r Šola ii tnffib f jraMje. (Odgovor »O >rici« št. 64.) I. Bliža se leto dni, odkar je zborovala v Gorici »Zaveza učit. društev,« kjer je deželni poslanec E. (iangl imel glavno poročilo o šoli in kmetiškem vprašanju. Koj po zborovanju je objavil »Učit. Tovariš« temeljito poročilo; a »Gorica« je molčala. Vsjed »Zavezinega« sklepa je imelo vsako posamezno učit. društvo posebej obrav- j navati omenjeno vprašanje ter staviti /voje predloge, oziroma načrte, da se iz vsega doposlanega gradiva izbere najboljše in najzrelejše, da se tako ustvari temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmečko ljudstvo. Goriško učit. društvo je.bilo naprosilo nadučitelja Petra Medveščeka, naj on poroča, ker ga šteje kot veščaka na tem polju. Odzval se je pozivu in njegovo poročilo je bilo sprejeto s pohvalo in pro-j? š \ naj je objavi. Svoje poročilo je obja-^ vil v »Učit. Tov.«, kakor poročevalci dnigih okrajev. »Gorica« je zopet molčala. Ko pa je sto. ita »Soča« velik greh, da je ponatisnila poročilo brez vednosti poročevalčeve, tedaj šele se je razkoračila »Gorica« in udarila po njem v članku »Zopet šolsko vprašanje.« Ne vemo, ali je storila to iz »ljubezni« do vprašanja samega, ali iz »naklonjenosti« do poročevalca Petra Medveščeka. Ker je molčala skoro leto dni, sklepamo, da si je zopet ,enkrat nhotela .privoščiti osebo poroče-valčevp,,Naj že.bpde kakor koli, vendar smo hvaležni, »Qor(ci,« da se je odzvala. Zakaj .—r,,povemo v teku odgovora. »Zaveza ;iičit. društev« je bila sprejela v obravnavo šolsko vprašanje z ozi-loni na.kmetiško ljudstvo tudi zato, ker se je napadajo ljudsko šolstvo in učiteljstvo od klerikalne strani tako, da se je proglašalo kakor prokletstvo za ljudstvo. Prvenstvo v tem imajo pač onkraj Hublja, po opičje pa se je prenašalo hujskanje tudi na Goriško in Štajersko. Za kranjskim klerikalnim generalom so pobi- Mavrični ptič. Češki napisal Jullus Zeyep. (Dalje.) :In danes ji je zopet potrkal na vrata tak pozni obiskovalec. »Jutri je tudi še dan!<< je zaklicala gospa Ivanka nevoljno nad večerno juho. Toda današnji obiskovalec očividno ni poznal domačega, reda gospe Ivanke, kajti trkal je naprej* končno celo na okno. To je bilo preveč. Ivanka je planila k zaprtim vratom prodajalne in. odpahujoč zapah, odpirala obenem zapornico uničujoče zgovornosti, s katero ic hotela preplaviti drznega rušitelja večernega miru. Toda ko so se odprla vrata, se ie jzpremenila na njenih ustnicah pripravljena nevihta v jasen vzklik radosti. -- Noemj, ji je padla v. rjaročje ter poljubljala vraskovito obličje in sive lase. »Vidiš, hčerka, to je lepo!« je vzklikala teta Ivanka, ko se je streznila po pr-yem navalu radostnega presenečenja. »To •'e bil .najlepši odgovor na moje pismo. Po-zUruvljam te.- v imenu Jezusa Kristusa!, T()ila pojdi in jej.«. ....,.'¦; . Takoj je prižgala slavnostno svetii-K°* da bi posvetila na to »punico,« in ni rali poti njegovi oprode po vsem Slovenskem. Ob lanskih deželnozborskih volitvah so tudi na Goriškem klerikalni agitatorji — tako imenovani »novostrujarji« napadali ljudsko šolstvo in na zaupnih shodih nenavzoče učiteljstvo s krščansko-socijalno poštenostjo ter Suntali naše ljudstvo proti šolstvu in učiteljsivu. Zopet se bližajo deželnozborske volitve. Izid lanskih volitev je pokazal, da na Goriškem niso tla za tako šuntanje tako ugodna, kakor na Kranjskem. Kakor kaže »Gorica,« vržejo lansko orožje med staro šaro, kajti člankar se je povspel do trditve: »Naše (»Gorice« namreč) mnenje je, ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je...« Za to trditev smo vam hvaležni. Kar je bilo lani proklestvo, to je postalo letos, tako dobro, da se bistveno ne d« spremeniti. To si moramo dobro zapomniti za slučaje, ko bodo prihajali agitatorji na deželo, ako se bodo zopet predrznih šuntati naše ljudstvo tako, kakor so delali lani. Ako je vaše mnenje, da ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je, resno in odkritosrčno, potem izjavljamo odkritosrčno, da ni med nami in vami v tem pogledu skoro nikakega razločka. Tudi mi smo trdili in trdimo, da ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je. temelj prave, moralne splošne ljudske izobrazbe. To zabičajte svojim agitatorjem, ko bodo stikali po deželi, da ne bodo več hujskali ljudstva proti sedanji šoli "in uči-teljstvu, ker sedanja ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je, temelj prave, moralne splošne ljudske izobrazbe. Ako se od ljudske šole ne zahteva več, potem bi tudi učiteljstvo bilo zadovoljno, ako se mu v gmotnem oziru da toliko, kakor daje država in dežela svojim uradnikom z enako izobrazbo. Zahteva po enakosti je sama na sebi tako pravična in logična, da ji ni mogoče ugovarjati Člankarja je posebno zadela trditev poročevalca nadučitelja Medveščeka, da je odrekal klerikalnim agitatorjem in onim, ki jih pošiljajo šuntat ljudstvo, dober namen glede šolskega vprašanja. Ve- liko frivolnost imenuje »Gorica« to odre-kanjfeKakp pa naj se imenuje dejanje samo, ko je vendar zgodovinska" resnica, da je tedanji papež proklcl novi ljudsko-šolski zakon; da so avstrijski škofje s pastirskimi listi nastopali proti novi šoli, ki je po besedah »Gorice«' same taka, da naj ' ostane v bistvu to, kar je, I To niso nikaki nečuveni izbruhi sovraštva do duliovskega stanu, ampak zgo- ( dovinska dejstva, ki ostanejo taka, kljub temu, da njih roditelji počivajo že v grobu. Ako temu ni tako, le z dokazi na dan! Potem bodemo peli slavo njim, ki vže spe v grobu in v nas se porodi velika ljubezen ' in spoštovanje do stanu, ki je že 40 let de- : loval za prospeli ljudske šole, ki je taka, da naj ostane v bistvu to, kar je. Le ljubezen rodi ljubezen; nasprotsvo pa zopet le nasprotstvo! Doslej smo mislili, da je resnica hčerka božja; »Gorica« pa pravi, da trditev resnice je velika frivolnost. Vboga logika, katero bije s pestjo v obraz člankar »Gorice,« ki je po pisavi sodeč — profesor Berbuč. se je mogla zadostno nagledati in se na-čudit; njeni lepoti. »Samo nekoliko bleda si,« jej je rekla, »in nekoliko žalostna; toda ne čudim se temu; saj tam v oni Pragi nimate prav nič čistega zraka. Ko bodeš le nekaj časa tu med nami, ti razcveto lica kakor rože in v očeh se ti zablišči veselost.« . Noemi je sedela ali s teto v prodajalni, kjer jej je pomagala prodajati, ali na vrtu s kakim delom. Zvečer, ko sta zaprli prodajalno, pa jej je kazala teta nakopičeno bogastvo: platna, bela kakor sneg in svetla kakor atlas, čipke, tenke in nežne kakor pajčevina, mošnjo, polno tolarjev, med katerimi se je rumenila množica cekinov, in potem stare rodbinske spomine: srebrne in zlate avbe, posejane z granati in biseri tako gosto kakor je nebo posejano z zvezdami, "obleke iz brokata, ki so pomnile že tretje pokoljenje, in svilnate rokavice, vezene s srebrom. »Te je nosila tvoja prababica na svatbah,« je pripovedovala, »kajti vedi, da je naša rodbina meščanskega izvora; šele pozneje se je preselila v vas. V starem svetem, pismu, katero je vzela tvoja mati s seboj v Prago, najdeš podpise prednikov, ki so bili mestni očetje v Roudnici!« Kapital it) delo. Napisal Andrevv Carnegie. (Amlrew 1'arncgie je ameriški miliardar: kralj jeklu, ('arnegio je bil navaden delavec brez vinarja premoženja. Svoje velikansko premoženje porablja človeštvu v prid z velikimi ustanovami v znanstvene in ljudsko-izobniževalne namene. V nastopnem članku podnje svoje nazore o bodočnosti delavskega vprašanja). Ako bi bil ustvaril Bog človeka kot popolno bitje ter bi bil položil vanj jedro za zdrsavanje s prvotne višine, potem bi se ne bilo čuditi želji po preteklih razmerah; tako pa vemo, da je človek višek razvitka iz nižjih življenskih oblik ter da čuti v sebi nagon, obračati svoje lice k solueu, sprejemati vedno to, kar spozna za bolje, otresti se pa vsega, kar se skaže za škodljivo ali napotno; zato pa mi zveni tuje socialistični klic: nazaj v čase komunizma!« Kamor pogledamo, nikjer ne vidimo človeške življenske oblike, ki bi ne pomenila napredka proti njenemu prej- Na svoj maščevalski rod je bila gospa Ivanka zelo ponosna. »Imamo pač vsak svojo slabost,« je rekla, če jej je kdo to očital, »in upam, da mi ta ne bode šteta v greh.« Ko. je. vse zopet spravila v red, je poljubila Noemi na čelo in rekla: »Glej, vse to bode. tvoje — tudi ta stari krov, pod katerini se je rodila tvoja mati. Ne boš najrevnejša nevesta v občinU Noemi sp je nasmehljala; spomnila se je svojega ljubljene* in se zaradovala, da jej njegovi sorodniki ne morejo očitati be-raštva in da morda raje dovolijo v Robertovo poroko ž njo. Upanje je pač seme, ki požene kal tudi na najtrši skali. Najljubša zabava za Noemi so bili pogosti izprehodi v okolico, lia- kraje, katere je poznala in ljubila že izza detinskih let. Teta sama jej je prigovarjala k takim izprehodom, češ da se navžije zdravega zraka na deželi in brzo razcvete v svežo rožico. Noemi je ostajala na teh izletih običajno celega pol dne in se vračala šele k obedu ali k Večerji; izprehajala se je zdaj med zelenimi polji,, zdaj po- gozdu, zdaj po bregovih Labe. Izbrala si je tudi že mesta za počitek po dolgih izpreliodih: ali je legla v majhnem gričku med travniki na mehki mah v senci treh-starih do- šnjemu stanju. Nikdar ni vladal duh sočutja, vzajemne pomoči v taki meri kakor v sedanjosti. Jedva se dobi kako družino iz višjih stanov, iz katere bi ne bil vsaj en član posvetil sebe in svoje moči praktični dobrodelnosti, bi ne bil žrtvoval ne le svojega denarja, marveč tudi samega sebe, da bi lazširil v življenje manj srečnih soljudi] solnčni svit in udobnost. Ali napredka ni ustvarila velika množica, ampak izjemne narave, katerih je malo število, kakor tudi se vzdržavajo naprej v rastlinskem in živalskem svetu le posebne vrste. Iz grenke lesnike je postalo aromatično renette-jabolko. V gospodarskem življenju se je udeleževal napredka podjetnikov tudi delavec, r zlika med nekdaj in sedaj je velikanska. Najpr-vo je delal le suženj težko ročno delo, potem je bil last gospoda« ja tako, da še pred stoletjem se ga je moglo prodati skupno s posestvom, z rudnikom; ni smel zapustiti grudi brez dovoljenja gospodarjevega. Še do novejšega časa se ga je plačevalo v naturalijah. Sedaj pa je prost mož, prodaja svojo delavsko moč, podjetnik jo kupi, oba si stojita jednakopravno drug proti drugemu. V svojem rojstnem kraju Diinfermline sem pregledoval pred časom s tajnikom vrtuorejske družbe, nekiiv rudarjem, domače vrtove. Pripovedoval mi je, da se vrši isti dan konferenca za plačilni tarif med lastniki premogovih rudnikov in rudarji. Vprašal sem ga: »Kaj bi storili, ako bi se vrnili lastniki rudnikov k robstvu starih dobrih časov?« Nikdar ne pozabim mežikanja v njegovih očeh in besed, katere je izgovoril: »K temu bi bi'-treba dveh, menim jaz!« O rudniškem gibanju in vplivu tega iia obojestranske razmere med podjetnikom in delodajalcem se je že mnogo pisalo in govorilo. V Ameriki so odrekla neka industrijelna podjetja svojim delavcem pravico do druženja, ali to je bila le mimoidoča prikazen. Pravica dek.vcev, družiti se, ni nič manj sveta kakor ona industrijalcev k družitvam glede cen ali drugim; to sprevidijo preje ali pozneje vsi. Po mojem prepričanju in skušnji so delovale združitve za delo in kapital jako do- bov ter sanjavo gledala v modro nebo, opazujč lahno plujoče oblačke, ki so izpre-minjali svoje oblike, se strnili in zopet ločili, — ali je sedla pod mahovito skalo, kjer je izvirala studenčnica, jasnejša od kristala, ter pela mrmrajočo pesem temnemu boru, ki se je opiral na skalo in se ogledal v pozorni vodi. Najraje pa je sedela ob solčnem zahodu na vrhu svetega Ripa in gledala pokrajino, širečo se pod njenimi nogami daleč na okrog. Ko je od tam prihajala domov, so bili- sledovi ginje-nosti in navdušenja na njenem obličju tako vidni, da se je celo teta Ivanka temu čudila. »Prosim te, dekle, kaj pa imaš na tej 1 gori?« je rekala. »Ali te ne mrzi tako j dolga pot?« »Čutim se bližje Bogu in nebu, če sem tam, draga teta. Sama ne vem, kaj razun lepega razgleda me vabi tja, — zdi se mi, kakor da tam lahko najdem izgubljeno srečo.« »Izgubljeno srečo?« se je začudila teta. »Za Boga, dete, kakšne besede so to! Izgubljeno srečo! Kaj ima to" pomeniti?« Noemi je bila v zadregi. K sreči je prišla ta trenotek v prodajalno neka žena kupovat, in teta je v pogovoru ž njo pozabila čudne Noemine besede. i Žt. 94. Iilaja trikrat nat teden, in sicer v torek, Četrtek i jo!»otO oh 4. uri popoldne ter stane po pošti preje- i«iia nli v Gorici ,,a dom pošiljana: vse loto.....'...-. IS K "/» »..........10 „ V. .» ¦„........ • • 5n ' Posamične številko stanejo 10 vin. i. „SOCA" -iifta'- nfi^feJihati,^aJ$,4no jjiilog^:*Ob 'Wv't>w"-: j em »Kažipot po Goriškem in GradiSčanskem" in dvakrat ; , ;e'tu ..Vozni red železnic, pamikov in poštnih zvez". j jCiiroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici | ." se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobiikarnah: J. Afnc\ Gledališka ul.; V. Baumgartnor, Koren 2; Mat Belihger, Tržaška cesta i; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sehvrarz, Šolska ul.; JuZni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrončiC n>>. trgu dolla Casorma. brodelno, vzgojite so delavce ter jim doprinesle predstavo o razmerah rned de-| lom in kapitalom, kakpršne bi si drugače ne bili mogli pridobiti. Najboljši in najpri-pravnejši stopijo, na čelo tem organizacijam in za pravilo naj velja: Kolikor inteligentnejše delavstvo, toliko manj nespo-razumljenj s podjetniki. Sedaj ne ve samo inteligentni delavec, da je delo brez brata kapitala brez moči, marveč tudi nevedni masi, ki gleda v posestvu svojega naravnega sovražnika, onemu, ki daje vedno prvi povod za napete razmere med delodajalcem in delojemalcem, čegar dema-goštvo sloni na nevednosti in pomanjkanju vsake organizacije, po kateri se izraža glas mase, tudi tem se začne počasi svitati. Kolikor inteligentnejši je delavec, toliko bolj se mora tudi računati z njegovimi pravicami, njegovimi nazori in celo predsodki in toliko večji bo moral biti tudi dobiček v času dobrih konjunktur. Tega se ne more tako lahko opehariti. Po drugi strani pa se da pripraviti inteligentnega delavca k reduciranju plačila še naj-preje, ako so časi slabi; torej za kapital vedno najugodnejše, ako mu streže inteligenca, ako ima opraviti z ljudmi, ki vedo, kaj so mu dolžni in kaj morejo zahtevati od njega. Radi tega ne vidim v organizacijah, ki jih sestavljajo delavci vsakega podjetja, ki volijo zastopnike, kateri vodijo pogajanja v imenu vseh, vira k raz-poru in obojestranski napetosti, marveč sredstvo, da se zboljšajo razmere med delodajalcem in delojemalcem. In večkrat se pokaže pri bojestranskih razgovorih, kako majh .: približanje od strani podjetnikov bi bilo za delavce velika dobrota. Spominjam se, kako je pripovedoval priložnostno v neki razpravni seji govornik delavstva, da je potreba, posluževati se kredita v prodajalnah, veliko obremenje-nje za delavca, ker dobi svojo plačo le mesečno in težko ž njo gospodari, zato je primoran za vsako reč plačati naklado, ki bi odpadla pri takojšnjem plačevanju. »Prav, sem rekel, potem bomo izplačevali vsakih 14 dnij« in govornik je povedal, da so hoteli c' -lavci že prositi za to, ali niso hoteli delati sitnosti gospodarjem, ter da ta način izplačevanja jednači po-višku plačila za najmanj 5'/f. Drugi zastopnik delavstva je pripomnil, da morajo plačati pri trgovcu za premog dvojne cene, kolikor stane najboljši premog rudnika, in pri tem se nahajajo vendar v premogovniku. Kako prav bi bilo za lastnika rudnika, dajati svojim delavcem premog po lastni coni, to bi se moglo goditi, ne da bi se zgubilo niti en vinar, pa bi bilo za delavce velika dobrota. (Dalje prihodnjič.) zadnje volitve razočarale in mislimo, če ima količkaj zdravo'pamet, da se ne bo več spuščal v agitacijske valove, med.katerimi se sam poizgubi in nihče drug. Zakaj pišemo tako? Zato, ker dejanje in postopanje cerkvenega škripača Josipa »Ov •?,ga« se .;¦• -.• :*ost DOPISI Cotarja. r> *'*•• narn . J.i ».'jfti-fv--' smešn,' -:e<- iio s- človei j\' -g'-lrvo služabi ifc ko:r.-i'.<.?i :• -h-- -m ¦ --i-.o ^A*. j zelo k.lč-vi-:u'ii--* su---'---.-¦. ¦ ;';"l v"-ff ^"; pa je jal:< :;:'!VJ.!- "¦;''•'• ^. <¦¦- s'- -*¦- '' ve in da r v>v. . -^ ;'.^--"-y ;. ;:¦¦. Primorec* §L |® Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, ® gg naj se oglasi v zadružnem arada v »Trgovskem domu«. §» || Načelstvo in nadzorstvo, fe Pri Batjel-u Sorica. Itolna uliGa 3.-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki franke- m. Horua! klobučar v Gorici Gosposka ulica št. 12. Ldina izdolovalnica raznovrstnih čepic za društva. Posebnost: čepice za gg. kolesarje. Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste. Anton Potatzky v Gorici, Na sredi BaStolJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalSoe nlraberikega In drobneg« bltga ter tkanin, preje In niti.1. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje, POTREBŠČINE za krojaše in ševljatie. 8f«MiiJic»-----Rožni venci. — Hašne knjiži.« iišoa obuvala za ?se leleo zase, Posebnost: Semena za zelenjave, trav? in dslelje. Najbolje oskrbljena žnloga za kramarje kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ___a^.^ tfir tin rlA7.V,i » 3S h A. vii. Beri ni Gorica, Šolska ulica št. 2, uelika zaloga = = oljklnega olja prve vrste ajboljš h tvedk iz Istre, Dalmacije frlaSfcUe, Bari in fa s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112, i'20, 123 136, 1*44, T60, 1*80. 2' , 240, za luči po 72 Tin. ------ Na debelo cene ug-odne.---- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpombe olju; po vporabi so spat zumoui s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila jn Sve5. —----------- Cene zmerne. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel lsPri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svela in goriških Slovencev. '—• Nad 30 sob za tujce od l\ 1'20 više. Velik vrt z verando.. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Sloyenske mini! Poslušajte milo iz te domače tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Poskusite in sodite! Svoji k svojim!