se glede tega popolnoma strinjam z Milošem Tulom, ko pravi, da bi bilo potrebno za mladinsko nogometno dejavnost izbrati nove poti, kot so lahko nogometne šole, medšolski in medvaš-ki turnirji in še kaj drugega. -
To le kot dodatek razmišljanju o združevanju v članskih vrstah na Goriškem.
RUDI PAVŠIČ
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000 - din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
21. aprila 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723	•
ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Krvava veriga maščevanj v Kalabriji
Pet umorov mafije na velikonočne dni
AFRICO NUOVO (Reggio Calab-ria) - Pet mrtvih v štirih dneh, sredi velikonočnih praznikov, in skupno že šestnajst smrtnih žrtev: to je dosedanji obračun »krvne osvete« v Monticelli, verige medsebojnih umorov članov mafijskih »družin« na območju Aspromonta. Gre za pravo vojno med mafijskimi tolpami za nadzorstvo nad območjem vasi Africo, Brancaleone in Monti-cella.
Do zadnjega umora je prišlo na velikonočno nedeljo na glavnem vaškem trgu v Africu: šlo je za dejanje, vredno ameriškega filma, saj je skupina morilcev kar sredi vasi ustrelila 25-letnega Antonia Mora-bita; njegovega 70-letnega očeta Salvatoreja so neznanci ustrelili prejšnji četrtek. Skupaj z njim je pod streli padel 26-letni Paolo Fica-ra. Le nekaj ur pred tem zločinom sta pod streli izgubila življenje še dva člana rodbine Morabito, 52-let-
ni Domenico in njegov 26-letni sin Antonio.
Po teh dogodkih je Africo kot v obsednem stanju. Povsod karabinjerji z brzostrelkami v rokah, ulice so prazne, tudi pogrebi žrtev so potekali v popolnem zatišju, brez pogrebnih sprevodov in brez običajnih lepakov, kajti prefekt je prepovedal vsakršno manifestacijo, ki bi bila lahko povod za nove zločine. Doslej vsekakor še niso ugotovili nič, kar bi lahko privedlo preiskovalce na sled mafijskim zločincem.
Veriga zločinov se je začela, potem ko je ena izmed mafijskih tolp izpustila na svobodo Concetto In-fantino, hčerko lekarnarja iz Bran-caleona, ki so jo ugrabili leta 1982. Do izpustitve je prišlo ne da bi družina plačala kakršnokoli odkupnino. Verjetno pa so v ozadju večji interesi, predvsem trgovina z mamili in z dragulji.
Francozi nimajo sreče s svojo jedrsko izbiro
Okvara ustavila obratovanje jedrske elektrarne Fessenheim
PARIZ — Francozi res nimajo sreče s svojimi jedrskimi elektrarnami.
Medtem ko še vedno niso odkrili vz-
ske elektrarne v Fessenheimu v severovzhodni Franciji. V trenutku, ko so zniževali jakost drugega reaktorja, je popustil neki ventil, da je iz njega ušlo v ozračje precej pare. Direkcija trdi, da para ni radioaktivna, v potrditev svoje teze navaja takojšnje analize vode in ozračja, v katerem niso zabeležili nobenega radionukleida. Že samo dejstvo, da so zaradi te malenkostne' okvare ustavili obratovanje elektrarne za 5 dni in da direkcija ne izključuje možnosti daljše nedejavnosti, zgovorno dokazuje, da je okvara resnejša in da bo sprožila nove polemike. Nihče ni namreč še pozabil, da se je černobilska radioaktivnost čudežno ustavila pred francoskimi mejami. Prav zato je skrajno vprašljiva verodostojnost sedanjih meritev radioaktivnosti.
rokov okvare vSuperphenixu, so v nedeljo morali ustaviti obratovanje jedr-
Jedrska elektrarna Fessenheim ob francosko-zahodnonemški meji (Telefoto AP)
Pakistan ne mara vojaškega režima
KARAČI Pakistanski predsednik Zia Ul Hak je v govoru pred narodno skupščino in senatom ob začetku novega parlamentarnega leta ugodno ocenil dveletno delovanje civilne vlade premiera Džunedža ter najavil, da izrednih volitev ne bo in da bosta vlada in parlament'ostala na oblasti do leta 1990. Atentate v raznih pakistanskih mestih je pripisal »prevratnikom, ki jih plačujejo in podpihujejo tujci«, sicer pa dodal, da »nihče, niti vojska, ne mara ponovnega vojaškega režima v državi«.
V zunanjepolitičnem delu govora je poudaril, da so dogajanja v Afganistanu za Karači najvažnejši problem in da Pakistan ne bo odstopil od svojih stališč: af-ganskim beguncem bo dajal zatočišče vse dotlej, dokler ne bo SZ umaknila svojih čet. Nato je dejal, da Pakistan nima in ne bo izdelal atomske bombe, da pa mu tudi nihče ne more preprečiti izkoriščanja jedrske tehnologije v miroljubne namene. Kitajsko je Zia nazval kot »pravo prijateljico«, ZDA kot »stare zaveznike«, o. SZ je rekel, da z njo ni nesoglasij, če izvzamemo vprašanje Afganistana, a o Indiji, da so odnosi z njo dobri.
General Zia je govoril v hudo napetem vzdušju. Opozicija ga je opomnila na neizpolnjene obljube iz časov referenduma 1984 glede brezposelnosti, družbene korupcije in državne varnosti, a neodvisna poslanska skupina ga je spomnila na demonstracije pred parlamentom: 20.000 ljudi je protestiralo zaradi slabih plač in neustreznega skrbstveno-pokoj-ninskega sistema. Temu gre dodati novi izbruh krvavih spopadov v severnem predmestju Karačija med plemenom Paštun iz severozahodnega Pakistana oziroma Afganistana in muslimanskim plemenom Mohažir: od sobote do včeraj je bilo že 40 mrtvih. Žolčna nasprotja med plemenoma segajo že v leto 1947, to je v čas razdelitve indijske podceline.
Po sobotnem poskusu osvoboditve upornikov vlada v filipinski vojski napeto vzdušje
MANILA Sobotni upor v generalnem štabu filipinske vojske v Manili je, po pisanju številnih domačih dnevnikov, le del širšega načrta, ki naj bi pripeljal do odstopa predsednice Aguinove. Novinarjem so namreč vojaški preiskovalci potrdili izpoved nekaterih aretiranih vojakov, ki so priznali, da je bila sobotna akcija povezana z zaroto iz prejšnjega tedna. Eden izmed ciljev te zarote naj bi bila zasedba mednarodne šole, kjer študirajo otroci diplomatov in tujih novinarjev in poslovnežev, ti pa bi kot talci postali odlično orožje v rokah upornikov, za osvoboditev katerih naj bi po pisanju manil-skih dnevnikov — zahtevali odstop Aguinove.
V zvezi s sobotnim uporom se je medtem zvedelo, da je od sto osvobojenih vojakov, obtoženih sodelovanja pri poskusu državnega udara preteklega 27. januarja, izginilo le enajst. Vsi ostali so se predali ali pa so jih polovili med begom. Uporu v trdnjavi Bo-nifacio je — na dan velike noči — sledil black-out, okvara v razdeljevanju električne energije, ki je prisilil Manilo in širša predmestna območja v popolno
temo. To je povzročilo hud preplah med prebivalstvom in naraščanje bojazni pred ponovnim poskusom državnega udara; predstavniki vlade sicer zatrjujejo, da okvara ni bila sad sabotaže.
Tajnik predsedstva republike Joker Arroyo, ki ima v vojaških vrstah veliko nasprotnikov, je včeraj potrdil namen Aguinove, da proti upornikom najstrožje nastopi. Poveljnik generalštaba filipinske vojske, general Fidel Ramos, je medtem izjavil novinarjem, da bodo upornike zgledno kaznovali, vendar je javno mnenje precej skeptično. Doslej niso namreč razne vojaške preiskovalne komisije razsvetlile okoliščine nobenega izmed številnih prevratnih poskusov proti predsednici Corazon Aguino, ki se vrstijo, vse odkar je pred 14 meseci prevzela vodstvo države, in nihče od obtoženih še ni bil kaznovan.. V temo so zato še zavite okoliščine umora sindikalnega voditelja .Rolanda Olalie in bombni atentat na filipinsko vojaško akademijo, kot so tudi še vedno na prostosti general Jose Zumel, polkovnik Rolando Abadilla in major Reynaldo Cabauatan, voditelji po-
skusov državnih udarov iz julija 1986 in letošnjega januarja.
Medtem pa v filipinski vojski še vedno vre. Razlogov za to je več, v prvi vrsti pa so vojaki nezadovoljni s plačami in z opremo, ki jo imajo za neprimerno in tehnično pomanjkljivo, češ da se ne morejo uspešno postaviti po robu komunistični gverili. Vodstvo oboroženih sil sicer tudi dvomi o sposobnosti državnega vodstva za boj proti komunistom in nasprotuje pogajanjem, ki jih Aguinova, kljub številnim neuspelim poskusom, še vedno vodi z vodstvom komunističnih upornikov.
Vzdušje v filipinski vojski zelo slikovito prikazuje izjava oficirja v generalnem štabu, ki je novinarjem dejal: »Ne vem, kako lahko pričakujete, da mi aretiramo svoje ljudi, ko vlada pušča iz zaporov komunistične upornike, kateri nemoteno širijo svojo, z zakonom prepovedano ideologijo.«
Položaj na Filipinih je torej še vedno izredno napet, iz vsega zgoraj povedanega bodo torej izidi političnih volitev, ki bodo 11. maja, še kako pomembni.
Reakcije nezadovoljnih in razočaranih Švedov Jugoslovanska turistična ponudba v škripcih
STOCKHOLM — Velikonočne počitnice so mimo, poletne nam že mežikajo izza vogala. O tem bi morali razmisliti tudi jugoslovanski turistični operaterji, na katere se je že usul plaz kritik iz Švedske.
Na Švedskem se je namreč v zadnjih letih močno utrdil turizem z Jugoslavijo. Lani so v Jugoslaviji zabeležili prihod 100 tisoč švedskih turistov za 700 tisoč nočnin, tako da so turistični operaterji veselo vzklikali, da so prodrli tudi na to oddaljeno »tržišče«.
Žal pa na Švedskem, kjer se je toliko turistov odločilo, da si privošči poletni oddih v Jugoslaviji, ne gre vse po maslu. V tej skandinavski deželi obstaja namreč zakon, ki ščiti svojega državljana, ko se ta nahaja na tujem kot turist. Skratka, švedskega turista se ne splača vleči za nos, ker mu mora država, kjer so turista opeharili ali so mu izgubili kovček, izplačati vse nevšečnosti. Tarife so točno določene, kdor je izgubil kovček, dobi na licu mesta 210 kron odškodnine (ne glede na to, kakšne dragocenosti je turist skrival v njem, predvsem pa ne glede na to, ali se kovček potem najde); če so ti zamenjali sobo, ti bodo vrnili 300 kron na osebo; vsakršno zamenjavo v sklopu turističnih paketov pa bodo izplačali v vrednosti 350 kron. Tako, 300 kron temu, 350 kron drugemu, so stockholmski uradi Jugotoursa in Turistične zveze Jugoslavije morali izplačati
nezadovoljnim turistom kar 175.000 kron odškodnin. Predstavnika obeh uradnih predstavništev jugoslovanskega turizma na Švedskem Mario Marušič in Dario Matoševič sta izrazila veliko dvomov ob vstopu v novo turistično sezono.
Oba se bojita posledic, saj so obema še predobro znani primeri švedskih turistov, ki so se vrnili z lanskoletnih počitnic v Jugoslaviji z zvrhanimi kovčki dokazov »naturističnih« ponudb. Primerov je še in še. Nekdo je predočil Jugotoursu magnetofonski posnetek jutranjega ropota v hotelu, kjer naj bi mu zagotovili »popoln počitek«. Drugi turisti so se slikali na plaži luksuznega hotela, ki je bila kar sumljivo podobna gradbišču. Fotografije so pokazale tudi, da je v nekem hotelu, ki se je lahko bahal s svojimi zlatimi zvezdicami, umivalnik puščal kar teden dni, ne da bi ga kdo prišel popravit. Kaj pa tisti turisti, ki so naročili (in plačali) dvoposteljno sobo, pa so jim nakazali enoposteljno sobo z dodatnim ležiščem? In tisti, ki je plačal za počitnice v hotelu »A« kategorije, pa se je znašel v hotelu brez »savne, bazena in disko kluba«? Švedske turiste to sicer bolj malo skrbi, saj se lahko potolažijo z bogatim povračilom, jugoslovanske turistične agencije pa to izredno boli, saj bodo morale iz lastnega žepa plačati za napake kolegov iz matične domovine.
Čudežna zdravila »božjega sina«
KRAGUJEVAC V vasi Vuk-manovac, ki se nahaja v bližini Rakovca, se je pojavilo čudo, »božji sin, čudodelec in zdravnik« Dragan Marjanovič. »Božji sin«, v katerega lahko upravičeno dvomimo, je zbral okoli sebe na tisoče sebi primernih vernikov. Gre predvsem za preproste ljudi, ki nasedajo lepim besedam in jih Marjanovič veselo vleče za nos.
Vsem obljublja, da jih bo ozdravil, da jim bo lajšal bolečine, da bodo hromi shodili, slepci zagledali luč. Res je, da se po vsakem obredu, ki "ga Marjanovič zaigra pred tisočglavo množico, zgodi »čudež« in skupinica fizično prizadetih ljudi shodi. Pa kaj, ko so očividci odkrili, da gre vedno za ene in iste »bolnike«... Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je treba »čudežnega zdravnika« drago plačati ...