mz Vi- tj <{ !q ij »SB©®@¥@S. ttlc le farno navada, ampak tudi fpo- dobnoft je, de shenfke kiihajo. Shene fo fkerbnifhi sa fnashnoft, is njih zhed- nih rok je vfe prijetnifhi, one fe sna- jo urnifhi obrazhati, imajo bolj ojfter pokuf, biftrifhi poduh sa raslozhiti, kaj je boljfhi, kaj sdravifhi. — Mosh- kim naj oJdane uzhena sdravilfka kli¬ ka v’ apotekah. Kuharji fo prevezh brihtni hotli biti, shenfke premojjftri- ti; ali kaj je is tega vftalo ? oni fo snajdli umne mefhanja, ali nevarne sa sdravje; pod savitimi in komaj sa- ftoplivimi befedami vpelali eno filno zhedo nesdravih jedil; s’ ptujmi ime¬ ni kuhinfki jesik Nemzam in t SIoven- zam smefbali; tako dalezh, de nam dandonafhni fkoraj ni mogozhe unanje kuharfke bukve umeti. JV Krajnize fe kuhanja teshko uzhe, ker ne umejo pomenka franzoskih, an- glefhkih, lafhkih in nemfhkih befedi; pofebna nadloga je po desheli svunaj meda, tam ga ni zhloveka, kteri bi fkrivno sadopne befede rasloshil ne vajenim flovenkam. Toraj fim fi per- sadel sazhetik ene krajnike kuhe v’ ro¬ ke dati mojim rojakinam. One imajo zhad, de fo narejavke sdravih, dobro difhezhih, in fnashnih jedi; tedaj jih nagovorim: dorite tudi ve zhad vafhi kuhi, de jo bote v’ ladnim flovenfkim jesiku umele ali sadopile, govorile, in ohranile. Ako nifim morebiti vfe prav po krajnfko sadel, bodete ve popra¬ vile, in sa en drugi zhaf povedale, kaj imam prenarediti, kadar fe bodo te bukve v’ drugizh natifkovale. ^led¬ na vmetnod ima fvoje ladne befede; tudi ve imate fvojo visho kuhinfke dva- ri prav imenovati, tedaj bodete nar- bolj snale mojimu flabimu perzhetku popolnamod dati. Zhemu befede kra¬ di? Ali ni flovenfki jesilt sadodi pre- moshen ? Kuhati jenekidanja latinfka, nernfh- ka in flovenfka befeda; kuhati fe pra- v vi: narediti jedi perpravne sa zhlo- vefhki vshitik. Konez kuhanja je sdrav- je ohraniti, jedi fo sdravila sa sdra- ve: tedaj mora vfe sdravo biti, is zhefar fe jedila kuhajo, in sdrava vi- sha, po kteri fe kuhajo. Savoljo tega fe varujejo pametne kuharze pred obilno maftjo, tolfhdbo, in sabelo, fhpeham, fvinfkim, in fuhim mefam; sherke in shaltove ftvari odberajo in odmetajo; pogretih ne dajejo na miso; v’ kufre- nih ali bakrenih pofodah ne kuhajo, tudi ne v 1 zinaftih ali kolitarnih, ka¬ dar je prevezh fvinza v’ mef, temiizh be v’ parftenih in shelesnih; one ohra¬ nijo zhednod ali fnashnoft po kuhi ni; fploh gledajo, de fe jedi fkosi dober pokuf in lepo naredbo ne le gerlu te- mozh tudi shelodzu perporozhajo. Per fadju in kiflinah je potrebna ali freberna, ali lefena shliza in po- foda; drugi matali bodo od kifidb ras- jedeni, in sdravju fhkodvajo. — Oginj naj bo zhift fores dima, de jedi ne perfmodi; fuhe dreva, zhifta sherjav- za, varna in fkopa roka per polenih, vender darovitna po potrebi, de fe jed ne z m ari predolgo, ampak v’ eno me- VI ro naprej gotova podane, in prezej na miso gre. Prevezh sherjavze ni do¬ bro ; kdor pa derv prevezh varuje, jih prevezh poshge. Gorezha mali fe ne vgali s’ vodo, ampak s’ folijo, ali s’ pokrivanjam in sadufhenjam, ali pa le berfh po tlih rasli j e. Voda naj bo fnashna, zhida, meh¬ ka. Studenez ima terdo, fhterne meh¬ ko. Terda je, v’ kteri fe shajfa nera¬ da raspufli, in fozhivje dolgo ne sme- zhi; ona podane mehka, kadar en zhaf vre, ali v’ fhkafu na zhidi fapi doji. Solitarjada voda dori rudezhe mefo, kadar fe v’ nji kuha, to fizer ni nes- dravo, vender vsami rajfhi drugo ne- folitarjado savoljo lepfhiga vida. Do¬ bra voda nima nobene farbe, nobeni- ga duha, nobeniga pokufa; kolniza naj en zhaf doji' v’ fhkafu, de fe vbrifhe in podfe vershe. Per lepim vremenu rajfhi vre, kakor ob deshevnim. Voda per kuhanji smiraj sgubluje, fe vun kadi; to imenujemo: fe vkuhati, fe pokuhati. Sol ima biti zhida. Zhe je bolj nefnage polna, rajfhi mokra podane ob mehkim vremenu. Per foli je po- VII trebna fkopa roka, nesmotena glava. Morfka zherna fol je nar bolj liana, bela manj, lmhana fol narmanjj te je treba vezh djati. Kvaf napenja ftvari, v’ ktere ga de¬ nemo, fkosi to napenjanje ali kvafe- nje dobi livar eno vinu podobno bit- noft, kadar gre dalaj, poftane kiflo- ba; in kadar predalezh pride, je gni¬ loba. Narboljfhi' kvaf je, kadar je on fam na narboljfhi flopni fvojiga no- trajniga napetja; tedaj fe mora pre- zej v’ droshi' narediti in fufhiti; pre- posne droshi fo prekiflej vinfke naj fe ftore od pervih mofhtovih pen, ali kifanja. Volove droshi fo le mlade do¬ bre. Varuj fe vino djati v’ jefifhno po- fodo; mleka ne devaj, kjer je popred ena lsifloba bila , ako nifi pofode po- polnama s’ pranjam ofladil. Karkolj gniti sazhne, fe pokashe fkosi fmrad; ni sdravo, ima she hud kvaf v’ febi sa nafhe telo k’ gnilobi napenjati. Raj- fhi' lakoto terpeti, kakor v’ shelodez djati, karkolj je le en malo fmrada nategnilo. Zhemii nam je fizer nof ravno nad uftmi? VIII Jed, lit er a savre, je ali prezej meh- lia, to je, kuhana, ali pa napol meh¬ ka, to je barjena, obarjena. Vrela vo¬ da je krop, s’ tim politi fe pravi po¬ pariti, zhe je prevezh hud krop, fe sapari. Jed, ktera fe v’ pofodi nad sher- javzo shene in kadi, fe pari, to je paro, dim, ali pot is lebe kadi. Ka¬ dar je pofoda pokrita, pravimo, de fe dufhi, v 1 foparzi mezhi. Kadarkolj fe pari tako dolgo, dokler rumena ne po¬ dane, imenujemo, de fe rumeni. Shari fe jed nad sherjavzo na she- lesni mreshi ali rofhu, de jo shar od sherjavze zmari, ali omezhi, ali saru- meni; kakor poftavim klobafe i. t. n. Pezhe fe na farni vrozbini in ognjo- vim puhtenju, kakor podavim kruh, torta, pezhenka. Ali je kruhnja pezh pravfhina sa kruh vfaditi, jo pofkufi tako: versi v’ njo enmalo bele moke, zhe fe foshge, je pezh prehuda; zhe pa narpred rumena potlej rujava po¬ dane, je dobra. Pezhenka fe nima pre¬ dolgo pezhi, sgubi fok, in je kakor fuha terta; pezhenje je per mefu manj dobro ; per kruhu pa boljfhi. IX Shge fe kafe v’ odperti pofodi, in moka sa preshganje in preshgano shu- po; shge fe shgano vino v’ saperii po¬ fodi, ali v’ foparzi; shge fe tudi mo¬ ka v’ vrelim kropu sa shganze. Kadar eno Hvar v’ rasbelenim ma- flu ali drugi mafti sarumemTh, pra¬ vimo de zrefh, ali ozrefhj ozrejo fe pifheta, jajza, beseg i. t. n. Pezhenje na rashnu fe poliva ali s’ maflam, ali fe s’ fhpeham mashe.-—Kar je kofmatiga in pernatiga fe ali s’ o- gnjam ofmodi, ali s’ kropam omarsha, opushi, ali ogara. Kar je nezhedniga, fe ofnashi. — Shivali fe na trebuhu prereshejo, in istrebijo, ali istrebu- fhijo. Slovenzi trebuh imenujejo tu¬ di vtroba, tedaj trebiti fe pravi is tre¬ buha pobrati zheva, jetra, in slafti sholzh. Zedi fe na zedilu, na refhetzu, ali fitzu; in fe ali odzedi' ali prežedf; preshme fe fkosi belo ruto. Shver- kanje ras-shene narasen, k’ tim je po¬ trebna ena nalafh od ftergarja ali dra- flarja vftergano shverkla. — Safuka fe moka s’ vodo, s’ jajzam: od tega pri¬ de fuk, ali fukanzhik; tudi fe safuka ribani kruh, preshgana moka, ali dru- X ge rezhi na mefni ali drugi shupi, is tiga pride luk na rnefmne,* kterga sof imenujejo; fe sna tudi rezhi fok, ker v’ ta sof pride fok od mefa, od le¬ ni on , ali drugiga istlazheniga fadja. — Radar mefo podfeshefh, prodor do- rifh, ali isvotlifh, ter s’ drugim ma¬ ham ali mafhenjam napolnifh, fe pra¬ vi: budiati, nabudlati, nadevati, na¬ ma fh iti : mafhenje pa je hudla, na¬ dev, nadevka.— Navlezhe, podlezhe, ali fhpika fe mefo s’ fhpeham in s’ jeglo, ali fhpikavnikam. — Mefha fe s’ kuhalnizo slilizo, ali s’ lefenim no- sham; kadar jajza ras shenefh, jih ali rastepefh, ali raspenifh; maflo fe vrne- de, vmefha, vmane. — Kadar jed pu- difh kuhati, ali pa hladiti, de podane kerpkejfhi ali terdifhi, pravimo, de fe sakerpne, to je kerpka, ali kripka po¬ dane. Difhavo imenujemo vfe, kar lep duh jedem da. Ene difhava fo doma- zhe, kakor: shalbel, peterfhil, maje- ron, vertnme. Druge fo fhtazunfke, in pridejo is unajnih deshel, podavim: na- gelnove shebize, fladka fkorja ali zi- met, mufkatov zvet, anglejfka difhava. XI Domazhe difhave fo bolj sdrave, in narbolj gofpodmfke. Kadar fe rezhe s’ lemono kifati, je tudi vino, ali jefib dober, ako nimafh lemon. — t Sago je v’ fhtazunah na¬ prodaj. Kuharze naj berejo te žele bukve sapored, de eno fplofhno saKopnoK dobojo. Pamet jih bo uzhila k’ fledni jedi vezh ali manj perprave vseti, ka¬ kor imajo sa vezh ali manj ludi' ku¬ hati. t Semterkje fe snajo ene Kvari pre- meniti, opuKiti, druge perdjati: fku- fhnja je velik uzhenik. Dalej imam savoljo krajnfkiga je- sika v’ kterim fo te bukve pifane, opomniti: jes fim gledal na narbolj snane med flovenzi najdene befede, de bi vfim saKopen biti mogel. Kadar- kolj ene krajnfke bukve na dan pri¬ dejo, ima fledni kaj zhes jesik goder- njati; enimu je prevezh po hrovafhko, drugimu prevezh po nemfhko, in ta¬ ko naprej; jes pravim: mi moramo krajnfke flovenfke befede pojifkati fem- tertje po desheli sastrefene, in na to visho fkup nabrati zhiKo flovenfhino. 4 Skufhnja me uzhi, de ni lahko Kvari XII najditi, ktera bi fe v’ enim ali faj dru¬ gim kotu prav po flovenfko ne imen- vala; zhe je pa kaj novizh snajdenih in ftarim flovenzam nesnanih rezin, fe snajo te po unanjih jesikih imen- vati, a ko bi jih mi ne mogli is ene flovenfke korenine karlliti. Moje befede v’ tih bukvah fo fko- raj vfe krajnfkiga flovenfkiga roda s’ tim farnim raslozhkam, de fe povfot v’ nafhi desheli ne govore. Ali ima pa savoijo tega meni kdo kaj ozhila¬ ti ? bom li drugam hodil imena foera- zhit, kadar jih doma najdem ? ne bo¬ mo li nikoli nafh govor popravili ? Ako bi ta rezh tako naprej fhla, bomo doshiveli, de fe ne bodo gorenz, do- lenz, in notrajniz eden drugiga saflo- prli; eden fe bo ponemfhval, drugi bo fam na febi oflal, tretji bo napol Lah. Kdo bi potlej krajnzam bukve pifal ? Tedaj moramo eden drugimu podati, kar ima fledni dobro zhlftiga. Kteri nemfhkujejo, pravijo: fila, kar pa gorenzi in drugi po desheli bu- dla imenujejo. Ljubljanez nudelbret, po desheli dila; hafobfoten riba nesafto- pi nobeden po ftranfkih krajih, kadar XIII pa rezhem; obarjena riba, me bodo saftopili. Take befede fo nadalej aren- fhmalz, to je jajza v’ maflu; knedel to je gnedel; burfel to je kotzhnek, ker je na fhtiri kote vresan; ajmoht to je mefmna v’fiiku ali v’ faku; rofh to je mresha; einbund to je savesana podviza ali potiza; fhefla kar je sajem- niza ali sajemavka. Gorenz in drugi pravijo Jftaklenza nameHi flafha, ker je is itakla to je is glashovne. Namefti taler pravijo dil- za ali krog; mavrah je fmerzhek; pu- fhel je fnopek ali svesik. Libra ali funt je noviga snajdenja fiarim nesnaniga, v’ tem fe rajfhi ver¬ skem po latinzih in lahih, ker imajo befede bolj lahke sa isrezhi, kakor Nem- zi; ravno tako bi jes rajfhi rekel bro¬ det, kakor ajmoht. Per meftih fo nafhim flovenkam, ktere fe pridejo kuhati uzhit, narbolj fmefhne befede, kadar v 1 novizh fli- fhijo, poftavim: einrirati, oblavfhira- ti, gori djati, abtribati, durhfhlagati; kar bi fe vender lahko po flovenfko reklo: safukati, obariti, istrebufhiti, vmeft ali vmeti, prezediti. XIV t Sposnam , de nifmo fhe p er sadnji popolnamofti zhiftiga kuhinfkiga jesi- ka. Nar laglaj bi meni v’ ti rezki po¬ magale gofpodinje po desheli, ker fo narblisbaj per isvirko nefkasheniga flo- venftva. Satoraj perporozhim in profim, de bodo pervimu sazhetku dobrovoljno per- sanefli, moje persadevanje popravile, ter flovenfko kuho v’ eno fianovitno red in verfto djale, V’ Ljubljani 1. dan maliga travna 1799. Valentin Vodnik. !. Shupe. i. Ramena shupa s' knedelni is t Sagona. lij i Ajdo , ali vezh liber (funtov), puftiga govejiga mefa sreshi na resine ali fhnite, jih potolzi, v’ mokipovalaj, deni v’ kaftrolo v’ rasbeleno maflo; p er deni ftolzheniga g vir z a ali difhave; in pufti, de fe fpezhe. — Drugiga govejiga mefa porftavi po navadi kuhat, sraven en malo basilike in pe- terfhila; ga fpeni, in ofoli. — Kadar je uno mefo v' kaftroli pezheno, perlivaj od te kuhane shupe v’ kallrolo, kakor je lizer navada de fe rumena shupa naredi.—Sago sberi, operi, inu pofebej perila vi kuhat na en malo zhifte goveje shupe, de fe na tefnim kuha, ino de fe ne ras- kuha. Kadar je Sago dolli kuhan, ga reshi s’ shlizo is lonza na knedelne ali zmoke v’ fkledo; vli gori rumeno shupo, ktera je fpredaj popi- fana; jo obloshi s’ kuhanimi Karfiolami, in daj na miso. 2. Mozhna pojina shupa. Perftavi tri polizhe vode k’ ognju, kadar vre, perfuj sribane shemle notri; pufti kuhati tako dolgo, de poftane kakor en goft fok. Po¬ tem perli en frakel beliga vina, en frakel ku- i6 hane yode od zhernih zhefhenj, lupa od lemo- ne, eno trefhizo fladke fkorje ali zim e ta, pufti, de to vkup fhe enkrat savre. —■ V’ enim lonzu pofebej ras-tepi dva rumenaka, perdeni fok od ene lemone, en malo ftolzheniga zukra, in pol shlize moke; na to vli uno shupo, dobro pre- mefhaj, perftavi k’ ognju, in kadar vreti sazhne, je gotovo sa v’ fkledo vliti, in na miso dati. 3. Lepo difhezha sirupa od selifh. Vsami fbpargelnov, krebulize, kiflize, pe- terfhila s’ korenam in perjam, endivije, fpina- zhe, selene, vfe zhedno operi, in drobno sreshi; deni v’ lonez, nali vrele goveje shupe, kar je sa kofilo treba; pokri, perftavi od delezh k’ ognju, de ne bode s’ valam vrelo, ampak en malo po¬ ganjalo; zhes eno uro pokufi, ali je shupa mozh is selifh vsela. Zhe she lepo difhi, jo prezedi fkos fitize. Skuhaj na nji nudelne, ali rajfh, ali opezhen kruh, ali ras-tepene jajza. /j. Zhoholadna shupa. Sa en tri bokale dershijozh lonez vsemi fhtiri kuhalnize moke, jo ras-tepi v’ merslim mleku, prezedi v’ lonez, perlivaj s’ kuhalnizo mefhajozh vreliga mleka, de bo poln; pufti dobro savreti; potlej perdeni pol lota ftolzhene fladke fkorje ; tri zegle zhokolade, ktero fi po- pred v’ vrelim mleku pregnal; perversi zukra, in en droblanz froviga mafla, to je putra; ka¬ dar je vfe vkup en malo zhafa vrelo, vli na opezhen kruh v’ fkledo. *7 5. Rumena mejna shiipa. Pomashi eno koso ali s’ maflam, ali s’ na goveji shupi pofneto mafijo; poloshi v’ njo en malo sresaniga fhpeha, kofhtrunoviga mefa, peterfhila, korenja, selene; perli pol sajemni- ze shupe ; pollavi na sherjavzo ; kader le po¬ vre , in zherzhi, šali vaj s’ shupo; kader fe je vfe sarumenilo, nali shupe, kar je treba, pufii dobro prevreti; prezedi fkos lito; fkuhaj na ti shupi, kar zhefh ; jo snafh tudi k’ ajmohtu perlivati. 6 . Pojtna shiipa od ribjiga droba. V’ eno koso deni putra* pol zhebule, fha- traja , eno pero lorbarja, in ribji drob dinllat; kader je dinftan, vsami zhebulo in lorbar vun; drob pa v’ en pifker deni, ga nali s’ posebej kuhano grahovo shupo, in ga pufti dobro ku¬ hati. V’ ponvi raspufti en droblanz putra, ka¬ dar je rasbelen, sarumeni v’ njem fhtiri ku- halnize moke, in drobno sresano zhebulo; s’ tim sarofhtaj shupo, jo s’ jeliham okifaj, ofo- li, gvirzaj, perdeni fmetane; jo pulli fhe dobro vreti; potlej jo vli v’ fkledo, na kar¬ koli hozhefh. 7. Zefarjev jefhprenj na shupi. V’ en polifhki lonez vbi dvanajft rume- nakov, jih ras-tepi, kader fe do pol lonza na- raltejo, nali fhe ofolene mlazhne goveje shupe do pod kraj lonza, vfe vkup s’ shverklo ali fpredlo dobro ras-shverldaj. Nali eno kaftro- lo s’ na pol vrelim kropam, tukaj notri pofta- vi sgoraj imenvani loniz s’ rumenaki in shu- 2 i8 po, ga pokri s’ vreno, in pulti na sherjavzi vreti; kader je v’ terdo kuhano, fe to imenuje zefarjov jefhprenj. Is lonza ga s’ shlizo reshi, de podobo od nje dobi, ga v’ fkledo pokla- daj, nanj vli ali mefno, ali poltno shupo, in daj na miso. Zefarjov jefhprenj fe sna tudi tako nare¬ diti : V’ en pifker deni dve shlizi zvetne mo¬ ke in en mafelz fmetane, dobro smefhaj, po¬ tlej perdeni dvanajft rumenakov, ofoli, fpet rastepi. Pifker poftavi v’ na pol vreli krop v’ kaftroli, vfe vkup na sherjavzo, de fe fkuha ; sadnizh devaj s’ shlizo v’ fkledo, kakor je sgo- raj rezheno. — Zhe pak hozhefh zeliga v’ shupo djati, morafh en drugi pifker s’ putram dobro namasati, to v’ perviin pifkru narejeno mcfhanje notri preliti, in kuhat perftaviti, ka¬ kor sgoraj. Se bo rad od pifkra lozhil. Zeli¬ ga denefh v’ fkledo , nanj pa shupo. 8. Shupa od selifh. Obloshi eno kaftrolo, ali koso na dnu s’ putram, noter deni zhebule , korenja , peter- f hila, na kofze sresaniga mefa govejiga, tele- zhjiga, in perotnize od kopunov ; vfe vkup poftavi na sherjavzo, ne pokri, nizh ne me- 1'haj. Kader fe fpodaj rumeni, perli en malo goveje shupe, in pulti dinllati, dokler ni sa- dofti rumeno. Po tem šali s’ shujjo, pufti dobro prevreli, prezedi v’ en lonez, pofnami malt, in vli v’ fkledo na opezhen kruh. Sre- shi kiflize, krehulze, korenja, in peterfhila na drobno, kakor fe nudelni reshejo; te seli- fha perltavi na zhifti vodi, de savrejo ; potlej *9 jih na refhetu ozedi, in v’ shupo fkosi bto pretlazhi. V’ to shupo snafh tudi djati en kof kuhaniga telezhjiga mefa per kolti; ali perfni kofez od koslizha, ali jagneta; mlade pifheta; ali kaj drugiga ; in tako na miso dati. — Tu- di je ta shupa dobra k’ drugim jedem , de fe jim s’ njo rumena farba da. 9. Rumena sJuipa. Rasreshi govejo malt na tanke resine ; s’ njimi obloshi dno ene kose, in s’ nekterimi re- sinami fhpeha. Sreshi eno libro foknatiga me¬ fa ne opraniga na tanke resine, ga potolzi s’ noshovim robam, obloshi v’ koso ; tudi en malo zhebule, nagelnovih shebiz, kolfhize, na kof- ze sresane frove repe; pollavi na sherjavzo, pokri, pulti dinltati. Kadar je she rumeno, potreb s’ eno peltjo moke, pulti rofhtati, in med rofhtanjam vedno mefhaj. Potlej šali s’ dobro ne preflano govejo shupo, in pulti do- dro vreti. Stolzi eno unzho mandelnov, deni dinltano mefo is kose v’ moshnar in ga Itolzi dobro med mandelni; vfe vkup deni v’ koso nasaj, pulti fhe en zhaf vreti, prezedi fkos bto ; zhe je shupa pregolla, vli fkos bto druge zhilte shupe, de fe ta kuhani drob preplahne. Gvirzaj s’ fhkapletam, ftolzhenimi nagelnovimi shebizami; foli, kar je prav; pokri, poltavi od delezh k’ ognju, de ne bode vezh vrela, am¬ pak le en malo poganjala. Na leto shupo fe dene , kar bom sdaj po¬ vedal : 1) ras-fekaj na drobno pol libre tele¬ zhjiga- mefa ; fredizo od shemle namozhi v’ vo¬ di , ali v’ mleku; jo oshmi ; tudi nekaj goveji- 2 * 20 ga musga, eno tanko ajnrirano jajze, sa en oreh p ulr a; vfe vkup drobno ras-fekaj. 2) V’ eni fkledi premefhaj sa en oreh froviga mafla ali putra, noter fh-eli to poprejfhno fekanje, bepi dva jajza, jih gori vli, potreb s’ bolzhen- mi nagelnovimi shebizami, in fhkapletam; sad- nizh ofoli. — 3) Od tega vfami dve fhlizi prozh, in naredi klohafize, in jih fzri ali po- haj; ali pa knedelze , in jih fkuhaj. — 4) En malo telezhjiga kuhaniga vimena, in dva pre- shelza sreshi na kofzhike, versi v’ fkledo, in dve shlizi fmetane, tudi nekaj moke sraven, vfe vkup dobro smefhaj de pobane kakor meh¬ ko tebo, pomashi eno kosizo s’ srovim maflam, v’ njo poloshi to tebo , pobavi na eno bedno sherjavzo, pokri, na pokrev deni sherjavze, pubi, de fe pozhafi rumeno sapezhe. 5) Ras- fekaj en malo mersle telezhje pezhenke, kapar, in govejiga musga; to deni v’ koso, perversi en kofzhik mafla, eno peli drobtin shemle, nekaj sresaniga lupka od lemon, gvirza, ka¬ par , foka od pol lemone; pubi na sherjavzi dinbati, perli en malo vina, vender ne pre- vezh, de ne bode preredko. Kader je dinba- no , pobavi na bran ohladiti, g) Vsami zvetne moke na diljo, sdrobi eno zhetert libre frovi¬ ga mafla na moko; v’ fredi naredi jamo, vbi eno jajze noter, ofoli, perli vina, ali fladki- ga mleka; naredi tebo , ga svalaj, de ho sa en noshov rob debelo; na svaleno tebo nabavi kupzhike od tega Nr. 5. popifaniga fekanja, ktero fe je v’ kosi ohladilo, okoli kupzov po¬ mashi s’ belakam 5 vreshi s’ pitnim glasham (kosarzam), vfaki kupez vun, in savi vkup, kakor fe naloshene pafhtetize delajo. Pohaj jih v’ maflo lepo rumeno, in ne prenaglo. —• Kadar je v’ fkledo devati, vli rumeno shupo na opezhen kruh; v’ sredo fklede poftavi flan- zot Nr. 4, ali pa s’ fhpeham navlezhene pe- zhene golobe, ali kuhaniga kopuna , puto, ali rumeno s’ kolfhiza vred dinllane fmerzhike to je mavrahe. Okoli naltavi knedelze, ali klo- bafize Nr. 3, per kraju fklede pa pafhtetize Nr. 6, in daj na miso. 10. Pemfka shupa. Sreshi na podolgollo, selja, kolerab, lafhkih hrokol, korenja, fpargelnov, kavi, repe; deni kuhat, de fe vfe obari; potlej perflavi dinltat s frovim maflam, in selenim grabam; potem sah s’ govejo zhifto, ali rumeno shupo; gvirzaj, ofo- li, in jo na opezhen kruh v’ fkledo nali, n, Olio-shupa. Naloshi v’ eno veliko koso lepe goveje malti, ali pa fhpeha; tudi sresaniga mefa te- lezhjiga per vratini; pezhenke, ali kar pezhe- niga oftane ob kofhtruna, kopuna, hasanta, jerebiz; selenine, ohrovta, eno zhebulo, repe, korenja, peterfhila s’ korenino , selene, mufh- kapleta; deni dinftat na sherjavzo, de lepo farbo dobi. Kadar sazhne pokali, perli shupe; kadar je rumeno, nali goveje shupe, kar je treba ; pulti pozhafi vreti, dokler fe mefo , in felenje ne omezhi; potlej prezedi fkosi lilo; zhe je pregofta, perli fhe goveje shupe, in jo daj na miso, 2 2 Zhe hozhefh is nje sholzo narediti, pofna- tni vfo mafl: s’ njej pulti jo ohladiti, rastari notri dva jajza s’ lupinama vred; potlej jo perllavi na mozhno sherjavzo ; jo mefhaj, do¬ kler ne sazhne vreti; kadar en malo povre, jo prezedi fkos lito; fopet na sherjavzo poftavi, vedno mefhaj, pufti vreti, dokler fe ne sgolti, de fe kose prijema; glej pa de fe ne perfmodi. S’ to sholzo snafh brodete, in druge jedi be¬ liti ; jo tudi feboj na pot vfeti; kadar ne do- bifh shupe v’ ofhtariji, vsami en malo te shol- ze v’ fkledizo, perli kropa, premefhaj j imafh dobro shupo. 12. Mandelnova shiipa. Olupi mandelne, jih llolzi, perdeni en- malo vode med tolzhenjam , de oljnati ne po- ftanejo. Poloshi jih v’ koso s’ fmetano, en ma¬ lo fladke fkorje sraven. Kadar savro, prezedi fkosi lito , perdeni kaj difhezhiga, in zukra , dva rumenaka; dobro presheni s’ shverklo, po¬ ftavi na sherjavzo, kader hozhe vreti, fe vli¬ je na pifhkote, ali na opezhen kruh. i 3 . Shupa od rudezhih jagod . Jagode sberi zhifto; na en polizh jagod nali en frakel vina, in en frakel vode, perfta- vi jih kuhat; kadar fo kuhane, jih presheni fkos gollo zedilo; potlej deni fpet kuhat, in en malo vina r in zukra sraven. Kadar v’ fkledo vlijefh, deni po verhu opezheniga kruha. Ako hozhefh zhifto shupo imeti, vli kuha¬ ne jagode na tanko ruto, in le malo oshmi, de ne pojde gofha fkosi. Nameft opezheniga kruha 23 fe snajo tudi z,ukreni kruhki na shupo naloshiti, po tem, ko je she v’fkledo djana; tudi opezhen kruh fe mora potlej naloshiti, de k’ dnu ne pa¬ de, zhe ni morebiti v’ maflu pezhen. 1 4 . Volova shupa. Deni v’ en pifker en polizh beliga vola; perdeni notri zukra, difhav in lemonovih lup- kov, kolikor fe ti prav sdi; potem pulti to vkupaj vreti. Vsami pofebej pol mafelza do¬ bre fmetane in deni jo v’ ponvo, de bo savre- la. Potem deni fhell jajzhnih rumenakov v’ en drugi pifker, devaj vrelo fmetano pozhafu notri, in to dvoje dobro preshverklaj. Sadnizh vli fhe vreli vol is perviga pifkra na to me- fhanje, vfe fkupaj dobro premefhaj, in deni na fhtiri vogle sresanih shemel notri, kolikor fe ti prav sdi. Tako je ta shupa narejena. 1 5 . Vinfka shupa. Deni v’ en pifker poldrugi mafelz vina in pol mafelza vode, perdeni notri zukra, muf- katoviga zveta, in fladke fkorje, ali zimeta, kolikor fe ti prav sdi; potem pulti to vkupaj vreti. Vsami pofebej pol mafelza dobre fme¬ tane , in deni jo v’ ponvo, de bo savrela. Po¬ tem deni fhelt jajzhnih rumenakov v’ en dru¬ gi pifker, devaj vrelo fmetano pozhafu notri, in dobro preshverklaj. Sadnizh sli fhe vrelo vino notri, dobro premefhaj, in sli v’ fkledo. 16. Dobra preshgana shupa. Deni v’ eno koso enmalo mafla, in pulti , de fe nad sherjavizo llopi. Deni potem toliko 2 4 moke notri, kolikor je treba, in naj fe pozha- ti sarumeni. Potlej versi en malo kimelna no¬ tri, in nali koso s’ zhitlo grahovo shupo ali pa s’ vodo. To vli potem v’ pifker, in pertla- vi k’ ognju de bo dobro vrelo. Perdeni v’ pi¬ fker peterfhilovih korenin in eno zelo zhebu- lo, in putli fhe pol ure vreti, de fe bo moka dobro fkuhala. Odvsami pene od verha shu- pe, jo ofoli, in deni fhe en malo popra in mufkatoviga oreha va-njo. Sadnizh ozri v’ ras- belenim maflu na fhtirivoglatne kofzhike sresa- niga kruha, ga deni v’ fkledo, in shupo fkosi refhetze na-nj v’ fkledo vli. 17. Mozhna shupa , mejna. Vsami eno debelo tiaro kokofh, jo otrebi in operi, jo na kofze rasreshi, in vfe debeli- fbi kotli tlolzi, v’ klerih je museg. Te koko- fhine kofze in pa fhe dva funta telezbjiga ali govejiga mefa deni v’ pifker, vli toliko vode notri, kolikor hozhefh shupe imeti, in perde¬ ni fhe notri foli, kar je prav, in nekoliko pe- terfbilovih korenin, zbebule, korenja, selene, mufkatoviga zveta in nagelnovih shebiz. Pokri pifker tako, de ne bo foparza vun mogla, in ga potlavi v’ en kotel vrele vode. Putli to pet ali fhelt ur vkupaj vreti, in nobenikrat nizh mersle vode v kotel ne perli, sato de bo smi- raj neprenebama vrelo. Sadnizh pifker is kotla vsami, ga odpri, in shupo fkosi titze ali refhet¬ ze prezedi. Je prav dobra in mozhna. II. Selnate Jedi. 18. Namafhen ali Jilan ohravt. Ohrovtove glave otrebi, in perftavi fkuhat, ne premehko, de ne rafpadejo; kadar fo kuha¬ ne, isreshi to fredno vun, de hodo votle. Sa lete namafhiti sreshi pol libre telezhjiga mefa na resine, sberi vun koshe in kite ; namozhi v’ mleku beliga kruha; ga oshmi; naredi is treh j a jz ajnriranje (to je: jih vbi v’ fkledizo, sme- fhaj, deni v’ kosizo na en malo mafla, poltavi na sherjavzo, mefhaj, de golto podane, vender ne preterdo). To kar je is ohrovtovih glav isre- sano preshmi; dalej vsami en malo musga; vfe to drobno vkup rasreshi, ofoli, perdeni tri ku- halnize kifle fmetane, in dobro premefhaj. S’ tem mefhanjam namafhi ali fdaj ohrovtove glave. Pofebaj deni fhpeha, ali malti od goveje shupe v’ eno koso, in dva flroka zhefna; na to poloshi ohrovtove glave v’ koso, perli eno sajemnizo goveje shupe; pokri, pulti na sherjavzi tri zheterti ure dinftati. —V’ eno drugo kosizo deni mafla na sher¬ javzo, kader fo rasbeli, deni moke in ribaniga kruha notri, de fe sarumeni; potlej perli goveje shupe, in pulti dobro vreti; to je po nemfhko en aj nbren, ali preshganje. — Kadar ohrovt v’ fkledo devafh, ga poli s’ tim preshganjam , in pulti fhe v’ fkledi na sherjavzi vreti. — O poftr.ih dneh vsami namelt mefa eno kuhano in otrebleno ribo, in namelt musga vsami froviga mafla, ali pa rakoviga putra. 26 lg. Namafheno frovo šele. Terde felnate glave v’ sredi vunisrefhi, de bodo nekolko votle, perltavi s’ enim kofzam fhpeha napol mehko kuhat v’ lonzu; kadar fo napol kuhane, jih ozedi. — Nekaj glav per- hrani sa namafhiti, nekaj jih pak drohno sre- shi, perdeni ras-fekaniga fuhiga, ali telezhjiga mefa; mefhaj nekaj mafla, v’ mefhano maflo vbi nekaj jajz, vkup dobro vmefhaj; v’ to deni ribaniga kruha, fhkapleta, fhtupe, in foli; vfe to vkup smefhaj, in s’ tim namafhi selnate gla¬ ve; nektere selnate perefa odberi, de snjimi sa- veshefh glave, kadar fo namafhene. Potlej jih deni, de fe mehko fkuhajo. — Pomashi eno fkledo s’ frovim maflam, v’ njo vloshi te meh¬ ko kuhane glave, po verhu jih nekolko krisham prereshi, sa polivati naredi is froviga mafla, kifle fmetane, in mufkapleta en sof: s’ tim poli glave, in jih pulti en zhaf v fkledi nad sherjavzo vreti. -— Ob poftnih dneh naredi ma- fhenje is rib , shab, ali rakov namefti mefa. 20. Namafhene ali filane kolerabe. Kolerabe fe olupijo , na verhu en pokrov odreshe, is frede fe isreshejo, in votle narede. Isresanje posebej drobno ras-fekaj, v’ frovim maflu fpezi; med to vbi na vfake dve kolerabe eno jajze in perdeni eno shlizo mleka, en malo ribaniga kruha, mufkapleta, in foli; to mefhaj, in s’ tim namafhi svotlene kolerabe, pokrove s’ prejo gori poveshi, in na mefni shupi fku- haj; shupo Itori gollo s’ ribanim kruham; ko- 2 7 lerabe sloshi v’ fkledo, poreshi niti prozh, poli s’ shupo, in s’ peterfhilam enmalo obloshi. 21. t Shpargelni. Sbpargelne operi, poveshi v’ fnopke, jih naravnoft perreshi sadaj na rituvji, in fkuhaj na zhifti vodi v’ mehko. Kadar fo mehki, jih odftavi, vodo odzedi. Sa polivanje vsami ru- mehake od jajz, pol shlize bele moke, eno shlizo vode, to mefhaj v’ enim pifkerzu; po¬ tlej perli enmalo vode, na kteri fo fe fhpargel- ni kuhali, tudi en kofzhek putra, mufkato- viga zveta, foli, zukra; perftavi k’ sherjavzi, vedno mefhaj dokler fe gottiti ne sazhne, pa nefme vreti. Potlej fe otlazhi ena limona no¬ tri kolikor je treba, fe premefha, in na fhpar- gelne polije, kteri fe popred v’ fkledo rasloshe. Polivanje snafh tudi tako narediti: polo- shi en kofez froviga mafla v’ kosizo, ga rasto- pi, permefhaj bele moke, preden fe sarume- ni, deni ene shlize vode sraven, premefhaj, in fkuhaj, kadar vre, perdeni mufkatoviga zveta, enmalo froviga mafla, mefhaj, dokler fe ma- flo ne rastopi; s’ tim poli fhpargelne. 22. Seleni grah v ’ fmetani. Mlad seleni grah deni s’ putram, zukram, m enmalo foli v’ kosi na sherjavzo dinflat; pofebej rastepi tri jajza, deni jih v’ en frakel fmetane , perdeni eno shlizo bele moke, s’ tim poli grah, puili ga savreti, potlej je dober sa na miso nefti; snafh tudi karbonade nanj djati, ako hozhefh. 28 23. Krompir, de fe s ’ mejam je. Krompir fe opere, v’ flani vodi fkuha, olupi in na kofze sreshe. Potem nekoliko fro- viga mafla ali putra v’ kosi raslopi, ozri v’ njem enmalo sresane zhebule, deni sdaj sresani krompir notri, ga ofoli, pofhtupaj, in dufhi ali din kaj tako dolgo de bo rumen. Potlej ga nekoliko s’ moko potreli, ga smefhaj, perli k’ njemu dobre goveje shupe, in naj fe fkupaj kuha. 24 . Lafhka primefna jed. (2£alfcf)e Sufpeifc.) Vsami liolrab, korenja, seleniga fishola, seleniga graha, endivije in kavel. Korenje, kolrabe in selen grah fe morajo popred du- fhit ali temfat djati, druge seli pa morajo vfa- ka po fvoji vishi kuhane, in tudi vfe te rezbi na kotzhnike ali burflize sresane biti. Potem vsami prekuhaniga ali obarjeniga rajsha, ga deni v’ koso dinftat, deni fbe sgoraj imenova¬ ne rezbi notri, potreli enmalo s’ belo moko; naj fe vfe to p6tem fbe en zhaf dinfla, in sadnizh nekoliko dobre shupe perli, de fe bo vfe vkupaj nekaj zhafa kuhalo, in tako bo dobro. III. Kuhane, Dinftane, Nadevane jedi od mefa in perutnine. 2 5. Temjani golobje. Golobje jetra, ferza in shelodze dobro rasfekaj ; deni na-nje froviga mafla, jajzhnih rumenakov, ribaniga kruha, mufhkatoviga zve- ta, in shalbla; mefhaj, de poftane kakor rahlo telto; s’ tim napolni golobam krofe. Poloshi jih v’ koso, pokri, pulti jih pezhi, obrazhaj, dokler fe rumeno ne sapezhejo. Potlej perli goveje shupe, potreli mufkatoviga oreha, sre- saniga lupa od lemon, tudi kapar, zhe hozhefh; in pulti jih pokrite do dobriga temfati. Sad- nizh deni v’ fkledo, potreli s’ ribanim kru- ham, in obli s’ na maflu sarumeneno moko. 26. Tele zlije mefo na franzosko visho. Nareshi vitraltiga telezhjiga mefa na ble- ke, ga potolzi s’ noshovim roham, de ho meh¬ ko ; sloshi ga v’ kallrolo, v kteri je popred nekaj putra rastopleniga, vedno mefhaj, de fe telezhje mefo ne pershge. Potlej sreshi ne¬ kaj pefe na fhipe in enrnalo zhebule, versi notri, in pulti, de fe rumeno sapezhe s’ te- lezhjim mefam vkup; po tim perli goveje shu¬ pe kar je sa sof treba, deni notri foli, fhtupo, nagelnovih shehiz , mufkatniga oreha , dva lor- barjova perefa, enrnalo jeliha, in pulti vreti, de fe mehko fkuha. 27. Aajirige is telezhjiga meja narediti. Vreshi beliga papirja na okroglo, kakor je fkleda velika, v’ kteri pojde jed na miso, ta papir pomashi debelo s’ frovim maflam, to je putram j vreshi en kofez prataltiga te¬ lezhjiga mefa, ga sreshi na take kofzhike, ka¬ kor fo aultrige , tolzi jih s’ noshovim herbtam, rasloshi na papir, potreli s’ ribanim kruham 3o in mufkatovim zvetam; poflavi papir na rofh nad flabo sherjavzo, pokapaj s’ fokam od le- mone; kadar fo pezheni, deni papir v’ fkle- do, daj na miso; bodo menili, de fo auftrige. 28. Pifheta j’ raki namafhene hrenovim sof\i. Rake fkuhaj, otrebi vratove, jih drobno rasfekaj. Namozbi v’ mleku beliga kruha, vbi notri jajz, kolikor pifhet, toliko jajz, deni notri rasfekane rakove vratove, ofoli, in vfe vkup dobro premefhaj in presheni; potlej vsa- mi ofreblene in podfeshene pifheta, jih filaj, saveshi, na rashin natakni, in pezi, kakor fe filane pifheta fizer pezhejo, med pezhenjam jih polivaj s’ rakovim putram ; ta puter fe ta¬ ko naredi: vsami shivote, noge, in fhipavni- ze od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ftolzi v’ moshnarji, vfe vkup deni v’ koso, , sraven eno kepo froviga mafla, poltavi na sher¬ javzo, mefhaj, kadar fe puter ftopi , deni na ruto, preshmi v’ eno fkledizo fkosi ruto, to je rakovi puter; kolti in kar v’ruti ollane fe prozh vershe; s’ unim preshetim putram pa polivaj pifheta, kadar fe na rashnu pezhejo. Med tem perpravi sof sa pifheta v’ fkledi politi. Sa ta sof deni en malo popifaniga ra- koviga putra v’ koso na sherjavzo, notri deni nafterganiga hrena, enmajo foli, dve shlizi be¬ le moke, nekaj fmetane, pulti vreti; kadar fo pifheta pezhene, jih deni v’ fkledo, poli s’ tim sdaj popifanim sofam, in daj na miso. 3i 29 . Goveje mefo v' fvalkih. Sreshi puftiga govejiga mefa na plofhnate resine, potolzhi jih prav na mehko s’ noshovim rokam. Pofehej vsami fhpeha, enmalo peter- fhila, nagelnovih shebiz, fhtupe, foli, in en¬ malo luka ali zhefna; te kvari vkup rasfekai, in na goveje bleke naloshi, potlej jih fkup savi, safhpili „ na tizhij rashin natakni, per ognju obrazhaj, pezi, in s’ putram in jefiham poli¬ vaj. Pezhene sloshi v’ fkledo, poli en sof na nje, in daj na miso. 3o. Veftfalfke klobafe . Vsami tri libre govejiga mefa, in eno li¬ bro goveje malti per ledvizah; goveje fe fku- ha, malt pa le farno obari. Potlej fe oboje prav drobno rasfeka, sa en krajzer beliga kru¬ ha v’ goveji shupi rasmozheniga in fpet oshe- tiga sraven dene , tudi foli, fhtupe , ftolzhenih nagelnovih shebiz, in majeronovih pleviz. Is tiga fe klobafe v’ debele maline goveje zheva nadelajo, obare, enmalo prekade. So dobre v’ sel ji ali ohravtu pogrete, ali na frovim ma- flu v’ kosi pezhene. Morejo v’ kratkim pojede¬ ne biti, fe ne dershe dolgo. 3i. Mushganove fvinfke klobafe. Pullo fvinfko mefo in fvinfko podlrebu- fhino fekaj prav drobno. Potlej deni sraven fvinfke mushgane, enmalo sresaniga lupa od lemon, ftolzhenih nagelnovih shebiz, difhave, in foli. Klobafe nadelaj v fvinfke zheva, obe- 32 fi v’ dim tri dni; jih pezi v’ frovim maflu, ali kuhaj v’ ohravtu, sel ji, ali repi. 32. t Shpehovi grefovi zmoki ali Knedelni. Vsami en mafelz grela, dve na fhtirvog- late kofzhike sresane shemle, eno res ali unzho raspufheniga fhpeha, seleniga peterfhila sresa- niga; na vfe to eno sajemnizo vrele goveje shupe vli, dobro premefhaj, hitro sakri, de fe sa- zukne; po tlej ofoli, vbi pet jajz notri, vfe premefhaj; is tiga delaj zmoke, jih kuhaj pol ure na goveji shupi; deni v’ fkledo, poli s’ enmalo goveje shupe, naloshi okrog ene resi- ne mladiga prefhizha, in potreli s’ drobna- kam ali fhnitleham. 33. Volovfkijesik u’ goshuvji, ali v' robidnizah. ^Skuhaj volovfki jesik v’ ofoleni vodi , potlej ga olupi, po fredi ga narasen prereshi. Pofebej vsami eno peli goshuvja ali hezhepezh, ga fkuhaj mehko ; presheni fkosi fitze, sraven deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jefiha, lemonoviga lupa, llolzhenih nagelnovih shebiz in zukra ; deni v’ koso kuhat in sraven en kofez froviga mafla. Ta sof vli na jesik v’ fkledo. 34. Kraljevo goveje mefo (boeuf royale). Vsami en kof govejiga pratnatiga mefa, ga navlezi, to je nafhpikaj s’ fhpeham, kteriga li podolgafto rasresal, in povalal v’ drobno sre- sanim peterfhilu, zhefnu, fhtupi in v’ foli. To navlezheno mefo deni v’ koso , ktero pokrov 33 dobro sapera, pokri, de duh vun ne pojde. Na dno kose naloshi tanke resine od fhpeha, sraven deni eno zhebulo, v’ ktero fi nagelno- vih shebiz nataknil, ene perefa lorbarja, en fnopek peterfhila, krebulze, in korenja. Ob Itrani kose, in varh mefa fe tudi s’ tankim fhpeham obloshi, in potrefe s’ difhavo, kar jo je oltalo od fhpeha, kteriga fi naresal sa nav- lezhenje in v’ difhavi povalal; tudi fe denejo sraven ene fhtiri telezhje noge zhedno omav- shane. Sdaj pokri koso na tanko, pollavi na flabo sherjavzo, je perkladaj pozhafi, in pu¬ lti na sherjavzi fktiri in dvajfet ur. Potlej perli en mafelz zherniga vina , en kosarz jefiha, pu¬ lti ene ure vreti, po tem vsami mefo vun. Rastepi jajzhniga belaka, de fe fpeni, ga per- mefhaj v’ shupo , ktera je v’ kosi, de fe fzhilti. Potlej jo prezedi fkosi ruto, berkle versi prozh; operi koso, poloshi fpet notri mefo , prezejeno shupo vli gori, pulti en zhaf dinltati; na to visho je kralevo mefo narejeno. Ono je lepo in dobro ; farno to je treba fkerbeti, de sher- javza je smiraj flaba, in de fe pozhafi dinlla. 35. Divji prejizh. Odfekaj od omavshane prefizhove glave fpo- dni del, to je zhelulti, in jesik; rivez ofna- shi, mertvo kosho lepo otrebi, in vfo glavo operi. Deni jo v’ pifker, šali en del vina, je¬ fiha in vode, perdeni foli, difhezhiga selenja. lorbarjoviga perja, zhebule, zhefna, korenja, selene, peterfhila, lemonoviga lupa, hrinja, di- fhave ali gvirza; perltavi kuhat, de bo meh¬ ka; kaidar je sadolti kuhana, pogerni belo ru- 3 34 to v’ eno fkledo, poftavi gori na njo is lonza vselo in ozejeno glavo, obloshi s’ roshami, ali s’ perjam od peterfhila ; ali od pomeranzh. — Se sna tudi v’ zhernim brinovim sofu, to je po¬ livki na miso dati, ali pa v’ povretini to je v’ folsnu. 36. Divji petelin u’ polivki. Divji petelin ofkuben, ofnashen, in iftreb- Ijen fe navlezhe s’ fhpebam, fe dene v’ koso dufhiti ali dinftati, de podane mehek in rumen; pofebej fe naredi sof ali polivanje is olivk, ali kapar, ali brinja, in nanj polije. 37 . Jerebize v' lafhki polivki. Pezi jerebizo na rashnu tako, de bo meh¬ ka in fozhna. Pofebej deni v’ eno koso olja, ozri na tim olji fekane jetra in shelodez od jerebize , potlej perli jefiha , vina , in shupe ; kadar to vkup savre perdeni sresaniga drobna- ka, difhave ali gvirza, limonovga lupa, prezedi to polivko fkosi lito v’ eno drugo koso, rasre- shi fozhno pezheno jerebizo na zheterti, deni jo v’ to polivko kuhat, perdeni fardele, in froviga mafla. Kadar je mehko, deni v’ fkle¬ do, oshmi notri foka od lemone, in daj na miso. 38. Sajz, ali Jereb v’ oljnati polivki. Sajza , ali Jereba na rashno foknato pezhe- niga deni v’ koso, v’ kteri fi perpravil vrelo polivko is olja, vina, lemonoviga lupka, zhe- bule, zhefna, fekaniga plezheta, difhave, in perlite goveje shupe; v’ tim naj fe do mehki- 35 ga kuha; sadnizh pertrefi in permefhaj enma¬ lo moke, pufti vreti, in v 1 ti polivki daj na miso. 3g. Pifheta , ali golobje o’ zherni polivki. Kadar jih sakolefh, preftresi kri v’ jefihu v’ eni fkledizi in kri s’ jefiham vkup pome- fhaj. Pifheta ali golobe deni v’ koso s’ frovim maslam, de fe navsamejo, sraven enmalo pe- terfhila in difhave; pofebej flori eno presliga- nje s’ enmalo zukram, to deni zhes pifheta ali golobe, perli rumene shupe, zherniga vina , pufti pifheta ali golobe notri kuhati, sadnizh deni sraven kri v’ jelihu, foli, in foka od le- mone, pufti fhe enkrat savreti, daj na miso. 40 . Telezhje s 1 kumarami rumeniti. Telezhje mefo rasreshi na majhine kofze, operi, deni v’ koso, ofoli, perdeni en kof froviga mafla, mufkatoviga zveta, ene resine lemone, enmalo shupe, ali pa vode, in frove luplene na kolefza sresane kumare, ktere fhe nimajo pefhek, vfe vkup pufti v’ kosi na sherjavzi fe rumeniti, dokler ni mehko. Potlej pertrefi drob¬ tin od beliga kruha, in deni v’ fkledo. 4i. P oljki jesik. Mehko kuhani jesik olupi, po fredi podol- gim ga prereshi, poloshi na mreslio ali rofh, potreli s’ beliga kruha drobtinami, pezi do ru- meniga na sherjavzi, v’ kosi naredi pofebej pre- sliganje, perli shupe in jeliha, dva lota zukra, zibeb, vajnperlov, mandelnov sresanih, in difhave, 3 * 36 to pufli savreti; tukaj notri poloshi sarumeneni jesik, naj fhe s a vre j potlej je dober sa na miso dati. 42. Kopun s ’ aujtrigami. Spezi kopuna na rashnu; pofebej naredi polivanje v’ koši od froviga mafla ene unzhe, dveh lotov bele moke in fhtirih rumenakov; maflo rasbeli v’ kosi, potlej vmefhaj moko in rumenake; perli eno sajemnizo goveje shupe, in enmalo beliga vina, perdeni tri resine lemonoviga loka, llolzheniga mufkatoviga zveta, in petde- fet is lupin potegnenih auftrig, sadnizh deni notri, kar fe od kopuna v’ pezhno ponvo na- tezbe. Ta polivka fe na sherjavzi v’ kosi smi- rej meflia, dokler vreti ne sazhenja; takrat fe dene v’ eno fkledizo pofebej, in da na miso, de je s’ shlizo jemlejo na kopuna, kteri fe pofe¬ bej pezhen v’ fkledi da na miso, in tam rasreshe. 43. Kopun 5’ aujtrigami nadevan in pezhen. Nekaj froviga mafla sgrej v’ kosi nad sber- javzo, notri deni tridefet auftrig is lupin is- lezhenih, ribaniga kruha, in mufkatoviga zve¬ ta ; vfe to pa nefme prevrozhe biti, ampak le enmalo isgreto. To smefhaj in v’ kopuna na¬ devaj , ga safhi, s’ fhpeham navlezhi, in na rashnu pezi. Pofebej flori eno polivavko: vsa- mi en kofez froviga mafla, dva lota moke, eno sajemnizo goveje shupe, enmalo beliga vi¬ na, fok od enelemone, in petdefet auftrig; vfe deni v’ eno koso na sherjavzo, kadar to vkup vrb, deni notri pezheniga kopuna, de enkrat s a vre; vsami ga vun v’ eno fkledo, pofebej vsa- 3 7 mi v’ eno ponvo fhtiri rumenake, na-nje de¬ ni enmalo gorke polivavke, smefhaj in v’ po¬ livko permefhaj de enmalo vkup savre, ter to vfe polivko zhes kopuna v’ fkledo vli. 44* Raza n’ hrenu. Razo deni v’ frovo maflo v’ eno koso na sherjavzi pezh, de rumena poftane, pa mora popred ofolena biti. Kader fe rumeno sapezhe, perli enmalo goveje shupe, in perdeni ene ko- lefza od lemone, de fe v’ kosi prekuha. Ka¬ dar je mehka, fe notri perdene drobno riba- niga hrena, en kosarz beliga vina, ena merva jeliha, lemone, mufkatoviga zveta, in en drob- lanz v’ moki povaleniga froviga mafla. To fe enmalo pokuha, in v’ fkledo dene. 45. Prekajeno kravje vime. Vime fe tri dni foli, in narvezh fhtiri dni v’ dim obeli, de poftane rumenkafto. Potlej fe fkuha, na kofze sreshe, in v’kuhano repo dene. 46. Divja raza s ’ polivko od fardel. Divja raza fe navlezhe s’ nektermi nagel- novimi shebizami, pezhe na rashnu , poliva s’ frovim mafla m; fardele fe ofhohtajo, v’ pezhno ponvo denejo, ktera pod razo ftoji, de fe v’ njo nateka, in s’ tim fe raza med pezhenjam pogofto poliva. Kar polivke oftane, fe zhes ra¬ zo v’ fkledi polije, in na miso da. 47 . Dobra jed imenvana: Siromak. Vsami en bokal froviga mleka, sa en krai- zer beliga kruha, namozhi ga v’ tim mleku, no- 38 tri vbi devet jajz, perdeni tri shlize moke, vfe dobro smefhaj. Sreshi pol libre fbpeha na tanke bleke, eno libro fadja ali jabelk tudi na fhipe sreshi, pomashi pezhno ponvo s’ frovim ma- flam, obloshi na dnu s’ fhpeham, potlej s’ ja- belki, potlej fpet eno lego fhpeha, pa eno fadja, dokler ni vfe raslozheno. Potlej fe na verh vlije mleko s’ kruham, jajzmi, in s’ mo¬ ko , kadar fi vfe dobro rastepel, in pregnal. Semterkje na verh naloshi kofzhike froviga ma- fla. Sadnizh poftavi v’ pezh, kjer fe kruh pezhe. 48. Goveje mefo s ’ krompir jam. Vsami kuhaniga govejiga mefa en kof; polosbi ga v’ koso; deni sraven enmalo fhpe- La, fuhiga fvinfkiga mefa, peterfhila, korenja, telezbjiga mefa, ene serna popra, mufkato- viga zveta , in nekoliko foli; vli na-nj dve sa- jenmizi ali fhefli goveje shupe, in pollavi po¬ tem koso na sherjavzo, de fe bo mefo v’ tefno- bi ali v’ prefhi dinftalo, pa dobro pasi, de fe mefo ne bo prifmodilo; zhe fe tedaj shupa vkuha, je fhe eno sajemnizo perli, de bo me¬ fo smiraj v’ foku ollalo. Med tem deni en kof froviga mafla ali putra v’ drugo koso, in ga na ognju rastopi; ftreli notri enmalo bele moke, in jo sarumeni; potem deni nekoliko kuhanih in olupljenih krompirjov v’ to koso, de fe bodo en zhaf dinftali; vli na-nje neko¬ liko mefne shupe in foka is perve kose, in naj fe fhe enmalo kuhajo; sadnizh deni krompir v’ fkledo, poloshi mefo is perve kose na-nj, in ga poli s’ fokam, v’ kterim fe je dinllalo. _ 39 4g. Telezhje mefo s’ fhpeham. Sreshi nekoliko telezhjiga mefa v’ tanke resine ali fhnite, ras-fekaj enmalo fardel, in nareshi podolgaftih nudelnov is fhpeha, kakorfh- nih je sa navlezhenje ali fhpikanje treba. Po- loshi na vfako telezhjo resino nekoliko fardel in fhpehovih kofzov, jo vkup svi, kakor fe ko- lazh svije, in jo safhpili, de fe ne bo rasvila. Tako naredi s’ vfimi resinami. Potem fhe fhpe¬ ha v’ eno koso nareshi, deni notri eno zhebulo in svite telezhje resine, in to naj fe vkupaj din- fta, pa smiraj enmalo goveje shupe notri perli- vaj, de bo v’ foku ali shaftu oftalo. Sadnizh to jed enmalo okifaj, s’ moko na tanko potreli, de fe bo lepo sarumenila, in ribaniga kruha na-njo deni. IV. Soli ali Polivke. Polivka je doftikrat boljfhi, kakor jed, h’ kteri fe da; ne¬ kaj fmo jih she popifali, sdaj bomo fhe druge uzhili, ktere fo per vfake forte jedeh dobre. 5o. Polivka , ali sof, dobra per vjeh jedeh. Rasbeli froviga mafla v’ kosi na sherjavzi, permefhaj ribaniga kruha, pufti de fe dobro sarumeni, perli goveje shupe, in vina, perde- ni nagelnovih shebiz, zukra, drobno sresaniga lupka od lemon, in na kolefza sresane lemone vfe to naj fe kuha, de fe enmalo sagofti. 4o 5i. Polivka od kapar k ’ pezhenimu meja ali pezhenim ribam. Mefhaj v’ kosi enmalo moke, dva rumcna- ka, en kofez froviga mafla, de fe dobro vshe- ne; perdeni mufkatoviga zveta, eno pero od lorbarja, podolgim resanga lnpka od lemone, zukra, kapare, in goveje shupe. Poftavi nad sherjavzo, mefhaj tako dolgo med kulianjam, dokler fe ne sagofti. 52. Holendarjki soj. Deni v’ koso froviga mafla eno grebo, ga raspufii na sherjavzi, permefhaj moke, in ru- menakov od jajz toliko de fe enmalo sagolli, naftergaj rumeniga lupka od lemon na zukru, deni notri s’ zukram vred, in lemonoviga fo- ka. Potlej dobro rasmefhaj, perli vina in vo¬ de, zeliga mufkatoviga zveta, sernja od popra, eno lorbarjovo pero, vedno mefhaj nad sher¬ javzo, dokler ne poftane goftlato. — Ta poliv¬ ka fe da ali k’ pezhenim, ali kuhanim jedem od peretnine, ali h’ obarjenim fhukam, in drugim ribam. 53. Polivanje od Jardel in aujtrig. Rasfekaj fardel na drobno, deni v’ koso s’ kovini maflam, mefhaj nad sherjavzo; ka¬ dar fe raftopi, prepufti fkosi fitze v’ eno dru¬ go koso, sraven deni foka od lemone, ftolzhe- niga mufkatoviga zveta, fhtupe, in dobre go¬ veje shupe, ali pa vina namefti shupe, in ri- baniga kruha. Vfe to mefhaj nad flabo sher¬ javzo, perli shupo, ktera fe nalezhe v’ pezhno ponvo od pezhenke, in sadnizh deni sraven islezhene auftrige, pufti dobro savreti, in s’ to polivko kopuna ali druge pezhene jedi poli, kadar jih v’ fkledo devafh. 54- Druga polivka od far del. Srovo maflo, shliza moke, rumenak od jajz, prav drobno fekane fardele, mufkatov zvet, lupek sresan od lemon, goveja shupa, malo vina in jeliha fe perilavi v’ kosi na sher- javzo; mefhaj dokler fe ne sagolli, osbmi, le- mono notri. Ta polivka je dobra k’ vfim pe- zhenim jedem, tudi k’ ribam. 55. Hren. Nallergaj, ali naribaj ga, ali sresaniga na kolefza Ilolzi, p er kavi ga na shupi v’ koso kuhat, perdeni ribaniga kruha in froviga ma- fla. Kteri hozhe, de bode hren hud, ga nefme dolgo kuhati, tudi ne prevezh mafla vanj djati. Hren fe tudi frov sriban, s’ jefiham po¬ lit, in s’ enmalo zukram premefhan na miso k’ mefu daje. Zhe je hren prehud, fe sna dalje kuhati , enmalo vezh moke permefhati, in mleka ene shlize perdjati. 56. Mersla selena polivka, ali soj. Terdo kuhanih jajz rumenake rasmeli na drobno, potreli s’ zukram, poli s’ jefiham, permefhaj drobno sresaniga drobnaka ; daj na miso k’ mefu. 4.2 57 . Gorka selena polivka. Stolzi peterfhila in krebulze v’ Itopi ali moshnarju, de fok da: deni froviga mafla v’ koso na sherjavzo, kadar je topleno , deni jftol- zheno selenje s’ fokam vred notri, pertreii moke, smefhaj, pufli de fe ozre, perli govoje shupe, pulti dobro fkuhati. Potlej prezedi fko- si fito, ofoli, perdeni mufkaloviga zveta, in foka od Itolzhene fpinazhe, pulti enmalo po- vreti ; je dobro. 58. Polivka od mifhelnov. Operi mifhelne s’ vinam, deni v’ koso s’ žhebulo in frovim maflam na sherjavzo, de fe lupine odprejo. Potlej naredi eno preshga- nje na nemfhko visho, is tiga polivanje, de¬ ni nekaj kapel olja notri; fe vlije na mifhel¬ ne , in pufti jih do dobriga fkuhati. 5g. Navlezhena polivka. Tri rumenake deni v’ kosizo, tudi foka od lemone, en kofez froviga mafla, enmalo mu- fkatoviga zveta, soli, drobno sresaniga drobna- ka, in moke ; vfe to dobro mefhaj, vli dobre goveje shupe gori, pollavi na sherjavzo , me¬ fhaj bres prenehanja, dokler vreti ne sazhne , in takrat je dobro. 60 . Soj is kumar. Vsami enih fedim kumar, jih olupi, sre- shi, dobro ofoli, in jih pulti en zhaf v’ foli leshali. Med lem rasbcli v’ kosi nekoliko ma- 43 iti, in deni notri tri shlize moke, de fe bo sarumenila. V’ to preshganje deni drobno sre- sane zhebule in seleniga peterfhila, tudi sre- saniga, in pulti, de fe bo enmalo napelo; po¬ tem deni notri dve velike shlizi fmetane, in naj fe fhe enmalo napne. Sdaj kumare dobro oshmi, jih deni v’ preshganje, perdeni k’ njim popra ali fhtupe, mufkatoviga zveta in difha- ve ali gvirza, in pulti kumare dolgo zhafa din- ftati, de ne bodo vezh tako mozhno difhale. Sadnizh perli na-nje eno polno sajemnizo ali fheflo goveje shupe in en malo jeliha, in naj dobro vrejo, de fe sagolie. V. Jajzhne, in mlezhnate jedi. 61. Majlene ja j za. Dvanajft jajz v’ terdo fkuhaj, olupi, na obeh konzih enmalo belak perreshi, na ritki odreshi belak toliko, de bofh rumenak vun vseti mogel; isdolbi vun rumenake, belak pa naj zel in votel oltane. Potlej deni rumenake, perrefke od belakov, fredizo od shemle v’ mle¬ ku namozheno, in osheto, eno unzho rakovi- ga putra, tri žele jajza, in drobno sresane rako¬ ve vratove v’ moshnar; ftolzi vfe v’ moshnarji, ofoli, in smefhaj s’ fhelt shlizami kifle fmeta¬ ne. Pomashi eno zinafto fkledo s’ fmetano in rakovim putram; po tim raslezi po fkledi to mefhanje. Deni gori namafhene jajzhne be- lake, kteri fo mafheni s’ enim mafhenjam ka- 44 kor ga bom potlej popifal, belake fpet sama- shi s’ poprejfhnim mefhanjam, na verhu poli s’ kiflo fmetano, femterkje poloshi drobtine putra, potreli s’ ribanim kruham, obdeni s’ plehovim obodam , pokri s’ pleham, deni sgo- raj in fpodaj sherjavze, lepo sapezi, daj na miso. Mafhenje sa belake fe tako nareja : dinftaj sresane kukmake, ali druge gobe v’ rakovim putri s’ peterfhilam, perdeni drobno sresanih ra¬ kovih vratov, enmalo v’ flani vodi kuhane od kolti sbrane ribe, ofoli, naltergaj enmalo mu- fkatoviga oreha notri; s’ tim namafhi votle belake. 62 . Namafhene ali Jilane jajza. Terdo kuhane jajza olupi, prereshi po fredi, sberi rumenake vun, jih rasdrobi. Na defet jajz vsami sa en jajze velik kofez putra, pulti ga v’ kosi rastopiti, sdroblene rumenake deni noter, foli, mufkatoviga zveta, tanko sre- saniga peterfhila; odltavi od sherjavze, de fe enmalo ohladi, potlej vmefhaj fhtiri shlize ki- fle fmetane; pomashi eno fkledo s’ rakovim putram, deni v’ fkledo tri shlize kifle fmetane ; naloshi votle belake de votlina nakvifhko Hoji, napolni jih s’ sgoraj popifanim narejenim ru- menakam, deni verh vfakiga jajza enmalo fme¬ tane , in putra, potreli s’ ribanim kruham, daj sherjavze sgoraj in sdolaj, sapezi rumeno. 63. Dampfnudelni. Eno unzho froviga mafla in en mafelz smetane fe na sherjavzi sgreje, sraven fe per- mefha fhtiri shlize volovih drosha, ofem jajz vbije, perdene enmalo zukra in mufkaloviga zve la, is liga fe flori tefto, pa ne preterdo. Kadar tefto gori pride, delaj hlebzhike, jih poftavlaj na s putram pomasani in s’ drobtina¬ mi potrefeni papir, liga poftavi v’ tortno ponvo, pokri, sdolaj deni flabo sherjavzo , sgoraj pa mozhnifhi, de fe fpezhejo hlepzi.. Kadar fo rumeno pezheni, naredi mlezhno shupo na-nje po ti vishi; vsami en mafelz mleka, deni va¬ nj en rumenak, rashverklaj ga v’ ti vodi, sra- ven tudi deni en noshov ojft bele moke, eno shlizo roshne vode, zhe jo imafh; sresan le- monov lup , zukra, fladke fkorje ; vfe poftavi v’ kosi na sherjavzo, mefhaj dokler ne sazbne vreli. Potlej deni pezhene hlebzhike v’ fkledo, jih poli s’ mlezhno shupo, in potreti s’ enmalo zukram, in fladko fkorjo. 64- Narajene jajza v' ma/lu. V’ en lonez, kleri en bokal dershi, deni fktiri shlize zvetne moke, en mafelz ali fme- tane , ali froviga mleka , mefhaj dobro , potlej vbi notri dvanajft jajz, rashverklaj vfe dobro , ofoli; pomashi koso s’ maflam dofti na debelo vli sgoraj imenvano rezh notri, pokri, deni sgoraj in fpodaj sherjavze, de fe rumeno sa- pezhe; daj hitro na miso, de vkup ne pade. Pa fe sna tudi na plehu med plehovim obo- dam narediti; vfelej fe po verhu denejo maj- heni kofzheki froviga mafla. 65. Nadevani fmerzhiki , ali mavrahi. Velike fmerzhike operi, ofolene pufti en zhaf ftati, de odmeknejo. Pofebej olupi ku- 46 hanih raltov, naredi is lupin rakovo maflo; vra¬ tove in mefo is fhipavniz, peterfhila, nekaj namozhene fredize od beliga kruha, tri jajza v’ rakovim maflu ainrirane, to vfe sreshi na drobno vkup, deni vfe v’ eno veliko fkledo, vsami sraven dve shlizi fmetane, eno jajze, foli, in mufkatoviga zveta; smefhaj vfe fkup dobro. Potlej prereshi fmerzhike ne popolnam narasen, ampak na polovizo, in jih s’ to resanzo nade¬ vaj. Deni v’ eno fkledo enmalo fmetane, raslo- shi na njo nadevane fmerzhike, poverhu deni fpet fmetane, ribaniga kruha, in rakoviga mafla , pokri, daj sherjavze sgoraj in fpodaj; pulti, de fe sakuhajo. 66. Rakove klobafe. Naredi in svalaj tefto, kakor sa nudelne. Nekaj rakov fkuhaj v’ flani vodi; olufhi jih, is lupin naredi rakovo maflo; pofebej vsami oluplene vratove , v’ mleku namozheno in o- zheto fredizo beliga kruha, rasfekaj na drob¬ no ; mefhaj sa eno jajze debelo kepo rakoviga putra, vanj permefhaj popred imenvano resan¬ zo , tri jajza in foli ; vfe dobro fkup smefhaj ; in s’ tim pomashi svalano tefto sa en noshov rob debelo; potlej prereshi tefto krisham na fhtiri dele, vfaki del deni vkup kakor eno okroglo klobafo. Savi, mashi fkledo s’ rako¬ vim maflam , deni enmalo fmetane v’ njo, go¬ ri poloshi rakove klobafe , po verhu tudi en¬ malo fmetane, ene kofze rakoviga mafla, riba¬ niga kruha, pokri, daj sherjavze fpodaj in sgo¬ raj, sapezi, de bodo foknate in rumene. 4 7 67. Klobaje is rajsha. Naredi in svalaj tefto, kakor sa nudelne. V’ eni kosi pufti mleka savreti, deni notri raj¬ sha kuhat (na tri mafelze mleka eno unzho) de ho mehak in golt. Potlej ga deni v’ fkledo, in froviga mafla sa velikoft eniga jajza, tri jajza notri vbi, perdeni zukra in fladke fkorje sraven, premefhaj vfe vkup dobro. Pomashi to na sva- lano tefto po debelolli eniga noshoviga roba , rasreshi ga na fhtiri dele krisham, savi fkup kakor potizo. Pomashi eno fkledo ali koso s’ frovim maflam, poloshi svite klobafe v’ njo; rashverklaj tri jajza v’ en mafelz fmetane, vli gori , pokri, daj sherjavze sdolaj in sgoraj, in sapezi, de bodo rumene in vender foknate. 68. Buzhe v' mleku kuhane. Olupi eno buzho, pezhke poberi vun, in jo na podolgalle resine sreshi. Kukaj jih v’ ofoleni vodi; pofebaj fkuhaj pol libre rajsha tudi v’ vodi, in ga ozedi. Buzho pretlazhi fko- si litze v’ rajsh, perli mleka, deni notri en kofez froviga mafla , in fkuhaj do dobriga. Ka¬ dar dafh na miso, potreii s zukram, in flad- ko fkorjo. 69. Kuhanje, ali koh. Pol unzhe froviga mafla 'pozhali rastopi na flabi sherjavzi v’ eni kosi, vender tako, de fe ne rasbeli, pufti ftopleniga nad majhino sherjavzo ftati. Potlej per malim pozhali mo¬ ko pertrefaj, in sraven mefhaj, de fe svalki ne flore, in fe vender sagofti. Pofebej savri en 43 bokal mleka, tiga vreliga pozhati notri vlivaj, potlej pufti vkup pomalim vreti med pridnim mefhanjam. Sadnizh odgrabi sberjavzo fpodaj prozh, pokri koso, deni sherjavze na verh, de fe kuhanje sgoraj rumeno sapezhe. Kadar dafh na miso, potreti po verhu s’ zukram, in fladko fkorjo. 70. Jajza j’ krompir/am. Vbi jajz v’ en pifkerz, jih ofoli, vli fme- tane na-nje, in to dvoje dobro preshverldaj. Rasbeli potem nekoliko froviga mafla v’ kosi, vli notri jajza is pifkerza, in s’ shlizo preme- fhavaj, de fe ne bo sterdilo ir. sprijelo. Potlej deni v’ drugo koso froviga mafla in nekoliko kuhaniga , olupleniga in sresaniga krompirja, in naj fe krompir v’ frovim maflu en zhaf dinfta. Sadnizh JRrefi ta krompir v’ pervo ko¬ so, ki fo jajza s’ fmetano in maflam v’ nji, kar fe ainriranje imenuje, in ktera fhe smeraj na ognju ftoji, premefhaj in vfe fkupaj predin- ftaj, de bo dobro. VI. Puding , in paftete. 71. Puding is pefe. Oftergano pefo fkuhaj v’ mehko, je sri- baj na ribeshnu eno polno fkledizo, perdeni fraven eno unzho froviga mafla raftopleniga na flabi sherjavzi, fhetl jajz , ribaniga kruha sa dva krajzerja, enmalo zukra in foli ; vfe 49 fkup dobro smefhaj, Eno tortno ponvo po- mashi s’ frovim maflam , deni v’ njo mefha- nje, po verhii halošhi tanke resine fuhiga fvin- fkiga mefa, potreti s’ ribanim kruham , pftli s’ toplenim frovim maflam, pokri, daj sdolaj in sgoraj sherjavze , de fe rumeno sapezhe. Ta jed je dobra, in ne draga, 72. Dobra rahla pajteta. Vsami poldrugo libro zvetne moke , nare- shi eno libro froviga mafla v’ moko, smefhaj in gnedi fkup enmalo, potlej vbi notri dva jajza s’ rumenakam in belakam, perdeni tri rumenake, fheli shliz kifle fmetane, in fheft shliz vina , tudi foli kar je prav; sgnedi tefto popolnam, ga svalaj, in tako je dober sa pafteto. 73. Majleno tejio, ali pufer ta j g. Eno libro zvetne moke rasdeli na dili na dva enaka kupza; is eniga fe naredi tello s’ dvema zelima jajzama, tremi rumenaki, fhtir- mi shlizami kifle fmetane, dvema šhlizama vi¬ na , sa en oreh froviga mafla, in foli, kar je gre, tefto gnedi fkosi eno zhetert ure, potlej naj pozhiva. 74. Pajteta i' fhilkrotarni. Shivi fhilkroti odfekaj glavo, noge in rep; potopi jo v’ vodo, de ji kri odtezhe, potlej jo fkuhaj, jo otrebi, na zheterti rasdeli. Shelo- dez, jetra, sholz prozh deni; fe dinfta v’ lemo- novim sofu, fe snajo tudi perdjati karfijole, fhpargelni, grah, rakovi vratovi. Pafteta fe 4 oo pofebej fpezhe prašna, s’ belo ruto napolnena. Ruta fe vsame vun in dene fhilkrotni sof notri. 76. Mehka pajteta. Deni na dilo eno libro zvetne moke; sre- sbi v’ to moko pol libre froviga , ali pa kuha- niga mafla ; svalaj vkup s’ valarjam, in tudi s’ rokami sgnedi, ofoli, pofebej v’ en lonez vbi dva jajza, perdeni tri shlize dobre kifle fmelane, fheft shliz vina, fhtiri shlize vode, isli na te- fto, in ga s’ tim vgnedi; pulti ga eno zhetert ure pozhivati. Potlej ga na tanko svalaj, ra- sreshi na dvoje, en del tefta naredi okrogliga, okoli na kraji ga s’ jajzam pomashi, od dru- giga svalaniga tefta vreshi en perft fhirok paf, ga obloshi okrog na s’ jajzam pomasani kraj, to deni na papir in na pleh: potlej deni na fredo en fafh ali namafhenje ali od teleta, ali od golobov, ali kar imafh; po verhu poloshi drugo polovizo svalaniga tefta, de vfe pokrije, in pomashi s’ jajzam sgoraj imenvani paf, de fe sgorno tefto s’ njim fprime; po verhu fpet s’ jajzam pomashi vfe; naredi na verh is tefta eno rosho : in jo pezi ali v’ pezhi, ali v’ kufreni kosi pet zhetert ure, to je dokler ni lepo rumena. VII. Bandelzi. 76. Mandel novi loki, ali mandelpegni. Olupi eno unzho savretih mandelnov, ftol- zi jih s’ fheftimi loti prefijaniga zukra, potlej 5i mefhaj pol ure s’ tremi belaki od ja j za ; potlej lemonoviga lupka drobno sresaniga deni notri. Pleh fe sgreje, s’ vofkam pomashe, enmalo obrifhe. Ts uniga mefhanja flori podolgafte bleke , jih naloshi na pleh, deni v’ pezh , de fe rumeno sapezhejo; potlej jih lepo vsdigni s’ lopatzo, zhes valjar sakrivi; takrat fo man- delnovi loki dodelani. 77. Bandelzi od volovih droshi. Eno unzho frotiga mafla in eno unzho kuhaniga mafla rastopi v’ enim lonzu, potlej perdeni dve shlizi mleka, smefhaj. Dalej vbi notri tri žele jajza in devet rumenakov, vfe dobro premefhaj ; po tim perdeni tri shlize vo¬ lovih droshi, foli kar je prav, pol libre bele mo¬ ke, in en frakel mleka; mefhaj vfe tako dolgo, dokler ne bode nizh vezh fhtrukelzhafto. Ban- delze pomashi s’ maflam , nali jih na polovi- zo ; poftavi k’ pezhi, de pozhali š-hajajo ; sgrej tortno ponvo, deni notri bandelze, sgoraj in sdolaj sherjavze, k’ sadnim pograbi sherjavzo prozh, de fe sgoraj enimlo bol sarumene. 78. Dvakrat pezheni loki, ali bifkotenpogni. Shtiri žele v’ lonez vbite jajza, in pol li¬ bre prefejaniga zukra mefhaj eno zelo uro; potlej permefhaj eno unzho lepe zvetne moke, in eno unzho moke od fhterke; pa ni treba vezh dolgo mefhati. Potlej vreshi poltretji perft fhiroke bleke od oblatov, namashi gori sa en noshov rob debelo tiga imenvaniga tefla, nalo¬ shi jih na pleh, in enmalo fpezi, de oftane- 4 * 52 jo bledi, Potlej zhe hozhefh, jih rudezhe far- baj, na dolgo sresanih mandelnov in piftazij gori natrefi, in flie v’ drugo enmalo v’ pon¬ vi pezi, ali pa v’ pezhi. 79. Bandelzi od rakov. Dvajfet rakovih vratov olupi, sreshi, per- deni enmalo v’ mleku namozheniga in oshetiga kruha. Mefhaj eno unzho froviga mafla, per- deni eno vbito jajze, in dva rumenaka; med vfe to deni sresane rake in namozheniga kru¬ ha, in fkup smefhaj. JBandelze pomashi s’ ra¬ kovim putram, in jih na polovizo napolni; fpezi jih v’ tortni ponvi, kadar mozhne pene shenejo, fo sadofti pezheni. 80, Pegni od na shebize sresanih mandelnov. Eno unzho maldelnov sreshi podolgim, ka¬ kor na shebize; pofebej flori is ene unzhe zukra in dveh fpenenih belakov en zukren led, mefhaj ta led pol ure; potlej deni noter zvetne moke dva lota, in na shebize sresane mandelne ; to smefhaj fkup, sreshi oblate na po dva perfta fhiroke bleke , namashi na-nje tiga tefta, polo- shi jih zhes plehove korita, fpezi lepo rumeno, naredi gori led, pufti ga pofufhiti in daj na miso. 81. Prefhulni bandelzi. Naredi mafleno tefto ali putertaig, tanko svalaj, is liga tefta flori eno podlogo v’ ban- delze; sreshi na drobno prefhute ali fuhiga fvinfkiga mefa, naredi is moke in od eniga rumenaka tefto, ga svalaj, sreshi na tanko nu- 53 delne, jih na kropu fkuhaj, ozedi, ohladi; smefhaj kuhane nudelne s’ drobno sresano pre- fhuto; deni v’ fleherni. bandelz nekaj od tiga mefhanja. Po verhu fpet pokri s’ puterlaigam, in ga pomashi s’ jajzi," fpezi v’ pezhi ali r tortni ponvi. So dobri. 82 . Majleni bandelzi. Rastopi eno unzho froviga mafla, notri vhi fheft jajz, fhtiri shlize fme.lane deni sra- ven na sadnje, de fe ogreje, tudi tri shlize opranih volovih droshi, foli, in devet loter zvetne moke; to vfe smefhaj dobro vkup. Po¬ mashi bandelze s’ maflam, napolni jih na po- lovizo, pulti jih na gorkim ’s-hajati$ potlej jih fpezi v’ tortni ponvi. 83 . Grahovi bandelzi. Kuhan odzejen grah presheni fkosi lito; grah more fuh biti, de gre fkosi kakor mo¬ ka. Potlej deni notri fheft lotov zukra, fheft rumenakov, in mefhaj vfe fkup tri zheterti ure; po tim versi notri sresaniga lupka od le- rnon. Pomashi bandelze, polovizo napolni, pe¬ zi v’ tortni ponvi pozhafi. 84. Rajshovi bandelzi. Dinflaj eno unzho rajsha v’ enim polizhu mleka, potlej naj fe ohladi; mefhaj eno un¬ zho froviga mafla v’ eni fkledi, potlej perme- fhaj notri ohladeni rajsh, in vfe vkup en zhaf mefhaj. Pofebej mefhaj pol ure dva jajza, fhtiri rumenake, in prefejaniga zukra pol un- zhe. Y r fe fkup deni, in pomasane bandelze napolni, in lepo fpezi. 85 . t Sirni bandelzi. En dober mafelz mleka * ofem ja j z notri vbitih, ene kaple jeiiha perftavi k’ sherjavzi, de fe . viiri. Potlej odzedi firadko.. Mefhaj v’ fkledi pol unzhe froviga mafla na prav rahlo, permefhaj dva žela jajza, dva rumenaka, sre- saniga lemonoviga lupka, enmalo zukra ribaj ob lemonovo kosho, ta zuker deni notri, in druge difhave, ali gvirza. Naredi podlogo v’ bandelze is mafleniga leda; une rezhi vkup stnefhane s’ liram napolni v’ bandelze nad te¬ ko, in jih fpezi. 86. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v’ en lonez eno unzho 'prefejaniga zukra, lhtiri žele jajza, fhtiri rumenake; mefhaj pol ure, de fe vfe lepo sagotli ; ako imafh, deni potlej notri dva lota sresanih pittazij, in lemo- novih lupkov sresanih; tudi fhtiri lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s’ maflam, nadelaj jih ne zlo do verha, po zhali na majheni sherjavzi fpezi. VIII. Ajmoht. 87. Pifhela s' fhpargelni v ’ seleni polivki. Pifheta olrebi, ozhedi, nafhpili, noge s’ fhpago sveshi, s’ vrelim kropam poli; potlej 55 v’ merslo vodo en zhaf poloshi, sadnizh v’ ko¬ so deni. Pofebej obari lepe selene fpinazhe, jo odzedi, s’ merslo vodo poli, oshmi, in v’ moshnarji llolzi; dalej jo deni v’ eno koso po¬ febej , sraven drobno sresaniga beliga kruha, dobre goveje shupe gori, de fe vkup kuha na sherjavzi, perdeni difhave in foli kar je prav; potlej presheni fkosi fito v’ eno fkledo, in to prezejeno polivko sli na pifheta, ktere fo v’ fvoji pofebnikosi, jih poftavi na sherjavzo, de pozhali vro. She pofebej obari fhpargelnov na kropu, de enmalo savro, jih odzedi na litu, s’ merslo vodo poli, potlej k’ pifhetam deni fbpargelne; in naj fe vfe fkup do dobriga v’ kosi fkuha. IX. Poltne in moknate jedi. 8)5. L Sirni nudelni na rnajla zverti. Vsami eno unzho froviga mafla in nekolko fladkiga lira; drobno vkup smefhaj, vbi eno jajze notri, in pet rumenakov, pa vfe popred dobro raftepi; tudi perdeni dve shlizi volovih droshi, en frakel fladke fnietane, ofoli vfe; in naredi s’ moko is tiga vliga tefto na dili, ga svalaj; potlej reshi po perilu dehele, in pol perila dolge nudelne ; dilo pogrej, jo s’ moko potreli, deni gori sresane nudelne ali bazelne, pokri s’ gorkim pertam, pulli jih ’s-Iiajati. Potlej jih na maflu zri, pa ne prevezh malino. Kadar jih na miso dafh, potreli š’ zukram. 56 lig. Povili rakovi nndelni. Eno libro moke vsami v’ eno veliko plitvo fkledo, deni na njo en mafelz mlazhne fmeta- ne; vbi fheft jajzhnih rumenakov, in sraven dve shlizi volovih drosha, raftepi vkup, in fkosi lito prezedi v’ fkledo na moko; potlej flori tefto, ga dobro pregnedi, pufti de v’ fkledi enmalo’s-b.a- ja: potlej ga na dilo vun vsami, ga svalaj, ras- topi eno unzho rakoviga putra, s’ njim poma- shi svalano tefto, potreti gori sresane rakove vratove, rasreshi na bleke s’ kolefzam, bleke povi, in jih pufli fbe enmalo na gorkim ’s-ha- jati: deni en perft debelo fmetane v’ eno pro¬ dorno koso, kadar fmetana vre, vloshi povitke lepo po verfti notri ; pomashi jih sgoraj s’ ra¬ kovim putram, pokri, daj tudi sgoraj sherjavze. 90. Rakovi fhtrukli. Deni na dilo eno ne prav polno vevnizo zvetne moke, ofoli jo, vbi eno zelo jajze go¬ ri , naredi prav mehko tefto s’ mlazhno vodo , de fe bo vlezhi puftilo; gnedi ga, de bo me¬ hurje delalo, pokri potlej s’ gorko fkledo ali koso, naj pozhiva, tako dolgo de mafhenje ali lilo naredifh. Mafhenje flori tako: sreshi rakove repe in fkipavnize, naredi enmalo ra¬ koviga putra v’ fkledi, permefhaj sa tri kraj- zerje v’ mleku namozheniga beliga kruha, pet želih jajz, ofoli, sraven deni enmalo kifle fme¬ tane. Potreti pert s’ moko, deni gori tefto, ga svalaj, potlej ga tanko islezi, vender de fe ne preterga; nanj potreli mefhanje, vkup svi, deni ga na okroglo savitiga v’ eno plebato s’ 5 7 rakovim putram pomasano f k le do, deni okoli obod, poli s vrelim mlekarn, in rakovim pu¬ tram ; fpodaj in sgoraj sherjavze deni, pezi po- zhali, in zhe fhtrukel fuh poftane, perli en- malo mleka, de bo foknat. 91. Mandelnov fhtrukel. Teflo naredi, kakor je sa druge fhtrukle navada. Filo, ali mafhenje pa flori tako: sa eno jajze veliko mafla mefhaj v’ fkledi do rahliga, permefhaj potlej eno unzho olufhenih drobno ftolzhenih mandelnov, tri žele jajza, in tri rumenake, pol unzhe prefejaniga zukra, sresaniga lemonoviga lupka, en frakel fladke fmetane. Teflo potegni na s’ moko potrefenim pertu na tanko; pomashi s’ mefhanjam , savi , poloshi na okroglo v’ eno s’ maflam masano fltledo, obdeni obod, poli s’ vrelim mlekarn ; sdolaj in sgoraj deni sherjavze, pezi pozhafi, zhe fe fufhi, polivaj s’ vrelim mlekarn, de fe ne prifmodi. 92. Gugelhop , ali fhariel. Eno unzho froviga mafla rahlo mefhaj, deni notri ofem raslepenih rumenakov, eno shli- zo volovih droshi, eno unzho prefejane moke, enmalo vainberlov in zibeb, ofoli, ozukraj j sgnedi kakor teflo ; ga deni v’ s’ smaflam poma¬ sano , in s’ ribanim kruham potrefeno koso, pufti de pozhali ’s-haja; potlej ga na fredni sherjavzi pozhafi fpezi. 58 9^* Dobri kroji. Vsami eno libro zvetne moke , poftavi jo gret j deni eno unzho froviga mafla v’ en pifkerz pozhali per ognju topit. Potlej en frakel fme- tane pogrej, de bo mlazbna. Prefejaj moko, deni jo v’ veliko fkledo, ofoli jo kar gre. V” mlazhno fmetano vbi dvanajft rumenakov, perde- ni tri shlize volovih drofhi, shverklaj vfe fkup; prezedi fkosi lito moko; potlej vli gori Itopleno maflo. Potlej delaj tefto, dobro gnedi, potreli dilo s’ moko, ga svalaj na dili sa en masinz debelo; potlej ga reshi s’ okroglim glasham na okrogle fhipe , na fredo deni enmalo vkuhanja (falsen) zhef pokri /pet eno fhipo, fhipe odre- shi s’ enim manjfhim glasham, de fe obe sgor- na in fpodna fprimeta; te krofe p o ft avl a j na en s’ moko potrefen pert. Deni mafla v’ eno ve¬ liko ponvo ali koso, ga sbeli, pokladaj krofe notri okoli obernene ; pa ne prevezh na en¬ krat , de fo na proftoru, pufti pokrite zreli; kadar fo na eni Hrani rumeni, jih oberni ; ali potlej, kadar jih obernefh, ne pokri vezh ponve, kadar jih vun poberaf h, jih devaj v’ eno toplo koso. g4- Rajshov Jhmarn. Kuhaj pol libre rajsha na enim bokalu mleka pa vender ne premehko. Sa tri jajza debelo kepo mafla mefhaj v’ eni fkledi na rahlo, potlej vli notri kuhan rajsh, premefhaj, pomashi eno koso s’ maflam, deni notri rajsh; pokri, daj sherjavze sgoraj in sdolaj, fpezi, vender ne prevezh; potlej ga raskopaj v’ fkledo, in potreli s’ zukram in fladko fkorjo, ali zimetam. 5g g 5 . Hlebzhiki is volovih droshi. Stori tefto is la lotov froviga mafla , dveh svelih jajz, fhtirih rumenakov, dveh shliz vo¬ lovih droshi, eniga maselza fmetane , in 10 lo¬ tov moke; svalaj tefto na tanko, reshi s’ ko- lefzam trivoglate bleke, deni gori kakiga ma- fhenja; savi fkup, poftavlaj na papir, pulti 's-hajati na gorkim, pomasbi jih po verhu s’ belakam, potrefi s’ zukram , in pezi hlebzhike pozhali na fredni sherjavzi. g6. t Sladke fkorje nudelnu ( 3 itttmet= 9 ?ubeln ) Mefhaj v’ fkledi eno unzho froviga mafla, permefhaj dva žela jajza in pet rumenakov, perli en frakel mlazhne fmetane, in pozhali fhtiri shlize fpranih volovih droshi , nafuj no¬ tri eno libro zvetne moke ; flori letld, in ga sgnedi, deni ga na s’ moko potrefeno dilo, svalaj ga do en perft debelofti, vreshi ga s’ bifhkotnim modlam na bleke. Pofebej smefhaj fhtiri lote prefejaniga zukra in en lot Aolzhe- ne prefejane fladke fkorje ali zim e ta fkupaj. Pomashi eno veliko koso s’ maflam, obloshi dno s’ nudelni, potrefi jih s’ zukram in flad- ko fkorjo; potlej naloshi fpet eno lego nudel- nov, in fpet potrefi, in tako dalej, de pride vfe notri v’ koso, in fpet po verhu potrefi; putli jih 's-hajati 5 potlej deni nad sherjavzo, de fe fpezhejo. 97. Droshni nudelni. Deni v’ eno fkjedo pet unzh bele moke , en dober mafejz fmetane, tri shlize volovih 6 o droshi, poli s’ pol unzhe sbeleniga mafla, ofo- Ji, vbi notri žele tri jajza , in tri rumenake ; sgnedi tefto, reshi ga s’ glasham, ali s’ obod- zam sa krofe , naredi hlebzhike, pufti jih na toplim ’s-hajati. Potlej vli en perft debelo flad- kiga mleka v’ proftorno koso, poloshi notri hlebze, in jih savri ; pol unzhe froviga mafla rasbeli, in jih poli; potlej pokri, daj sherjav- ze sdolaj in sgoraj, naj fe dinllajo. g8. fiirni pezheni nudelni. Pet lotov froviga mafla mefhaj v’ fkledi, permefhaj dva jajza in dva rumenaka, pet shliz fmetane, eno dobro shlizo volovih droshi, en- malo fladkiga lira, pol libre bele moke, ofoli, bori tefto, ga dobro sgnedi, svalaj sa perft de¬ belo , rasreshi s’ obodzam sa krofe, ali pa s’ nosham na bleke; pomashi koso s’ maflam, po- treli jo s’ ribanim kruham, vloshi nudelne na tefno, pufti jih ’s-hajati, poli s’ toplenim ma¬ flam, pokri, pezi na sherjavzi fpodaj in sgoraj. 99. Pezheni grefovinudelni. (©e&acfeneSriesinuMn.) Eno peft mafla rasbeli v’ kosi, deni pol fra- kla grefa notri, pufti de fe rumeno shge, kadar je rumen, vli notri en polizh vreliga mleka, pufti vreti, de fesagofti; potlej odftavi, vli v’ fkledo, de fe ohladi, in ga mefhaj de ne bode fhtru- kelzhaft. Kadar je hladno, vbi notri 4 jajza, in 4 rumenake popred dobro rastepene, permefhaj 3 shlize volovih droshi, in bele moke, ofoli; moko tako dolgo perdevaj, de fe tefto naredi. Pofkuli pa na to visho , kdaj je moke sadofti: namrezh omozhi perft v’ fuhi moki, vtakni ga v’ tefto, kadar fe tefto vezh ne perjema mozh- natiga perila , je snaminje, de fi dolli moke v’ tefto djal. Gnedi tefto en zhaf s’ kuhalnizo v’ fkledi; potlej ga deni na potreleno dilo, ras- tegni ga s’ rokami po dolgim, reshi en perft fhiroke nudelne, pogerni en pert na eno dru¬ go gorko dilo, potreli jih dobro s’ moko, ras- loshi nudelne na plofk gori na-njo, poftavi na en gorek kraj, jih pogerni, pufti jih en- malo ’s-hajati, potlej vfakiga s’ nosham po fre- di enmalo nareshi, jih zri v’ rasbelenim ma- flu; kadar na miso dafh, poti'eli s’ zukram. ioo. Dr oslini hroji. Deni v’ fkledo eno libro pogrete moke, dvanajft rumenakov, en frakel fmelane , tri shlize volovih droshi, ofem lotov ftopleniga froviga mafla, ofoli vfe, in sgnedi tefto, svalaj, reshi s’ glasbam. ali plehatim obodzam, snafh na- djali v’ fredo s’ zukram kuhane marelze, ali en drugi falsen; pufti krofe ’s-hajati, in zri jih na maflu. 101. JSirni Juho pezheni nndelni. Deni v’ fkledo dvajfet lotov bele moke pogrele, eno unzho topleniga mafla, dve pe- fti fladkiga lira, tri žele jajza, pet rumena¬ kov, dve shlizi mersliga mleka, enmalo volo¬ vih droshi, naredi tefto, sgnedi, svalaj, sreshi na bleke , pufti jih na gorkim s-hajati. Poma- shi koso s’ maflam; jo nakladaj eno lego nudel- nov, eno lego rihaniga kruha, eno na drugo; pezi na sherjavzi, sgoraj na) bode mozhnejfhi sherjavza, kakor fpodaj. j 02. Kuhana moknala jed, ali puding j’ vin- fkim fhalo. Sa tri krajzerje zvetnih shemel (OTunbfeirts meln) sreshi na fhtirvoglate majhene kofze, na- mozhi jih v’ enmalo fladke fmetane. Sberi eno unzho vainberlov, tudi eno unzho zibeb prereshi in jim pezhke vun boberi. Eno un¬ zho froviga mafla mefhaj v’ fkledi, potlej per- mefhaj tri jajza in tri rumenake; potlej per- mefhaj shemi e, vainberle in zibebe. To sa- veshi v’ belo ruto, in kuhaj na perftarleni mersli vodi eno zelo uro. To je moknata jed ali puding. — Vinfki fhato fe tako naredi: vhi dvanajft rumenakov v’ en lonez, gori vli en dober mafelz mersliga vina, deni sraven vunanjo kosho od lemon odresano, tudi ne- Itolzhene fladke fkorje, ktero oboje fe potlej vun pobere; zukra deni kar je prav, de bo sadofti fladko ;* to vfe perftavi eno zhetert ure popred k’ sherjavzi, preden na miso dajefh: smiraj mefhaj in shverklaj, dokler ne savre. Potlej deni moknato jed v’ fkiedo, jo natakni ali s podolgako resanimi mandelnimi ali s’ pi- llazjami, zhes vli vinfki fhato , in daj na miso. io 3 . ^Shlruhii s ’ Jiihim Jvinfkim mejam. Naredi teko kakor sa druge fhtrukle; vsa- mi fuhiga fvinfkiga mefa kuhaniga, in ga na resine in kotzhneke ali burflize sreshi; vsami eno peft sribaniga kruha, in ga v’ maflu sa- 63 rumeni; rasvalaj in rasvlezi tefto na pertu, pa ne pretanko; vsami tudi en mafelz fmeta- ne, deni va-njo pet jajzhnih rumenakov, in jo dobro preshverklaj. Potem tefto s’ to fme- tano pomashi, potreii po njem sarumeni kruh in sresano fvinfko mefo, ga vkupaj svi, ga v’ zhedno belo ruto savi, in ga fkuhaj, kar je prav. Potlej ga is pifkra vsami, na fhtrukle sreshi, in te fhtrukle v’ fkledo deni, enmalo s’ shupo obli, s’ maflam sabeli, in fhe s’ ri¬ banim kruham potrefi. X. Kuhanje, ali Koh. 104. Majleni koh, ali maflinek. Dvajfet lotov froviga mafla mefhaj do rah- liga v’ fkledi, vbi notri 16 jajz, sraven deni 12 lotov zukra, in sresanih lemonovih lupkov; naredi okrog en obod is tefta, in pezi pozhafi. 1 o 5 . Plazhni koh. Eno unzho putra rahlo smefhaj, dve shem- li v’ mleku namozhi; pluzha mehko fkuhaj , drobno rasreshi; potlej jih deni s 1 namozhe- nim kruham vred v’ smefhano maflo, smefhaj vfe fkup dobro, vsami de fet želih jajz, jih vbi, dobr.o rastepi, ofoli kar je prav, permefhaj en frakel dobre fmetane, drobno sresaniga peter- fhila , in lupa od lemdn; to vfe fkup mefhaj eno zhetert ure; pomashi en pleh in obod s’putram, deni kuhanje notri, in pozhafi pezi. fa'4 106. Kuhanje od pezheniga teleta. Mefhaj v’ fldedi eno unzho putra, per- mefhaj eno unzlio olufhenih bolzhenih man- delnov, dva jajza, in ofem rumenakov dobro ftepenih; pezheno telezhje mefo sreshi drobno, rastolzi ga v’ bopi s’ v’ mleku namozheno fre- dizo od beliga kruha; potlej smefhaj s’ sgoraj popifanimi rezhmi; perdeni sraven nekaj go- vejiga musga na kofze sresaniga; eno unzho prefejaniga zukra, in drobno sresaniga lemo- noviga lupka. Vfe vkup mefhaj eno zhetert ure; pomashi pleh in obod s’ putram , deni notri kuhanje, pezi pozhali, potreb s’ zukram, preden na rniso dafh. 107. Kuhanje od beliga hruha. En mafelz fmetane vli na enmalo beliga kruha, pobavi na sherjavzo, naj vre , mefhaj per ognju, de fe raspubi, potlej deni hladit: pofebej mefhaj pol unzhe putra v’ rahlo, no¬ tri vbi dva žela jajza in defet rumenakov; ozu- kraj, kar je prav, perdeni lemonoviga lupka, vfe fkup'smefhaj. Na pleh naredi en obod is teba, notri deni kuhanje, in pozhab pezi. 108. Drugo kuhanje od beliga kruha. Srihaj sa en krajzer beliga kruha, vli go¬ ri en frakel fmetane, pubi vreti, de fe fkoraj vfufhi, potlej deni noter fheb lotov putra, po¬ bavi na bran is ognja hladit. Potlej mefhaj, de fe vrahla, vbi notri defet rumenakov, is dveh jajz bori fneg, zukraj po tvoji mifli, de¬ ni sraven enmalo lupka od lemon. Stori obod 65 is tefta, okoli pleha, vli kuhanje notri, ga pe¬ zi pozhafi. t 109. Kuhanje od kiiten. Eno unzho putra mefhaj na prav rahlo; sa tri krajzerje na resine sresane fredize beliga kruha namozhi v’ vrelim mleku, pufti ohladi¬ ti, potlej dobro mefhaj, poldrugo Unzho lu- fhenih ftolzhenih mandelnov perdčni, tudi fheft želih jajz, in fheft rumenakov, vfe dobro ras- tepi. Resanih lemonovih lupkov, in eno unzho obarjenih, otreblenih, oluplenih, in mehko ku¬ hanih kiiten presheni fkosi lito, ozukraj, in per- deni fladke fkorje. Vfe fkup mefhaj eno zhe- tert ure, pomashi pleh in obod s’ putram, nali kuhanje notri, pozhali pezi v’ tortni ponvi, in s’ zukram potreti. 110. Narajteno kuhanje od rajska. V’ pifkru savri en polizh mleka, kuhaj v’ njem eno unzho opraniga rajsha, pufti ga po¬ zhali vreti, kuhaniga deni v’ fkledo hladit, potlej ga tolzi v’ rozhni ftopi. Eno unzho mafla mefhaj rahlo v’ fkledi, vanj deni ftol- zheni rajfh, fheft lotov drobno ftolzhenih man¬ delnov, fheft lotov prefejaniga zukra, lemonovi- ga lupka, pet želih jajz, fheft rumenakov, dobro raftepenih. Vfe dobro mefhaj eno uro, vli na en pleh in obod, ktera fta pomasana; pozukraj, in pezi pozhafi v’ eni rasbeleni tortni ponvi. ut. Kuhanje od rakov. Skorjo od ene shemle obreshi, jo kuhaj na enim mafelzu mleka ali fmetane, kakor 5 66 panado, potlej jo ohladi. Potlej naredi pol libre rakoviga mafla, ga ohladi; potlej deni v’ kuhanje eno unzho ftolzhenih mandelnov, fheft rumenakov, pet in dvajfet rakovih vra¬ tov drobno sresanih in ftolzhenih; fe mefha pol ure; potej ribaj eno limono na zukru, ta zuker deni notri; ozukraj po tvoji volji, nare¬ di v’ eno kofitarjafto fkledo obod is tefta, ga fpezi, pomashi fkledo in ohod s’ rakovim ma- flam ; mefhanje vli notri, pezi v’ rasbeleni tortni ponvi tri zheterti ure, daj s’ zukram potrefeno. 112. Jelerno kuhanje. Eno unzho putra mefhaj v’ rahlo, perme- fhaj eno unzho ftolzhenih mandelnov, in sa en krajzer v’ mleku namozhene in oshete fredize beliga kruha, pol libre sresanih telezhjih obar¬ jenih jeter, dva lota zitronata, lemonovga lup- ka, zukra po eni permeri, in mufkatoviga zve- ta. Mefhaj vfe vkup pol ure, Utori s’ mafle- nim teftam en obod na pleh, ga sapezi, po- mashi ohod in pleh s’ putram, vli notri ku¬ hanje , pezi pozhafi, potreti s’ zukram. 11 3 . Ledvizhno kuhanje. Eno telezhjo ledvizo, ali ohift rasreshi, sraven deni sa en krajzer v’ mleku namozhe¬ ne in istlazhene fredize beliga kruha; potlej mefhaj prav rahlo pol unzhe putra, vbi notri eno zelo jajze in dva rumenaka, sresanih lup- kov lemonovih in peterfhila perdeni. Vfe dobro mefhaj, pleh in obod s’ putram namashi, ku¬ hanje notri deni, pokri, daj sherjavze sgoraj in sdolaj, sapezi rumeno, potreti s’ zukam. 6 ? u k* Jabelzhno kuhanje. Oluplene jabelka dinftaj, jih preshmi fkosi lito 5 pol libre pretlazhcnih jabelk, poldrugo unzho putra mefhaj v’ fkledi rahlo ; permefhaj eno unzho oluplenih drobno ftolzhenih mandel- nov, sresanih lemonovih lupkov, defet rumena- kov dobro rastepenih. Od peterih vsami belak, ga raliepi, perdeni eno unzho prefejaniga zukra, to dvoje permefhaj pozhali v’ sgoraj popifano kuhanje; pomashi kofitarnizo in obod s’ frovim maflam, deni kuhanje notri, pezi ga pozhali. n5. Jabelzhno kuhanje, drugazhi. Sa velikoft eniga jajza prefejaniga zukra deni v’ lonez, gori dva rumenaka; mefhaj eno zhetert ure; fpezi dva mufhanzgarja, otrebi lepo, deni jih med mefbanje, in mefhaj fhe eno zhetert ure. Potlej naredi od eniga jajza en fneg sraven, perdeni tudi lemonovih lupkov, in ribaniga kruha, kar fe s’ tremi perllmi sagra- hi, smefhaj, vli v’ eno kosizo, pozhali per mali sherjarzi pezi, in hitro daj na miso, de ne vpade. ii 6 . Raspenjeno kuhanje. Vsami v’ eno fkledo tri lote prefejaniga zukra in fhtiri lote v’ zukru vkuhaniga go- shovja, ali hezhepezh. Rastepi fhtiri belake v’ fneg, jih deni notri, mefhaj vfe fkup eno zhetert ure. Pomashi pleh s’ frovim maflam, deni kuhanje gori, pezi pozhali v tortni pon¬ vi, potrefi s zukram, daj na miso. 5 * 68 117. Kuhanje od fhuke. Sberi kolti od eniga kofza pezhene fhuke, in odberi kosho prozh; ribje mefo drobno s’ nosham rasfekaj. Potlej fkuhaj sa tri krajzerje beliga kruha fredize na mleku, kakor eno pa- nado, pulti ohladiti. Med tem mefhaj froviga mafla v’ fkledi do rahliga, vbi notri fhtiri rumenake in tri žele jajza, perdeni ohladeno panado, rasfekano fhuko, enmalo lemonoviga lupka, in zukra. Pomashi pleh in obod s’ putram, vli kuhanje notri, pomashi s’ fpene- nim belakam, potreli s’ zukram, in pezi v’ tortni ponvi. 118. froviga mafla kuhanje. Sroviga mafla ali putra pol libre mefhaj do rahliga, vbi notri petnajft rumenakov po- pred drobno rastepenih, ozukraj, mefhaj pol ure, perdaj sresaniga lemonoviga lupka. Pezi, kakor druge do sdaj popifane kuhanja. 119. Krompirjovo kuhanje. Eno unzho froviga mafla dobro premefhaj; vbi notri dva žela jajza, in perdeni fhe dva jajzhna rumenaka; devaj pozhafu notri pol un- zhe zukra, pet lotov kuhaniga in ttlazheniga krompirja, in lup od pol lemone, in med tem smiraj mefhaj; deni to potlej v’ eno s’ frovim maflam pomasano kolitarnizo ali kaferolo, in fpezi lepo in pozhafu. XI. Pezhene mefne jedi. 120, Jelenovi kofez per repu v' polivki pezhen. Kadar dobifh jelena per repu, ali per Itegnu, in ga dalje hraniti hozhezh,, fe dobro obvaruje v’ jefihu na to visho: jelenovo mefo pulti v’ zhilti vodi leshati dve uri, potlej do¬ bro operi, poloshi v’ en fhkafez ali drugo glo¬ boko pofodo , nali hudiga jefiha, perdeni lor- barjoviga perja, difhave , in pulti pokrito Jllati. Obftoji tri tedne. Ako je velik kof jelena, je boifhi de fe v’ pezhi, kakor na rashnu pezhe, in fe navlezhe s’ fhpekam, dene v’ ponvo, in fe fpezhe do dobriga s’ frovim maflam. Se sna tudi fhe enmalo s’ jefiham politi, kadar fe pezh deva. 121. Goveje po anglejfko. Deni en lep kof govejiga mefa v’ koso, perdeni mushganov, fhpeha, prekajeniga mla- diga prelizha, nagelnovih sliebiz, mufkatoviga zveta, lorberjoviga perja, zhebule, lemonovi- ga lupka, enmalo jetika, in goveje shupe; per- ftavi, pulti pozbali greti; kadar je mehko, vse¬ mi vun, odzedi inafhobo, poltavi ozejeno me¬ fo fpet v’ kosi na sherjavzo , perdeni fhtiri ku- havnizemoke, enmalo kifle fmetane, perli shu¬ pe , pulti dobro vreti; preden na miso dafh, prezedi polivko , fkosi fitize, pofnami malt prozh: deni mefo v’ fkledo, ga poli s’ pofneto polivko. 7 o 122. t Skrito mefo , ah mulpret. Goveje fkrito mefo ozhedi, ga na resine sreshi, tolzi kakor karmenadelze, potrefi s’ foljo, in ribanim kruham, potrefi s’ ftolzlie- nim brinjam. Pofebej raspuiti enmalo putra v’ eni kosi, v’ tim ftoplenim maflu resine omo¬ žili , potrefi s’ ribanim krabam, pokladaj na mresho, in jih pezi na sherjavzi, kakor telezh- je karmenadelze. Pofebej rasreshi kapar, ali pa fmerzhikov na drobno, ozri v’ kosi na fro- vim maflu, perli shupe od fuhiga prefizha, okifaj s lemono, in poli v’ fkledo djane pe- zhene resine od fkritiga mefa. — Se snajo tu¬ di te resine dufhiti v’ kosi na visho, kakor je bilo popred Nr. 121 rezheno od govejiga po anglejfko, in fe dajo na miso v’ laftni polivki. 123. t Skrito mej'o drugazhi. Ofoli molprat ali fkrito mefo; nareshi v’ shelesno koso mafhobe, musga, mladiga prefi- zboviga mefa , fhpeha , difhave ali gvirza, di- fhezhih felifh, lemonoviga lupka, zhebule, enmalo jefiha, poftavi koso na sherjavzo, ras- pufti te rezhi; kadar je vfe rastopleno, deni Ikrito mefo notri; zhes nekaj zliafa perdeni kifle fmetane in kapar; in jiufti, de fe pozlia- li pezhe ; kadar je mehko perdaj rasfekanih far- del in lemonoviga lupka; tudi od fuhiga me¬ fa shupe ; pulti dobro povre ti. 124. Divjazhino ohraniti bres jejiha. Divje mefo fe narpred potrefe s’ loljo, ena bela ruta fe . omozhi v’ jelihu, v’ njo savije 7 1 mefo, poveshe, in na en kraj obeli, kjer hlad¬ na fapa v’ fenzi fkosi vlezhe. Kadar fe ima pezhi, ni drugiga treba, kakor oprati, in na¬ rediti, kakor gre. Tako fe ohrani tudi tele- zhje iri govedje. 125 . Viška fohnato pezhenko J pezhi. Nad pezhno ponvo li pufti narediti od ko- vazha en pokrov is sbelesniga pleha s’ pervi- hanim robam. Kadar hozhefh mefo pezhi, pe¬ zhenko ali prato imeti; deni mefo v’ pezhno ponvo na trinogu nad sherjavzo; kadar fe sazh- ne dobro pezhi, deni gori pokrov, in nanj sherjavze. Vezhkrat odkri, pezhenko obrazhaj in polivaj. Na to visho podane pezhenje fo- knato, in bolfhi, kakor hi ga v’ jjezhi pekel. V’ taki ponvi v’ sgornim pokrovam snafh pe¬ zhi sajza, telezhje, fvinfko plezhe in rebra, in druge perutne shivali. To je dobro gofpo- dinftvo, pezhenka je prijetna, foknata; vender ne posabi, de fe mora pezhi ha zhifti sherjavzi. 126. Dobra goveja pezhenka. Obeli dva ali tri dni goveje mefo na hlad¬ no fapo; potlej ga tolzi v’ mehko, navlezi ga s’ fhpeham prav gollo. Potlej s’ moko potre- li, pezi v’ kosi s’ frovim maflam, polivaj ga dobro. Kadar je rumeno, perli goveje shupe, jefiha, in kapare perdeni, tako naj fe tri ure kuha. Daj vfe fkup v’ fkledo; sraven fe sna djati lemonoviga lupka. 7 2 127. Kravje vime pezhi. Kravje vime perltavi s’ vodo in foljo ku¬ hat v’ mehko. Potlej ga sreshi na kofze, po- valaj v’ moki, in pezi v’ frovim maflu, de poftane rumeno. Ker fe more dolgo kuhati, ga je treba pred ta dan, ali takrat kadar je sa druge rezhi oginj, perftaviti. 128. Telezhje Jiegno , ali f 'Ulegel. Telezhje llegno fe s’ debelmi fhpehovimi kofzi navlezhe, tudi s’ fuhim mefam mladiga predaha, in shalblam, ofoli ga. Deni v’ koso fhpeha, prefhute, selenja, lorberjoviga perja, basilke, lemonoviga lupka, ingverja, popra, mufkatoviga zve ta, nagelnovih shebiz, zliebu- le, jeliha, en. mafelz kifle fmetane ; deni na te rezbi telezhje llegno, poli s’ kiflo fmetano; koso pokri, daj sherjavze sgoraj in fpodaj, pe¬ zi in dufhi ga pozhafi, vezhkrat ga poli s’ po¬ livko, ktera fe od njega nateka, de lepo farbo dobi, kakor bi na rashnu pezhen bil. Kadar je fkoraj mehek, perli shupe, de savre: potlej vsami fhlegel vun, pofnami mali is polivke, polivko prezedi v’ drugo koso, deni fhlegel, fpet notri, de enkrat savre, daj v’ fkledo. Ako liozhefh, snafh perdjati aullrig, ali mifhelnov. 129. Kopun , ali pur man s ’ auflrigami nadevan. Dufhi ali dinllaj aullrige, krompirja, te- lezhji fekani perfnik, in fekane nebefa v’ fro¬ vim maflu ; to perdeni v' eno koso , perli shu¬ pe , de fe povre, ofoli, perdaj difhave, potlej pulti ohladiti. S’ tim nadevaj'kopuna, ga safhi: 73 potlej deni v’ eno veliko koso fhpeha, prefhu- te, telezhjiga, zhebule, lemonoviga lupka, gvir- za, felenja; deni kopuna notri, de fe pozhali dufhi. Kadar je rumen in mehek, ga vun vsa- mi, v’ koso perli shupe , pufti polivko farno vreli; kopuna deni v’ drugo koso, nanj preze- di polivko fkosi lito; poftavi na sherjavzo, de vre do hobriga. V’ to polivko fe snajo tudi auftrige djati, ali fhe sraven krompir. i3o. Mefo od ovciz in jagnet. Kof per repu od ovaz fe sna narediti, ka¬ kor fe nareja od jelenov, ali pa fpezhi fam na febi. Tako tudi od jagnizhov. Is herbta fe flore karmenadelzi. Stegno fe paza, s’ fhpeham na- vlezbe, in na rashnu pezhe; ali pa nafoli, in prekadi. Drob fe kuba v’ ohravtu. Glava fe ofoli, prekadi, in v’ repi kuba. Noge fe povalajo v’ rastepenih jajzah, in moki, in na maflu ozro. XII. ,Saiata. v i3i. Kiiiine sa falato. Olupi lepe kutine, prereshi zhes fredo, serna vun istrebi; prekuhaj v’ vodi, de po- ftanejo enmalo mehke, kadar jih potipafh; odli vodo; perli vina in zukra, jih do mehkiga ku¬ haj , v’ fjkledo rasftavi; v’ fok ali sof deni le- monovih lupkov, žele fladke ali zimetove fkor- je, nagelnovih shebiz; pufti, de fe gofto vku¬ ha, prezedi, in vli na kutine. One fe potlej 74 po verhu obloshe s’ podolgafto resanimi man- delni, in s’ vifhnjami. i3a. Vifhnje sa falato. Eno unzho zukra deni v’ melingafto fkle- do, in eno shlizo vode na sherjavzo, de savre; potlej deni notri tri unzhe vifhinj, pufti po- zhafi vreti, de fe mehko fkuhajo. Potlej jih vun vsdigni s’ penenzo na eno ruto ali fitize, de fe fok odlozhi. Deni jih v’ fkledo; fok pufti vkuhati, de bo, kakor sholza; ga preze- di, zhes vifhnje vli, vfe poltavi na hlad. Snafh s 1 enmalo sresanim lupkam od lemon potrefti. i33. LafhTia. falata. Vsami mariniranih rib, rasreshi jih zhedno v’ fkledo, potlej lepih olivk, in po dolgim sresa- nih-fardel. S’ tim naloshi fkledo; je lafhka falata. i34* Pomeranzhna falata. Pomeranzhe sreshi na kolefza, obloshi fkle¬ do s’ njimi, potreli s’ zukram, in fleherno ko- lefze obloshi s’ eno kuhano vifhnjo. i35. falata Jrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka tafelne s’ imenam poloshi v’ merslo vodo, de bele oftanejo: reshi jih v’ tanke podolgafte resine, s’ lemono obriba- niga zukra gori na treh, portugeskiga foka ali shofta perdaj, in smefhaj; je falata narejena. i36. Kuhane jabelka s a falato. Jabelka tafelne olupi, zhes fredo prereshi, islrebi, v’ merslo vodo deni. Vsami melinga- 7 5 fto koso, ali kufreno, deni notri zhifte vode in enmalo vina, en kofez zukra, de bo fladko, kar fe fpodobi; tudi enmalo fladke fkorje že¬ le, in lemonoviga lupka. Potlej deni jabelka notri, pokri, pufti jih kuhati, de fe mehki zhutijo, kadar s’ kuhalnizo potipafh 5 vender preden fe raskuhajo. Pokladaj jih po verfti v’ fkledo; potlej pufti polivko v’ kosi fhe enma¬ lo povreti, jo sli zhes jabelka, pufti vfe ohla¬ diti ; je falata dobra. 137. Repunzlova falata. Zhedna oprana falata fe vloshi v’ fkledo, v’ fredo fe poftavi en kuhan kavlifior. Ter- do kuhanih jajz olupi, belak pofebej drobno rasfekaj, in rumenake pofebej; tudi drobno rasfekaj kuhane pefe, s’ tim fekanjam naredi kiipzhike po falati femterkje po lepi verfti, en- ga sa drugim ; ofoli, daj olja in jefiha fhe po- pred, preden fekanje gori rasloshifh. XIII. Torte. l38. Mandelnova torta. Vbi v’ en pozinjen lonez fheft jajz, in fheft rumenakov, poftavi lonez na en trinog nad majheno sherjavzo, rastepi jajza nad sher- javzo, in pufti , de enmalo mlazhno poftane. Potlej prezej vsami od ognja, rastepi jajza, de poftanejo prav gofte; deni potlej notri pol li¬ bre prefejaniga zukra, in od ene lemone dro- 7 6 bno sresaniga lupjka, mefhaj fkup de fe sgofti; potlej deni notri eno libro ali en funt drobno llolzhenih mandelnov, mefhaj tako dolgo, de ne bode nizh svalka ali fhtrukelza. Dalje na plitvi zinjafti fkledi roslepi belak od fheli jajz kteri fo oflali, s’ lefenim nosbam, de fe fpeni- jo; in notri v’ lonez permefbaj; tako je ornefa sa torto Jlorjena. Obod in pleh dobro pomashi s’ frovim maflam, in s’ ribanim kruham potre¬ bi, vli omefo notri; pokri, daj sgoraj in sdolaj pozhafi majhine sherjavze. Kadar je torta pezhe- na, obreshi s’ nosham okoli oboda, de fe obod od torte odlozhi; potlej jo podre,?hi od pleha. Pokri jjlitvo fkledo s’ okroshnikam ali talerjam; preverni torto s’ obodam in pleham vred nanj. 139. Navk, kako fe n’ zaker hodi s ’ modlam, in pofodo sa torte in s a kuhanja. Vfa pofoda plebata, kofitarjalia, kufrena, in meiingafta ima zbedna, fuba, in pred rujo varna ohranjena biti. Kadar ene ali druge po- trebujefh, jo pomashi s’ maflam frovim ali kuhanim, potlej potreb s’ drobtinami, kar fe jih perjeti hozhe; potlej snafh pezhi, zreti, in notri devati, kar hozhefh, pojde vfe rado vun. 140. Visha znkreni fneg na torto narediti. Deni v’ lonez eno unzho prefejaniga zu- kra, belak od eniga jajza, enmalo roshne vo¬ de; mefhaj fkup, de fe sgofti. S’ tim snafh fneg narediti, na karkoli hozhefh. Kadar je torta she enmalo ohladena, je s’ tim zukrenim fnegam obli ali prevlezi, in proti ognju der- 77 shi, de fe pofufhi. Tudi snafh tako fneg per- praviti: rastepi 2 ali 3 Belake, de fe fpenijo, vmeli notri prefejaniga zukra, perlipaje po ma¬ lim med mefhanjam, ne pa vfe na enkrat; in mefhaj le ne eno tiran; de podane prav gotlo. Ta fneg ne tezhe doli, je dober sa vi- foke torte in otlane gori, kamorkoli ga pre- vlezhefh; potlej jo snafh potreki s’ prefejanim zn kram, in jo pofufhi v’ pezhi.—Ako hozhefh rudezho farbo imeti, deni notri mefhanje alker- mes, sa rumeno shefrana, 5a rujavo zhokolade; vfe popred na prah tlolzheno in permefhano. Sa seleno farbo deni defet sern kafeta v’ pol jajzh- niga belaka namakat, v’ zhafu enmalo preme- fhaj, bode v’ eni ali dveh urah selena farba, ktera fe med zukreni fneg permefha. 141. Od obodov ali obrazkov is pleha sa torte . Ti obodi fo dobri sa vfe torte, in tudi sa druge kvari pezhi. Obod naj bo faj fhtiri perke vifok, in na okroglo prodoren; konzi nimajo biti vkup šiiti, ampak prodi sa bolj ali manj kifniti, kakor ima vezhi ali manjfhi torta biti. Na tim kifnenim medu fe samashe s’ enim na vodi korjenim tekam is moke ; fe preveshe s nitjo, de ne odjenja. Obod fe dene na pleh, na dno en okroglo vresan papir; obod in pa¬ pir fe s maflam dobro pomashe, s' moko ali s’ drobtinami potrefe. Pezhena torta fe ob obo¬ du s’ nosham podreshe, obod prozh vsame , in tudi papir odlozhi. Sa torte snajo tudi druge forte modli biti, kateri fo nalafh narejeni ali po podobi ene dinje, ali s’ votlino v’ fredi, ali 7 8 kakorfhnekoli podobe fe sa fhartelne delajo. Obod nefme nikol poln biti, temozh fe prollor pulti, kar fe ve, de bo torta fe narafla. 142. Zherna hrnhnja torta is zhokolade. Vsami 8 želih jajz, in 10 rumenakov, jih rastepi, de bodo golti, kakor kaffaa; notri de¬ ni pol libre prefejaniga zukra, in fpet smefhaj; potlej pol zegla drobno sribane zhokolade, eno unzho llolžhenih mandelnov, enmalo nagelno- vih shebiz, fladke fkorje ali zimeta, mufka- toviga zveta; vfe to mefhaj; sadnizh fhliri lo¬ te sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha no¬ tri permefhaj; in fpezi v’ obodu. i 43 . Ajdovnikova torta , dragazhi. V’ fkledi vmefhaj dobro poldrugo unzho froviga mafla, potlej vbi notri 14 rumenakov eniga sa drugim med vednim mefhanjam smi- raj na eno ftran; potlej vmefi lepiga prefeja¬ niga zukra pol libre , vmeli ga pozliali per pefhizah, tudi dve pefti olufhenih Itolzhenib mandelnov, fladke fkorje enmalo in lupka od lemon. Po tim rastepi belak od jajz na pene in tudi notri vmefhaj 5 sadnizh vmeli notri per pelteh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, fbe enmalo mefhaj, in prezej pezh deni v’ obodu, ali v’ modlu, kakorfhnim hozliefh. 144. Torta is bele fhlerkg. Od 8 jajz vbi rumenake v’ en pozinjeni lonez, belake pa v’ eno plitvo fkledo pofebej. Rumenake rastepi na tanko, potlej eno libro 79 prefejaniga zukra pomalim per pefhizah smi- raj na eno /Iran notri vmefi, zhe imafh eno shlizo roshne vode notri deni, tudi enmalo ftol- zhene krefhe ali kardemona. Belak od jajz po- febej v’ plitvi fkledi penafto rastepi, in sraven notri smefhaj. Sadnizh fe lepe prefejane fhter- ke per polnih pefhizah pozhafi vmefi; in v’ obod dene, ter v’ pezh. i 45 . Prepezhenki , ali bi/koti is torte. Vbi 12 rumenakov, mefhaj jih v’ globoki parfteni fkledi, sribaj ene tri lufhine od lemo- noviga lupka , deni jih v’ rumenake, in enma¬ lo roshne vode, zhe jo imafh; potlej eno libro prefejaniga zukra per pefteh notri vmefi. Po¬ tlej mefhaj, de fe sazhne enmalo vsdigovati; tedaj rastepi ollalfhih 12 belakov v’ pene, jih notri samefi; sadnizh perfipaj per pefhizah eno libro prefejane fhterke, pozhafi mefhaj; in prezej v’ en podolgaft model deni per malim pozhafi pezh; potlej srefishi na resine, deni fpet v’ pezh te resine na enim plehu, de fe prepe- zhejo; in to fo prepezhenki ali tortni bifkoti. i 4 fi- Pefkajta torta. Vmefhaj eno libro froviga mafla s’ dvema rumenakama, de poltane kakor gofta fmetana; potlej vbi notri tri žele jajza, perdeni sriba- niga lemonoviga lupka, in eno libro prefejani¬ ga zukra. Vfe vkup mefhaj na eno ftran, sad¬ nizh eno libro prefejane lepe fhterke vmefi; in deni v’ obod pezh. 8o 147. Pefkafia , ali kruhnja torta , drugazhi. Sredizo ajdoviga kruha pofufhi, de fe bo dala v’ rozhni Aopi, ali moshnarji ftolzhi, flol- zheno prefejaj 5 vsami v’ eno globoko parfteno fkledo 1 6 rumenakov, in dobro mefhaj5 potlej sribaniga lemonoviga lupka, in tri unzhe pre- fejaniga zukra, vfe smiraj na eno ftran dobro mefhaj, de kripko poftane, in fe enmalo vsdig- ne. Potlej fpeni- belake, notri permefhaj, sad- nizh deni notri poldrugo unzho , to je 12 lo¬ tov prefejanih drobtin ajdoviga kruha, fhe en¬ malo pomefhaj, in deni v’ model pezh. 148. Od zhefhinj kuhanje. Tri unzhe mafla mefhaj, de podane ka¬ kor kafha; dalej pol libre ftolzhenih mandel- nov, tri resine ali fhnite v’ mleku namozhe- niga kruha, enmalo zukra, foli, fladke fkorje, mufkatoviga zveta, x6 dobro rastepenih jajz, to vfe dobro v’ maflo vmefhaj. Potlej vsami eno rezh lepih zhefhinj, kar fe tebi prav sdi; fe nefme nizh vezh s’ zhefhnjami mefhati; ampak jih farno premefhaj, in v model pezh deni. i 4 9- Hitra torta. Pol libre froviga mafla, eno unzho zukra. pol libre rajshove moke, in en rumenak, tari ali ribaj v’ rozhni flopi ali moshnarji prav dobro ; potlej vli na zvetno moko na dilo; flo¬ ri dva debela podplata is tefta; en podplat de¬ ni na pleh, potlej gori namashi vkuhanja ali falsna, in pokri s’ drugim svalanim podplatam, obreshi okoli ; samafhi s’ belakam, in tudi s’ 8 ! belakam po verhu pomashi; potlej pezi ali v’ tortni ponvi, ali v’ pezhi. 150. Vifhnjova torta. Naredi sa eno unzho mafleniga tefla is mo¬ ke in froviga mafla vkup sgnedeniga, ga svalaj sa en noshor rob debelo; flori is njega en podplat na pleh, obod deni gori; ob oboda flori okoli sa dva perfta vifok obrozh is svala- niga mafleniga tefla; notri naloshi vifhnje. Snie- fhaj fkup prav dobro eno rezh kifle fmetane, fhtiri rumenake, in fhtiri lote zukra; to vli zhes vifhnje, potreti zukra na verh, in pezi pozhafi. 151. Torta bres jajz. Ofem lotov froviga mafla dobro mefhaj; potlej permefhaj eno libro flolzhenih mandel- nov, dvanajft lotov prefejaniga zukra, fheft lotov zvetne moke, in od ene lemone sresani- ga lupka, in notri istlazbi fok od te lemone; potlej fe pleh obloshi s’ oblati, na-nje fe na- mashe poloviza tefla; nanj fe dene, karkoli fe polubi; po verhu fe dene druga poloviza tefla, in s’ oblati obloshi, in s’ piftazjami natakne. Ka¬ dar je pezhena torta, jo is oboda vsami, in zu- kreni fneg na njo naredi; ter fpet v’ pezhi pofufhi. 152. Grahova torta. Mefhaj rahlo eno libro pufra, deni vanj od 20 jajz rumenake, in le od defet belake, mefhaj dobro; potlej perdeni pol libre prefe¬ janiga zukra; lemonoviga lupka, fladke fkorje , in mufkatoviga z ve ta eno malo rezh. Med to 6 »2 fe dene ena libra kuhaniga, in kar je mogo- zhe narbolj fuhiga ali odzcjeniga, in fkosi ruto ali lito pretlazheniga grah a; potlej mefhaj fhe zhetert ure. Potlej naredi en tanek podplat na pleh is tanko svalaniga mafleniga tefta ali putertaiga; sgoraj popifano mefhanjfe deni no¬ tri , in pezi pozhafi. j 53. Pefna torta. Narpred naredi puterteftd. Potlej fkuhaj nakerhlane lepo rudezhe pefe v’ mehko, de bo kakor kafha, perdeni sraven enmalo zukra, fladke fkorje, foli, in vina, ter fe pulti fhe en zhaf kuhati. Kadar fe ohladi, fe namashe na mafleno tefto na pleh, fe pokrije s’ mafle- nim teftam, po verhu pomashe s’ rumenakam, in pozhafi fpezhe. Jo polrefi s’ zukram, dok¬ ler fe pezhe, ali pa zukreni fneg gori naredi. i54« Kojtdnjava torta. Sreshi drobno 14 pezhenih oluplenih ko- Itanjov. Mefhaj poldrugo unzho froviga mafla s’ eno unzho Itolzhenih inandelnov, s’ 18 loti prefejaniga zukra, tremi zelimi jajzi, in pete¬ rimi rumeriaki, s’ lemonorimi lupki, in s’ kofta- njam. Deni vfe na pomasani pleh in obod. i55. Krompir/ova torta. Skuhaj krompir, tako de ne bo raskuhan, ga olupi in na ribeshnu sribaj. Deni fhelt jajz v’ eno fkledo in jih dobro rastepi; ftrefi en funt ftolzheniga zukra notri, in potem en funt sribaniga krompirja, in vfe to pol ure 83 dolgo mefhaj, de bo prav dobro premefhano. Potem pomashi tortni model s’ frovim maflam ali putram; ga potreli s’ lepo moko, kolikor le je hozhe prijeti; deni va-nj enmalo drobno sribaniga ali sresaniga lemonoviga lupka, in potlej deni popred imenovano tortno teko notri. Prezej ko je model napolnen, ga poftavi v’ pezh, de fe bo torta lepo rumeno fpekla. i 56 . Torta s' frontni majlam. Vsami pol funta moke, pol funta froviga mafla ali putra, eno unzho kolzheniga zukra, in lupka od pol lemone. Vbi na vfe to dva jajza, rnefhaj dobro in naredi teko. To teko potem sgnedi, mu daj podobo, kakorfhino ho- zhefh, in fpezi v’ tortni ponvi, ne prevezh rasbeljeni. 167. Tanka torta . Vsami belak od fhek jajz, rastepi ga de bo kakor pene, deni ga v’ en funt kolzheniga zukra, in mefhaj eno zelo uro. Deni po tem sraven eno unzho lepe moke, in naredi teko, pa vezh ne mefhaj. Potem pomashi kofitar- jako fkledo ali plato s’ frovim maflam; rasfhi- ri to teko pd nji, de ne bo debelifhi, kakor kadar fe sa nudelne rasvalja; vsami eno unzho mandelnov in pikazij, in jih podolgako sre- shi; te resine na teko poloshi, de fe ga na ver- hu primejo, in pokavi v’ pezh de fe lepo fpe- zhe. Kadar je pezheno morafh prezej gorko is kofitarnize vseti. #■ 6 ' «34 XIV. Ribe. i 58 . Dnfhenctf ali dinjiana riba. Shell fardel operi, in kofhize odberi, jih sreshi na drobno; ravno tako sreshi en malo peterfhila, zhebule, lemonoviga lupka; deni vfe v’ koso, sraven en kof froviga mafla , in na kofze sresano ribo; to pobavi na sherjavzo, po- kri, pufti de fe dufhi; riba da farno vodo, vender proti sadnim perdeni enmalo kifle fme- tane, pubi fhe fkup savreti, je dobro. 1 5 g. Nadevana fhuka. Druge majnfhi in flabifhi ribe o trebi od ko bi in od kosbe, rasfekaj jih, in permefhaj v’ eno unzho mafla, tudi tri rastepene jajza; ene broke zbefna, sribaniga kruha, mufkatovi- ga zveta, sresaniga petei-fbila, in foli. To sme- fhanje nadevaj v’ eno veliko ofhohtano ali ofhu- pano in istrebleno fhuko; kar tiga mafhenja obane, podelaj in svalaj na majhene zmoke. Potlej deni fhuko in zmoke v’ eno podolgabo ponvo s’ frovim maflam na sherjavzo, de fe rumeno fpezhe. Sadnizh perli eno rezh vina, perdeni lemonoviga lupka, mufkatoviga zveta > ribaniga kruha; pubi en zhaf vreti, in daj v’ fkledo; vfe fkup ribo, zmoke, in polivko. 160. Karpi v , zherni polivki. Prereshi ofhohtaniga karpa po herbtu, vli vanj jefiha, in pubi kri in jelih tezbi v’ eno fkledizo, o trebi sholz od jeter, drob deni fpet v karpa, ga ne fmefh nizh prali, temozh ofo- li, na kofze sreshi, pufti en zhaf v’ foli le- shati, pomashi koso s’ maflam, poloshi notri ribo, na njo lorberjoviga perja, fhatraja (Suts teffraut), zhebule, peterfhilovih korenin, korenja, ftolzbene difhave, shefrana, enmalo zeliga ing¬ verja , nali pol vode pol jefiha de ribo vtopi ; pufti na sherjavzi vreti ene pol ure. Potlej ri¬ bo deni vun v’ fkledo; naredi eno rumeno presbganje, sabeli sbnjini polivko od karpa v’ kosi, kjer fe je dufhil ali dinftal; zhe je pregofta, perli enmalo grahove shupe; potlej vli notri v’ jefih perftresheno ribjo kri, pufti savreti; potlej jo na karpa fkosi lilo prezedi; pufti fhe fkupaj vreti, in pertreli sresaniga ali zeliga lemonoviga lupka. 161. Kar p v? far delnim Joku. Ofhohtan karp fe otrebi, na kofze sreshe, enmalo v’ foli pufti; koso s’ maflam pomashi, deni v’ njo peterfhilovih korenin, korenja, zhe¬ bule, lorberja, fhatraja, ftolzhene difhave, in ribo; nali zhes njo na enake dele vina, jefiha in vode, pufti jo pokrito pol ure dufhiti na sherjavzi; operi tri fardele, sreshi jih s’ peter- fhilam in lemonovim lupkam prav drobno, ras- beii froviga mafla sa velikoft eniga jajza v’ eni kosizi, pertreli dve shlizi moke, premefhaj, kadar fe rumeno sazre, deni fardele notri, sme- fhaj. Kadar je riba sadofti mehka, jo vsami is kose v fkledo; fok od nje prezedi v’ kosi- zo na fardele; oboje fkup vli na ribo. 86 162. Earp v' polivki, ali v' foku. Ofhohtaniga karpa otuebj, na kofzg sre- ski, v’ zhifto vodo en zhaf poloshi, ofoli; de¬ ni v’ eno koso froviga mafla, drobtin, podol- gafto sresaniga lemonoviga lupka, sresaniga ros- marina, lorberjoviga perja, eno zelo zhebulo s’ nagelnovimi shebizami natakneno, kapar, in ribo karpa gori 3 kakor li pod ribo djal, take ftvari tudi po verhu nje natrefi, pokri, pulti en zhaf na sberjavzi dufhiti: potlej en pitni kosarz vina perli; fok od pol lemone ; jefiha kolikor je treba kifati, redke zhifte gra¬ hove shupe; fpet pokri; de fe dufhi; sloshi ribo v’ fkledo, fok pa na njo prezedL 1 63 . Pezhena fhuka. Ofhobtana ali ofhupana fhuka in istreble- na fe ofufhi s’ belo ruto, povala v’ moki, in v’ podolgafti ponvi na enmalo froviga mafla pezhe. Kadar je na eni ftrani pezhena, fe na drugo preberne, in zhe je treba, s’ maflam pomashe, de ni fuha in fe ne sashge, 164 . ^Silaka v\ hrena. Shuko fkuhaj, de bo vifhnjova; polivko hrenovo sazhni delati, kadar je riba perftavle- na. Delaj jo na to visho: sa kolikor ludi je riba tolikrat po dva lota putra vsami, ga ras to¬ pi, moke permefhaj, kadar fe moka sazhne rumeniti, perli vode, kar fe tebi sdi. Potlej perdaj enmalo jefiha, zukra, nafterganiga hre¬ na , ftolzhene fladke fkorje, nagelnovih shebiz, in lemonoviga lupka. Kadar je riba fkuhana , a 7 * in v’ fkledo djana; fe poftavi nad cn pifker ali kotel s’ vrelim kropam, riba fe potrefe s’ nafterganim hrenam, ftoji pol zheterti ure nad kropam, de hren v’ ribo vlese s’ fvojim du¬ ham ; potlej fe una pofebej narejena polivka vrela zlief slije. i 65 . JStokfifh s' fhuko nadevan. Dve libri ali dva funta flokfifha fkuhaj, ofoli, pofebej kuhaj fhuko v’ ofoleni vodi. kuhano sberi in vfe kofti odtrebi, sraven deni peterfhila, moke, zhefna ali luka, enmalo v’ mleku namozheniga in oshetiga kruha, dva ain- rirana jajza; to vfe drobno rasfekaj. Pet lotov mafla s dvema zelima jajzama mefhaj, v to deni fekanje, ofoli: potlej pomashi eno fkledo s’ maflam, potreb s’ kruhovmi drobtinami, vlo- shi notri ftokfifh, ga prevlezi po verhu s’ po- pred popifanirn mefhanjam, de bo vef pokrit , deni okoli obod , poftavi nad sherjavzo , pokri , na pokrov deni tudi sherjavze; naj fe eno zhe- tert ure pezhe: sadnizh vsami obod prozh , in daj fkledo na miso. 166. JShuP.a v’ mifhelnih. Otrebi fhuko, sreshi na kofze, deni jo \ koso, notri nali pol vode pol jeliha, perdeni eno zhehulo , foli in difhave; pufti vreti pol zheter¬ ti ure. Pofebej naredi polivanje ali mifhelnov fok tako: operi petdefet mifhelnov s’ vinam, deni v’ kosizo en kof froviga mafla, notri mifhel- ne, pokri, pufti jih en zhaf dufhiti, potlej V sami od sherjavze, otrebi tri fardele od kofti; 38 fardele, in enmalo peterfhila, zhebule, zhefna, in lemonoviga lupka sreshi drobno, rastopi sa en oreh froviga mafla v’ kosizi, permefhaj en¬ malo moke de fe v’ maflu sarumeni; rasresa- niga It reli notri; vmefhaj, perli grahove shupe, in enmalo foka, kteriga je fhuka od febe da¬ la; smefhaj, pulti dobro vreti; deni fhuko v’ fkledo, potegni mertvo kosho is nje doli; po¬ li jo s’ mifhelni, in s tim popifanim fokam, in pulti enmalo vfe fkup savreti. 167. Pezhen fom, in fulz. Som, ali pa fulz fe v’ kofze sreshe, ope¬ re , in s’ ruto pofufbi. Potlej ga s’ maflam pomashi, s’ mufkatovim oreham potreli, in nad sherjavzo na mreshi pezi. Zhes fulza snafh tudi eno polivko narediti: otrebi nektere far¬ dele , jih tanko rasfekaj, deni v’ kosizo, na¬ nje deni en ko s ar z vode, in en kofez froviga mafla, oshmi gori fok od ene lemone, pulti kuhati na sherjavzi. Pezheniga foma deni v’ fkledo, in ga s’ tim polivanjam obli. 168. JLifka n’ rujavim polivanji. V’ kosi pulti savreti jeliha in vode, in eno zhebulo, s ? tim vrelim kropam otrebi eno lifko dvakrat popari, de duh sgubi. Potlej jo nafhpili, in nafoli. Pomashi eno koso s’ maflam, deni v’ koso eno zhebulo, enmalo korenja, peterfhilovih korenin, selene, moke, lorberjoviga perja, fhatraja, ingverja, defet sern zeliga popra, difhave, dva žela mufkato- va zveta, od lemone lupka; na vfe to poloshi lifl VII. Bandelzi. 76. Mandelnovi loki, ali mandelpegni. , . , 5 o 77. Bandelzi od volovih droshi. . . . , 5 t 78. Dvakrat pezheni loki, ali bifkotenpogni. . , 5 i 79. Bandelzi od rakov. ..... 52 80. Pegni od na shebize sresanih mandelnov. . 52 81. Prefhulni bandelzi. ..... 52 82. Mafleni bandelzi. ...... 53 83 . Grahovi bandelzi. . . ♦ . 53 84. Rnjshovi bandelzi. .... 85 . ( Sirni bandelzi. .... 86. Bandelzi od ribaniga kruha. VIII. Ajmoht. 87. Pifheta s’ fbpargelni v’ seleni polivki. t Straii. . 53 . 54 . 54 . 54 IX. Poftne in moknate jedi. 88. (Sirni uudelni na ninflu zverii. . . . 55 89. Poviti rakovi uudelni. . . . . . 56 qo. Kukovi fhtrukli. ...... 56 91. Mandelnov fhtrukel. . . . . .57 9 2. Gugelhop, ali fliartel. , . . . .57 g 3 . Dobri krofi. . ...... 58 94. Rajshov fhniarn. .... . . 58 g 5 . Hlebzhiki is volovih droshi. . . . . 5 g g6. (Sladke fkorje uudelni. C^illlUiet^Sillbellt.) • 5 g 97. Droshni nudelui. ...... 59 g8. ,Sirni pezheni nudelni. . . ... 60 gg. Pezheni greCovinudeIni.(@et>acfeHe©rd6lUlt>dit.) 60 100. Droshni krofi. . . . . . . .61 101. (Sirni fuho pezheni nudelni. . . . . 61 102. Kuhana moknata jed, ali pudinga’ vinfkim fhato. 62 10 3 . (Strukli s’ fuhim fvinfkim inefam. . . .62 X. Kuhanje, ali koh. 104 . Mafleni koh, ali mnflenek. . . . .63 105. Pluzhni koh. . . - . . . .63 106. Kuhanje od pezheniga teleta. .... 64 107. Kuhapje od beliga kruha. . . . .64 108. Drugo kuhanje od beliga kruha. . . .64 109. Kuhanje od Kutin. * • ,65 110. Narafteno kuhanje od rajsha. .... 65 m. Kuhanje od rakov. ...... 65 (Stran. 112. Jcteruc kuhanje . . , . , . .66 1 13 . Ledvizhno kuhanje. . . . . .66 114. Jabelzhno kuhanje. ...... 67 11 5 . Jabelzhno kuhanje, drugazhi. . . . -67 116. Kaspenjeno kuhanje. . . . . >67 117. Kuhanje od fhuke. ...... 68 118. jSroviga mafla kukanje. . . . . .68 lig. Kronipirjovo kuhanje. . . . . .68 XI. Pezhene mefne jedi. 120. Jelenov kofezper repu v’ polivkipe/.hen. ( 3 fitinicr. 121. Goveje po anglejfko. . 122. ^Skrito mefo, ali inulpret ... 123 . (Skrito mefo drugazhi. .... 124. Divjazhino ohraniti bres jefilia. . 125 . Visha foknato pezhenko fpezhi. 126. Dobra goveja pezhenka. .... 127. Kravje vime pezhi. .... 128. Telezhje ltegno , ali fhlegel. . . . 129. Kopun, ali purnian s’ auftrigami nadevan. 1 3 0. Mefo od ovaz in jagnet. ) 69 . 69 70 70 70 71 71 72 72 72 73 XII. Salata. s XIII. Torte. i 38 . Mandelnova torta. . ' • • • • • i 3 g. Nauk, kako fe v’ zaker hodi s’ modlain, in po- fodo sa torte in sa kuhanja. . . -7® ' ,st 140. Visha zukren fneg na torto narediti. 141. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. 142. Zherna kruhnja torta is zhokolade. . 143. Ajdovnikova torta, drugazhi. .... 144 - Torta is bele fhterke. ..... 145 . Prepezlienki, ali bifkoti is torte. 146. Pefkafta torta. ...... 147. Pefkafta, ali krubnja torta, drugazhi. 148. Od zhefhinj kuhanje. ..... 149. Hitra torta. . ...... 1 5 0. Vifhnjeva torta. ...... 1 5 1. Torta bres jajz. ...... l 5 a. Grahova torta. 1 53 . Petna torta. ....... 1 54 . Koftanjova torta. . . . . 1 55 . Krompirjova torta. ...... 1 56 . Torta s’ frovim maflam. ..... 157. Tanka torta. ....... XIV. Ribe. t 58 . Dufhena , ali dintiana riba. .... i 5 g. Nadevana fhuka. 160. Karpi v’ zherni polivki. ..... 161. Karp v’ fardelnim foku. . . . . 162. Karp v’ polivki, ali v’ foku. .... 1 63 . Pezhena fhuka. ...... 164. jSbuka v’ hrenu. ...... 1 65 . (Stokfifh s’ flutko nadevan. .... 166. (Shuka v’ mifheinih. . . . . . 167. Pezlien fora, iu fuiz. ..... 168. Lifka v’ rojavim polivanji. .... l6g. (Shuka v’ lemonoviin foku. .... 170. Karpi ali karti v’ foparzi kuhani, to je dempfani. 171. Pezhene ale. ... .... 172. Kuhana bisena. ...... 173 . (S to k ti f h dobro kuhati. ..... 174 - Polshi nadevani. 175 - Pezhene poftervi. ...... ran- 76 78 Ja 79 79 80 80 80 81 81 81 82 82 82 83 83 84 84 84 85 86 86 86 07 87 88 88 89 89 9 ° 9 ° 9 ° 9 ° 9 l 176. Zhepinke , ali fhildkrote v’ polivki. 177. 'furfkke shabe v’ fvojih zhepinjah. (Stran. • 9 1 * 9 2 XV. Zukrene pekarije. 178. Mehke preltize. 179. Moknati kolnzhi. 180. Bifhkoti, ali prepezhenki, 181. Zefarjov kruh. 182. Rumenakovi krofi. . 1 83 . Zukraft kruh. K 9 3 9 3 q 3 9 3 94 XVI. Sholze, in vkuhanja, ali v’ zukru kuha¬ no ladje. 184. 1 85 . 188. 187. 188. 189. 19°. 1 9 1, 192. iq 3 . i 9 4. io 5 . 196. 1 97 . 108. 1 99 * 200. 201. 202. 203 . 204. 20Š. t Shpanfka vifhnjova sholza. . Blanc mange, hladna sholza. . . . jShodo. . . . .’ . . Pomeranzhna sholza. . . . . Sholza rudezhiga grosdizha. . Lemonova sholza. .... Bisenov mehur raspuftiti. (jpaufeittifattiMr.) Vinfka sholza. CSBetnfutje .3 . Marelzhiua sholza. .... Pomeranzhe v’ sholzi troje farbe. , Vifhnjova sholza. .... Budezhe grosdizhe vkuhati. Budezhili jagod sholza. . . Viflinje vkuhati. eitt.) seini jefih, (jfrauter* (Sjjig.) Krebulzhina sliupa. .... Peterfhiiova polivka, ali sof. . Vkuhan peterfliil, ali falsen od peterfhila Telezlije s’ majeronam. . . . Telezhji jesik s’ majeronam. . . Golobje, pifheta v’ majeronovi polivki. Telezlije s’ materno difhizo. ( 2 ljt)liuna^ Shalbel s’ ribami. .... Ozverti shalbel. (©al&Ci) gcbacfetl.) Telezlije s’ fpinazho. Klobafe is fpinazhe. . . (Spinazhni zmoki. (©pitl&tfltobcl.) . Kidizhna sliupa. .... Golobje s’ kiflizo. .... jShpargelni s’ pifheti, ... Nedevane artizhoke, ... Selen grah s’ artizhokami, . . Artizhoke sa falato. ... Artizhoke frove ohraniti. , . Zvetni ohrovt v’ shupi, to je kavlifior. Golobje v’ zvetnim ohrovtu, . . Pifheta s’ zvetnim ohrovtam, . . Zvetni ohrovt sa falato. . , . 129 . i 3 o . i 3 o . i 3 i . 101 . i 3 i . 102 . 102 . l 32 . i 33 . h 33 . i 33 . 134 . 104 . i 3 j . i 35 . i 35 . i 36 . i 36 . 137 . 137 , i 37 , i 38 . t 3 g , i 3 g . i 3 g . 140 . 140 , 141 2g7* Brofeole kuhati, * . , , 2g8, Slmpa s’ lafliliim ohrovtaro . . 2gg. falata s’ lafliliim ohrovtom. . . 3oo. Ohrovt sa primerna jed. ttOtt Sol. Bapunzlova falata. . ♦ . . 302. Bapunzlova in pcfna falata. . . 303. Krompir s’ firam. . . . 3o/,. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. , 305. Peterfhilova falata. .... 306, t Sok od seiene sa polivke sabeliti, . 3oy. Nabudlana , ali nadevana z h el) ul a, , 3o8. Zhebulova falata. .... 3og. Drobnak v’ sliupi. C©$nitt[ w r *- ; M;* ‘'.•v#* *a. V ■>. * •■ ; & š. * ' > ■ ,»*- - - ,. • '*■ . 'ir-, i i-=. »».•«; . . . ■ | ' PP . ' *» ;utifii iiv-i' :i,- I-* ;#? - **. ' - ‘r i ~ ’:■' ■“’ ' -' • m- 1 ..< ' • t • . -v- 'f . , '<% -A -• ■ ■ A. ' M . . > . . v * •’