r
Šola ii tnffib f jraMje.
(Odgovor »O >rici« št. 64.) I.
Bliža se leto dni, odkar je zborovala v Gorici »Zaveza učit. društev,« kjer je deželni poslanec E. (iangl imel glavno poročilo o šoli in kmetiškem vprašanju. Koj po zborovanju je objavil »Učit. Tovariš« temeljito poročilo; a »Gorica« je molčala. Vsjed »Zavezinega« sklepa je imelo vsako posamezno učit. društvo posebej obrav- j navati omenjeno vprašanje ter staviti /voje predloge, oziroma načrte, da se iz vsega doposlanega gradiva izbere najboljše in najzrelejše, da se tako ustvari temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmečko ljudstvo.
Goriško učit. društvo je.bilo naprosilo nadučitelja Petra Medveščeka, naj on poroča, ker ga šteje kot veščaka na tem polju. Odzval se je pozivu in njegovo poročilo je bilo sprejeto s pohvalo in pro-j? š \ naj je objavi. Svoje poročilo je obja-^ vil v »Učit. Tov.«, kakor poročevalci dnigih okrajev. »Gorica« je zopet molčala. Ko pa je sto. ita »Soča« velik greh, da je ponatisnila poročilo brez vednosti poročevalčeve, tedaj šele se je razkoračila »Gorica« in udarila po njem v članku »Zopet šolsko vprašanje.« Ne vemo, ali je storila to iz »ljubezni« do vprašanja samega, ali iz »naklonjenosti« do poročevalca Petra Medveščeka. Ker je molčala skoro leto dni, sklepamo, da si je zopet ,enkrat nhotela .privoščiti osebo poroče-valčevp,,Naj že.bpde kakor koli, vendar smo hvaležni, »Qor(ci,« da se je odzvala. Zakaj .—r,,povemo v teku odgovora.
»Zaveza ;iičit. društev« je bila sprejela v obravnavo šolsko vprašanje z ozi-loni na.kmetiško ljudstvo tudi zato, ker se je napadajo ljudsko šolstvo in učiteljstvo od klerikalne strani tako, da se je proglašalo kakor prokletstvo za ljudstvo.
Prvenstvo v tem imajo pač onkraj Hublja, po opičje pa se je prenašalo hujskanje tudi na Goriško in Štajersko. Za kranjskim klerikalnim generalom so pobi-
Mavrični ptič.
Češki napisal Jullus Zeyep.
(Dalje.)
:In danes ji je zopet potrkal na vrata tak pozni obiskovalec. »Jutri je tudi še dan!<< je zaklicala gospa Ivanka nevoljno nad večerno juho. Toda današnji obiskovalec očividno ni poznal domačega, reda gospe Ivanke, kajti trkal je naprej* končno celo na okno. To je bilo preveč. Ivanka je planila k zaprtim vratom prodajalne in. odpahujoč zapah, odpirala obenem zapornico uničujoče zgovornosti, s katero ic hotela preplaviti drznega rušitelja večernega miru. Toda ko so se odprla vrata, se ie jzpremenila na njenih ustnicah pripravljena nevihta v jasen vzklik radosti. -- Noemj, ji je padla v. rjaročje ter poljubljala vraskovito obličje in sive lase.
»Vidiš, hčerka, to je lepo!« je vzklikala teta Ivanka, ko se je streznila po pr-yem navalu radostnega presenečenja. »To •'e bil .najlepši odgovor na moje pismo. Po-zUruvljam te.- v imenu Jezusa Kristusa!, T()ila pojdi in jej.«.   ....,.'¦;     .
Takoj je prižgala slavnostno svetii-K°* da bi posvetila na to »punico,« in ni
rali poti njegovi oprode po vsem Slovenskem. Ob lanskih deželnozborskih volitvah so tudi na Goriškem klerikalni agitatorji — tako imenovani »novostrujarji« napadali ljudsko šolstvo in na zaupnih shodih nenavzoče učiteljstvo s krščansko-socijalno poštenostjo ter Suntali naše ljudstvo proti šolstvu in učiteljsivu.
Zopet se bližajo deželnozborske volitve. Izid lanskih volitev je pokazal, da na Goriškem niso tla za tako šuntanje tako ugodna, kakor na Kranjskem. Kakor kaže »Gorica,« vržejo lansko orožje med staro šaro, kajti člankar se je povspel do trditve: »Naše (»Gorice« namreč) mnenje je, ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je...« Za to trditev smo vam hvaležni.
Kar je bilo lani proklestvo, to je postalo letos, tako dobro, da se bistveno ne d« spremeniti. To si moramo dobro zapomniti za slučaje, ko bodo prihajali agitatorji na deželo, ako se bodo zopet predrznih šuntati naše ljudstvo tako, kakor so delali lani.
Ako je vaše mnenje, da ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je, resno in odkritosrčno, potem izjavljamo odkritosrčno, da ni med nami in vami v tem pogledu skoro nikakega razločka. Tudi mi smo trdili in trdimo, da ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je. temelj prave, moralne splošne ljudske izobrazbe.
To zabičajte svojim agitatorjem, ko bodo stikali po deželi, da ne bodo več hujskali ljudstva proti sedanji šoli "in uči-teljstvu, ker sedanja ljudska šola naj ostane v bistvu to, kar je, temelj prave, moralne splošne ljudske izobrazbe.
Ako se od ljudske šole ne zahteva več, potem bi tudi učiteljstvo bilo zadovoljno, ako se mu v gmotnem oziru da toliko, kakor daje država in dežela svojim uradnikom z enako izobrazbo. Zahteva po enakosti je sama na sebi tako pravična in logična, da ji ni mogoče ugovarjati
Člankarja je posebno zadela trditev poročevalca nadučitelja Medveščeka, da je odrekal klerikalnim agitatorjem in onim, ki jih pošiljajo šuntat ljudstvo, dober namen glede šolskega vprašanja. Ve-
liko frivolnost imenuje »Gorica« to odre-kanjfeKakp pa naj se imenuje dejanje samo, ko je vendar zgodovinska" resnica, da je tedanji papež proklcl novi ljudsko-šolski zakon; da so avstrijski škofje s pastirskimi listi nastopali proti novi šoli, ki je po besedah »Gorice«' same taka, da naj ' ostane v bistvu to, kar je,                       I
To niso nikaki nečuveni izbruhi sovraštva do duliovskega stanu, ampak zgo- ( dovinska dejstva, ki ostanejo taka, kljub temu, da njih roditelji počivajo že v grobu. Ako temu ni tako, le z dokazi na dan! Potem bodemo peli slavo njim, ki vže spe v grobu in v nas se porodi velika ljubezen ' in spoštovanje do stanu, ki je že 40 let de- : loval za prospeli ljudske šole, ki je taka, da naj ostane v bistvu to, kar je. Le ljubezen rodi ljubezen; nasprotsvo pa zopet le nasprotstvo!
Doslej smo mislili, da je resnica hčerka božja; »Gorica« pa pravi, da trditev resnice je velika frivolnost. Vboga logika, katero bije s pestjo v obraz člankar »Gorice,« ki je po pisavi sodeč — profesor Berbuč.
se je mogla zadostno nagledati in se na-čudit; njeni lepoti.
»Samo nekoliko bleda si,« jej je rekla, »in nekoliko žalostna; toda ne čudim se temu; saj tam v oni Pragi nimate prav nič čistega zraka. Ko bodeš le nekaj časa tu med nami, ti razcveto lica kakor rože in v očeh se ti zablišči veselost.« .
Noemi je sedela ali s teto v prodajalni, kjer jej je pomagala prodajati, ali na vrtu s kakim delom. Zvečer, ko sta zaprli prodajalno, pa jej je kazala teta nakopičeno bogastvo: platna, bela kakor sneg in svetla kakor atlas, čipke, tenke in nežne kakor pajčevina, mošnjo, polno tolarjev, med katerimi se je rumenila množica cekinov, in potem stare rodbinske spomine: srebrne in zlate avbe, posejane z granati in biseri tako gosto kakor je nebo posejano z zvezdami, "obleke iz brokata, ki so pomnile že tretje pokoljenje, in svilnate rokavice, vezene s srebrom.
»Te je nosila tvoja prababica na svatbah,« je pripovedovala, »kajti vedi, da je naša rodbina meščanskega izvora; šele pozneje se je preselila v vas. V starem svetem, pismu, katero je vzela tvoja mati s seboj v Prago, najdeš podpise prednikov, ki so bili mestni očetje v Roudnici!«
Kapital  it)  delo.
Napisal Andrevv Carnegie.
(Amlrew 1'arncgie je ameriški miliardar: kralj jeklu, ('arnegio je bil navaden delavec brez vinarja premoženja. Svoje velikansko premoženje porablja človeštvu v prid z velikimi ustanovami v znanstvene in ljudsko-izobniževalne namene. V nastopnem članku podnje svoje nazore o bodočnosti delavskega vprašanja).
Ako bi bil ustvaril Bog človeka kot popolno bitje ter bi bil položil vanj jedro za zdrsavanje s prvotne višine, potem bi se ne bilo čuditi želji po preteklih razmerah; tako pa vemo, da je človek višek razvitka iz nižjih življenskih oblik ter da čuti v sebi nagon, obračati svoje lice k solueu, sprejemati vedno to, kar spozna za bolje, otresti se pa vsega, kar se skaže za škodljivo ali napotno; zato pa mi zveni tuje socialistični klic: nazaj v čase komunizma!« Kamor pogledamo, nikjer ne vidimo človeške življenske oblike, ki bi ne pomenila napredka proti   njenemu   prej-
Na svoj maščevalski rod je bila gospa Ivanka zelo ponosna. »Imamo pač vsak svojo slabost,« je rekla, če jej je kdo to očital, »in upam, da mi ta ne bode šteta v greh.«
Ko. je. vse zopet spravila v red, je poljubila Noemi na čelo in rekla: »Glej, vse to bode. tvoje — tudi ta stari krov, pod katerini se je rodila tvoja mati. Ne boš najrevnejša nevesta v občinU
Noemi sp je nasmehljala; spomnila se je svojega ljubljene* in se zaradovala, da jej njegovi sorodniki ne morejo očitati be-raštva in da morda raje dovolijo v Robertovo poroko ž njo. Upanje je pač seme, ki požene kal tudi na najtrši skali.
Najljubša zabava za Noemi so bili pogosti izprehodi v okolico, lia- kraje, katere je poznala in ljubila že izza detinskih let. Teta sama jej je prigovarjala k takim izprehodom, češ da se navžije zdravega zraka na deželi in brzo razcvete v svežo rožico. Noemi je ostajala na teh izletih običajno celega pol dne in se vračala šele k obedu ali k Večerji; izprehajala se je zdaj med zelenimi polji,, zdaj po- gozdu, zdaj po bregovih Labe. Izbrala si je tudi že mesta za počitek po dolgih izpreliodih: ali je legla v majhnem gričku med travniki na mehki mah v senci treh-starih do-
šnjemu stanju. Nikdar ni vladal duh sočutja, vzajemne pomoči v taki meri kakor v sedanjosti. Jedva se dobi kako družino iz višjih stanov, iz katere bi ne bil vsaj en član posvetil sebe in svoje moči praktični dobrodelnosti, bi ne bil žrtvoval ne le svojega denarja, marveč tudi samega sebe, da bi lazširil v življenje manj srečnih soljudi] solnčni svit in udobnost.
Ali napredka ni ustvarila velika množica, ampak izjemne narave, katerih je malo število, kakor tudi se vzdržavajo naprej v rastlinskem in živalskem svetu le posebne vrste. Iz grenke lesnike je postalo aromatično renette-jabolko. V gospodarskem življenju se je udeleževal napredka podjetnikov tudi delavec, r zlika med nekdaj in sedaj je velikanska. Najpr-vo je delal le suženj težko ročno delo, potem je bil last gospoda« ja tako, da še pred stoletjem se ga je moglo prodati skupno s posestvom, z rudnikom; ni smel zapustiti grudi brez dovoljenja gospodarjevega. Še do novejšega časa se ga je plačevalo v naturalijah. Sedaj pa je prost mož, prodaja svojo delavsko moč, podjetnik jo kupi, oba si stojita jednakopravno drug proti drugemu. V svojem rojstnem kraju Diinfermline sem pregledoval pred časom s tajnikom vrtuorejske družbe, nekiiv rudarjem, domače vrtove. Pripovedoval mi je, da se vrši isti dan konferenca za plačilni tarif med lastniki premogovih rudnikov in rudarji. Vprašal sem ga: »Kaj bi storili, ako bi se vrnili lastniki rudnikov k robstvu starih dobrih časov?« Nikdar ne pozabim mežikanja v njegovih očeh in besed, katere je izgovoril: »K temu bi bi'-treba dveh, menim jaz!«
O rudniškem gibanju in vplivu tega iia obojestranske razmere med podjetnikom in delodajalcem se je že mnogo pisalo in govorilo. V Ameriki so odrekla neka industrijelna podjetja svojim delavcem pravico do druženja, ali to je bila le mimoidoča prikazen. Pravica dek.vcev, družiti se, ni nič manj sveta kakor ona industrijalcev k družitvam glede cen ali drugim; to sprevidijo preje ali pozneje vsi. Po mojem prepričanju in skušnji so delovale združitve za delo in kapital jako do-
bov ter sanjavo gledala v modro nebo, opazujč lahno plujoče oblačke, ki so izpre-minjali svoje oblike, se strnili in zopet ločili, — ali je sedla pod mahovito skalo, kjer je izvirala studenčnica, jasnejša od kristala, ter pela mrmrajočo pesem temnemu boru, ki se je opiral na skalo in se ogledal v pozorni vodi. Najraje pa je sedela ob solčnem zahodu na vrhu svetega Ripa in gledala pokrajino, širečo se pod njenimi nogami daleč na okrog. Ko je od tam prihajala domov, so bili- sledovi ginje-nosti in navdušenja na njenem obličju tako vidni, da se je celo teta Ivanka temu čudila.
»Prosim te, dekle, kaj pa imaš na tej 1 gori?« je rekala. »Ali te ne mrzi tako j dolga pot?«
»Čutim se bližje Bogu in nebu, če sem tam, draga teta. Sama ne vem, kaj razun lepega razgleda me vabi tja, — zdi se mi, kakor da tam lahko najdem izgubljeno srečo.«
»Izgubljeno srečo?« se je začudila teta. »Za Boga, dete, kakšne besede so to! Izgubljeno srečo! Kaj ima to" pomeniti?«
Noemi je bila v zadregi. K sreči je prišla ta trenotek v prodajalno neka žena kupovat, in teta je v pogovoru ž njo pozabila čudne Noemine besede.
i Žt. 94.
Iilaja trikrat nat teden, in sicer v torek, Četrtek
i jo!»otO oh 4. uri popoldne ter stane  po pošti preje-
i«iia nli v Gorici ,,a dom pošiljana:
vse loto.....'...-. IS K
"/»    »..........10 „
V. .» ¦„........ • • 5n     '
Posamične številko stanejo 10 vin. i.  „SOCA" -iifta'- nfi^feJihati,^aJ$,4no jjiilog^:*Ob 'Wv't>w"-: j em »Kažipot po Goriškem in GradiSčanskem" in dvakrat ; , ;e'tu ..Vozni red železnic, pamikov in poštnih zvez".
j jCiiroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici | <t(jVi 7 J. nudstr. v „Goriški Tiskarni" A. Gabršček. ifa naročila brez doposlane naroCuine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo piTretit-vrstah čo [iskano 1 -l:int .0 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. — Betla'11« in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za „Miko i" vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                     — Tolofon it. 83. ~                     „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčlč) tiska in zal.
V Gorici, v četrtek dne 19. avgusta 1909.
Tečaj XXXIX,
Uredništvo
m nahaja v Gosposki ulici 8fc. 7 v Gorici y I. nadstr. 2 urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. lopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upr avništvo se na-liaja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne 3padajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravnlStvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soca" vsak petek in stane vse "leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„So5a" in „Primore.->." se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobiikarnah: J. Afnc\ Gledališka ul.; V. Baumgartnor, Koren 2; Mat Belihger, Tržaška cesta i; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sehvrarz, Šolska ul.; JuZni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrončiC n>>. trgu dolla Casorma.
brodelno, vzgojite so delavce ter jim doprinesle predstavo o razmerah rned de-| lom in kapitalom, kakpršne bi si drugače ne bili mogli pridobiti. Najboljši in najpri-pravnejši stopijo, na čelo tem organizacijam in za pravilo naj velja: Kolikor inteligentnejše delavstvo, toliko manj nespo-razumljenj s podjetniki. Sedaj ne ve samo inteligentni delavec, da je delo brez brata kapitala brez moči, marveč tudi nevedni masi, ki gleda v posestvu svojega naravnega sovražnika, onemu,  ki  daje vedno prvi povod za napete razmere med delodajalcem in delojemalcem, čegar dema-goštvo sloni na nevednosti in pomanjkanju vsake organizacije, po kateri se izraža glas mase, tudi tem se začne počasi svitati. Kolikor inteligentnejši je delavec, toliko bolj se mora tudi računati z njegovimi pravicami, njegovimi nazori in celo predsodki in toliko večji  bo  moral  biti tudi dobiček v času dobrih konjunktur. Tega se ne more tako lahko opehariti.  Po drugi strani pa se da pripraviti inteligentnega delavca k reduciranju plačila še naj-preje, ako so časi slabi; torej za kapital vedno najugodnejše, ako mu streže inteligenca, ako ima opraviti z ljudmi, ki vedo, kaj so mu dolžni in kaj morejo zahtevati od njega. Radi tega ne vidim v organizacijah, ki jih sestavljajo delavci vsakega podjetja, ki volijo zastopnike, kateri vodijo pogajanja v imenu vseh, vira k raz-poru in obojestranski napetosti, marveč sredstvo, da se zboljšajo   razmere   med delodajalcem in delojemalcem. In večkrat se pokaže pri   bojestranskih razgovorih, kako majh .: približanje od strani podjetnikov bi bilo za delavce velika dobrota. Spominjam se, kako je pripovedoval priložnostno v neki razpravni seji govornik delavstva, da je potreba, posluževati se kredita v prodajalnah, veliko obremenje-nje za delavca, ker dobi svojo  plačo  le mesečno in težko ž njo  gospodari,  zato je primoran za vsako reč plačati naklado, ki bi odpadla pri takojšnjem plačevanju. »Prav, sem rekel, potem  bomo  izplačevali vsakih 14 dnij« in govornik je povedal, da so hoteli c' -lavci že prositi za to, ali niso hoteli delati sitnosti gospodarjem, ter da ta način izplačevanja jednači po-višku plačila  za najmanj 5'/f.  Drugi zastopnik delavstva je pripomnil, da morajo plačati pri trgovcu za premog dvojne cene, kolikor stane najboljši premog rudnika, in pri tem se nahajajo vendar v premogovniku. Kako prav bi  bilo  za  lastnika rudnika, dajati svojim delavcem premog po lastni coni, to bi se moglo  goditi, ne da bi se zgubilo niti en vinar, pa bi bilo za delavce velika dobrota. (Dalje prihodnjič.)
zadnje volitve razočarale in mislimo, če ima količkaj zdravo'pamet, da se ne bo več spuščal v agitacijske valove, med.katerimi se sam poizgubi in nihče drug. Zakaj pišemo tako? Zato, ker dejanje in postopanje  cerkvenega   škripača  Josipa
»Ov
•?,ga«   se .;¦• -.• :*ost
DOPISI
Cotarja. r> *'*••
narn . J.i ».'jfti-fv--'
smešn,' -:e<- iio s-
človei  j\' -g'-lrvo
služabi ifc ko:r.-i'.<.?i :•   -h-- -m ¦    --i-.o   ^A*. j
zelo k.lč-vi-:u'ii--* su---'---.-¦. ¦   ;';"l  v"-ff ^";
pa je jal:<   :;:'!VJ.!- "¦;''•'• ^. <¦¦-    s'- -*¦- ''
ve in da r   v>v. . -^   ;'.^--"-y ;. ;:¦¦. <ui<<\y
i\ moti se  .   v -.r,    r   _     • :  .•  !.; Vv.--.i:.    •'•
si travo ras;:.
Letos v spoi.-'. .:   ,v   . ^       •.."..     le p. in br. društvo ^N.•-•mi  '             -liti
ljudsko veselico in je n,--,/.. ..¦ = :uio- za pevovodjo proti odškodnini \j K; " -«u' je storil ta veleučenjak. Napisal je neko okrožnico, v kateri je poživljal pevce,, naj prihajajo se učit peti za veselico, ki' ise bo vršila na strogi klerikalni podlagi brez plesa in njen program se objavi izključno le v klerikalnih listih v »Gorici,« »Prim. 1.« i. t. d. Pevci pa ga niso hoteli ubogati in on se je spri ž njimi ter se nad njimi kot pristen klerikalec maščeval s tem, da jim je odpovedal cerkveno petje, kar je pa pevcem zelo ljubo, ker niso bili ž njim zadovoljni. Sedaj pa poje samo osem deklic, iz katerih bo najbrže napravila njegova zvita glavica »Marijino družbo.« Kličemo mu že sedaj: dober tek! Bomo videli pa vspehe!
Iz goriške okcllce
Iz Lok. • - Dne 8. t. .m. smo pričakovali toliko zaželjeni nam dan, namreč u-stanovili srno toli potrebno narodno društvo »Oriovec« — Ustanovni občni zbor smo imeli pri znanem gostilničarju Franu Komelu v Kronbergu. Bila je udeležba ogromna od strani Ločanov in Kronber-žanov. — Po občnem zboru se je razvila na prostorihgosp. Komela lepa zabava tako kakor bi bila kakšna naznanjena ve-seiica. Siišali smo par komadov društvene godbe, zapeli so par krasnih pesmi Ajšo-vičani, tudi kronberški pevski :zbor je zapel par izbranih komadov; potem je bilo tudi par navdušenih govorov. Prosimo vse člane, vsa bratska društva, sosedna društva in domačine nečlane, da -nas podpirajo v vsakem oziru. Tudi mi odborniki bodemo skrbeli za društvo, da bode delovalo prav in dobro. Izrekamo zahvalo vsemu občinstvu, bratskemu društvu na Ajševici, ker nas je posetilo s svojimi pevci in kolesarji in sosednemu pevskemu zboru kronberškemu, da so nam povečali veselje s svojim zbranim petjem. —
Odbor.
Iz komenskega okraja.
Iz Škrbine. — Deželnozborske volitve se bližajo in ž njimi tudi hud boj, kateri se v naši vasi že zdavnaj napoveduje. Ne-katerniki čutijo blizu gospoda nunca, pri katerem upajo kaj zaslužka; a nunca so
Nekoč proti večeru je Noemi zopet sedela na vrhu Ripa prav pred kapelico in pletla krasen venec iz cvetlic, natrganih med potom; take vence je spletala večkrat ter jih obešala na nizka drevesa pri kapelici v čast Mariji Devici; bila je namreč katoličanka kakor pokojni oče in posebna častiteljica Marijina. Ker je solnce že zahajalo, je hitela z nežnim delom, da bi dopletla venec pred somrakom, in v svoji gorečnosti ni niti opazila, da se ji nekdo bliža.
»O sveta Devica,« je molila šepeta-je, obešaje drobni venec na drevo, »daj, da bom zopet videla onega, po katerem koprni moja duša!«
»Noemi!« je zazvenel tesno poleg nje radosten glas. »Noemi, Noemi!«
Okrenila se je in zagledala pred seboj gospoda Rvbinskega, ki je steza! po njej obe roki. Kakor bi trenil je bila v njegovem objemu, in solze radosti in ljubezni so ji tekle iz krasnih očij.
»O, slutila sem, da najdem tu svojo srečo. O sveta Devica, izpolnila si mojo željo! Robert, pusti me, da pokleknem na stopnice te cerkve in se presveti Devici vroče zahvalim za najkrasnejši trenotek svojega življenja!«
(Dalje prihodnjič.)        i ? ,
Družba sv. Cirila in Metoda.
200X1000. — K obrambenemu skladu Ciril Metoda sta se priglasila med drugimi tudi dr. Rvbar Otokar, odvetnik v Trstu in dr. Kos Fran, prof. v Gorici. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala! Želimo le, da bi našli ti v najkrajšem času toliko zavednih in požrtvovalnih naslednikov, da bi bilo število 1000 kaj kmalu doseženo. Slovenski rodoljubi! — spomnite se pri vsaki priliki družbe sv. Cirila in Metoda ter obrambnega sklada!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa R. Bisailova v Ilirski Bistrici K 8.— Živela!                         ^Z,,
Za nadučitelja na Ciril-Metodovi šoli v Krminu je imenovan g. Iv. G a r v a s, nadučitelj v Hotederšici.
Domače vesti.
Premeščen je postajenačelnik pri Sv. Luciji pristav K e l e c v Ljubljano. Na njegovo mesto pride pristav Ignac P e r -n e iz Ljubljane.
XXI. glavna skupščina »Zaveze avst. jugoslov. učiteljskih društev se je vršila 15., 16. in 17. t. m. v Mariboru. Udeležba je bila velika. Prišli so tudi zastopniki češkega in poljskega učiteljstva. Zvezi je prirastlo v preteklem letu 194 članov, kar kaže, da Zveza raste ter da se ne uresničijo želje klerikalcev, da bi Zveza, razpadla. V vodstvo sta izvoljena za Goriško: L Križman v Dornbergu in A. Brgi-nec v Sežani. Predsednik je zaslužni L. Jeienec, Glavno zborovanje je.biJo veliko
manifestacijsko zborovanje s proslavo 40-letnice dr. šolskega zakona. Sprejete r e-solucije se glase:
Delegacija   »Zaveze avstr.   jugoslovanskih učit. društev.« zbrana dne 15. avgusta 1909 v »Narodnem domu« v Mari: boru: —i. ,najodločnejše protestuje proti persekitciji kranjskega  učiteljstva;  Tako ravnanje z učiteljstvom hi samo nasilno in protizakonito, ampak je tudi demorali-zujoČe, ker jemlje učiteljstvu ugled in ve-javo pri mladini in ljudstvu ter mu pov- . Toča moralno in materijalno škodo;  11. , .lasilno in iz same politiške strasti disci- J pliniranim tovarišem izreka   svoje   naji-skrenejše simpatije, občudovajoč njih junaštvo, ki izvira samo iz čiste vesti in ki z njim prenašajo krute krivice; — III. po- , zivlja učiteljstvo, naj s čistim svojim značajem ustvarja odpor vsaki korupciji, dokler se ob njem ne ubije; — IV. poživlja vse v to poklicane korporacije, naj na podlagi drž. šol. zakona in državnega osnov- ] nega zakona branijo učiteljstvo ter čuvajo njega moralni in materijalni položaj.
Premeščen je iz Gorice v Trst finančni , komisar dr. Marijan C u k a r. Na njegovo mesto pride g.   Hinko P e r n e,  finančni koncipist; g. Perne <e vipavski rojak.
Slov. bralno in podporno društvo v Gorici vabi svoje gg. člane, da se udeleže nedeljske veselice kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi polnoštevilno. — Odbor.
Ustanovni shod »Županske zveze« se bo vršil 22. avg. 1909. ob 4. popoldne v Dutovljah pri g. Tavčar-ju s sledečim vsporedoai: I.) Otvoritev 2.) Čitanje pravil. 3.) Volitev odbora in 4.) Morebitnosti. Zborovanje se bo vršilo ne glede na število došlih. | Goriška okolica je delala lani ob de-.želnozborskih volivah klerikalcem veliko preglavico. Le s težavo so zmagali pa Berbuč pravzaprav sploh ni bil izvoljen. Zato pa obračajo letos klerikalci goriški okolici posebno pozornost. V ospredju je tisti, kateremu je predla lani najslabša, ta ' je gospod profesor in še vedno deželni odbornik Berbuč. Kakor pajk razplete mreže v svojem okolišu, tako je razpletel profesor Berbuč vodo iz Hublja po vseh občinah Vipavske doline in goriške okolice; ker pa ima goriško mesto pravico I tudi do vode v Kamnem, mora razplesti Berbuč vodovod tudi po Kanalskem, kakor je to prav dobro povedal pred kratkim v »Soči« neki naš g. dopisnik z Vi-' pavskega; morda obljubi vodo tudi Bri-' cem, ali če bi rajši slišali zopet kaj o briški železnici, jim napove pa železnico, da j bi bil le cel volilni kraj kmečkih občin goriške okolice prepleten z lepimi načrti in posejan s krasnimi nadami, katere naj dvignejo Janeza izpod Čavna zopet v deželni zbor in odbor za prazno delo in ki-manje pobirat vsak mesec veliko plačo. — Novostrujarji sicer prav nič ne marajo za Berbuča, ker vedo, da ni za nič kot poslanec in odbornik ter so v tem edini z dr. Gregorčičem, ki je že pred leti rekel, da Berbuč ni za nobeno delo, najmanj pa tiče v deželni odbor; ali zdi se no-vostrujarjem Berbuč še potrebno zlo, zato bo to pot še kandidiral. Še hvalili ga bodo novostrujarji, čeprav se bodo potem lepo med seboj smejali, češ, kako vendar so še neumni volilci, da poslušajo slavospeve Berbuču, ki ne zasluži nič drugega nego to, da se ga pahne daleč proč od deželne hiše. — Torej prvo delo klerikalcev za volitve je vodovod iz Hublja. Glejte ga, gospoda Berbuča, kak dobrotnik je ljudstvu; vse občine dobijo čisto vipavsko vodo, kolikor je bodo hotele, samo da le njega volijo za poslanca! Kmalu pa so uvideli klerikalci, da je farbanje z vodovodom iz Hublja vendar !e že nekoliko predebelo ter da se ljudje ne dajo kar tako piati s to vodo, zato so dobili še drugo pot, ki naj pomaga Berbuču nazaj v deželni zbor. Za častnega občana so ga izvolili v Rihembergu. Z glorijo je treba obdati moža, da se bo svetil pred goriško okolico, katera naj pada pred njim na kolena ter ga lepo poprosi, da je ne zapusti, marveč naj bo tako dober in prijazen, da zopet kandidira v kmečki skupini goriške okolice; saj bo gotovo izvoljen. Berbuč ima pomagati s častnim občanstvom klerikalcem pri občinskih volitvah v Rihembergu, zraven tega pa naj bo to veliko počaščenje moža, katero naj steče zanj po hubeljski vpdi v vse občine goriške oko-S Jjce ter pomaga prepričevati ljudi, kako
izvrstnega in čeŠčenega kandidata imai I klerikalci v osebi gospoda Berbuča., °| No, na klerikalne priprave za goriško o^'| lico treba odgovoriti primerno tem; treb ¦ organizacije, ki zatre vse klerikalno jukol prefrigano zasnovano prizadevanje a{ VoJ volitve. Upamo, da se to zgodi v polnil meri tako, da ne bo Berbuču nič puinagalol ne plavanje po vodi iz Hublja in ne bleski častnega občanstva okoli njegove čestitj glave, marveč da se požene tega vode-I nega svetnika med staro šaro, kamor žel zdavnaj spada.                                    1
Odpuščen je iz službe pri okrajni bolj niški blagajni v Gorici vodja Leopoldi Travani. Plačali so mu za 6 mesecev. TraJ vani je moral takoj zapustiti službo. i\ odpustitev je glasoval ves odbor: zastoj pniki delavcev in gospodarjev. Kakor čiJ jemo, so prišli na sled nepravilnostim, k;J terim je sledila odpustitev. Travani je tudil mestni svetovalec v Gorici,                 1
Laško učiteljišče v Gradišču. jfoj panstvo v Gradišču ob Soči je dobilo tej dni rninisterski odlok, s katerim se dovo.l ljuje otvoritev prvega tečaja laškega uči-i teljišča z nastopnim šolskim letom,
»Gregorčič-Pajerjeve zveze ni in jfi] bilo« .... tako se čita venomer po »Oo-rici.-< Vrabčki okoli Gregorčičevega domovanja že čivkajo od zdavnaj o tej zvezi, najbolj zateleban klerikalec ve, da je! obstojala in še obstoja taka zveza, »Slovenec« jo je obsodil in svoj anathema je vrgel na njo sam nadškof — Gregorčič pa i trdi v svoji »Gorici« kar naprej in naprej,j da omenjene zveze ni bilo. — »Gorica« no zanikala zvezo sedaj, ko se bližajo volitve, še trdovratneje od prej, toda pomagalo jej ne bo nič; izdajske zveze s Pajcrjem, ki je prinesla goriškim Slovencem toliko! škodo, ne utaji nikdar. Je vse zaman-j dolžnost vseh pravih rodoljubov pa jej razlagati ljudstvu, kako strašne posledice je rodila zveza Gregorčič-Pajerjeva. Prav te zveze pa mora biti konec. V znamenju | boja proti tej zvezi se morajo vršiti pri- ¦ prihodnje deželnozborske volitve; upamo, da tJS boj tudi res uniči omenjeno zvezo! — »Gorica« je v kričanju »zveze ni in ni« slična oni babi v ljudski pravljici, ki je takrat, ko se je že potapljala, še vedno migala s prsti ter trdila svojo. — »Gori-; ca« pač zna lagati in bo lagala, da zveze ni bilo; pri farovšekm listu drugega ni pričakovati. Jej pač tako kaže.
Pazite na volilne imenike! — Dolžnost vgakega našega somišljenika je, da se prepriča, če je vpisan v volilni imenik ali ne; pregleda lahko tudi ža svoje znance. Neobhodna nujna potreba je, da se pregledajo povsodi volilni imeniki ter stori vse potrebno, da bodo vpisani vsi naši so- i mišljeni ki!
Rihemberški župan Pavlica, oče velikega duhovna in oberpolitikarja v sveti klerikalni stranki dr. Drejca v Gorici, še živi in je pripravljen vedno delati z vsemi nedovoljenimi sredstvi v prospeh korup-tne klerikalne ban de. Očka ima po navodilih seveda sedaj dosti posla z volilnim imenikom. Sveta jeza pograbi brumnega moža, ko vidi, da pregleduje kak napred-njak volilni imenik ter da hoče reklamirati. Očka je ves iz sebe, oduren in storil je celo to, da je odgnal naprednjake iz občinske pisarne, ko so hoteli pregledati volilni imenik ter lepo zaprl pisarno, češ: naprednjaki sploh nimajo nič opraviti pri volilnem imeniku, pa če je še tako spa-kedran in če je izpuščenih še toliko na-prednjakov. Proti samovoljnemu, nezakonitemu, vse obsodbe vrednemu postopanju župana Pavlice je bila podana takoj pritožba na glavarstvo, katero je menda že podučilo častivrednega očko Pavlico, kako se ima ravnati v volilnimi imeniki-Zato pa ponovno pozor na volil, imenike. in če kak klerikalni župan uganja kake neumnosti, hitro pritožbo na politično oblast! Nobenega obzira! Tega ne bomo trpeli, da bi nas sleparili klerikalni žnpa-ni pri volilnih imenikih!
Na 6 mesecev ječe je obsojen 18-Ietm Angel Padovan iz Št. Petra, ker je napadel in ranil nekega Siliča, očeta in sina Leopolda zato, ker mu je oče branil plesati s hčerko Cecilijo.
4000 kvadratnih metrov mozaikov s« našli v Ogleju. Pod Stolno cerkvijo se koplje že dlje časa ter spravlja na svetlo starinske reči. Mozaiki so iz dobe Konstantina Velikega. V Oglej je prišel radi tega rektor dunajske univerze dj^ ••: Swoboda.
!&¦
Študent iz Italije Giovanni Corgnali je bil aretiran na Bovškem, ker je bil osumljen vohunstva! V zaporu se je nahajal 7,\ iluL. Kakor nam poročajo iz Tolmina "$0 spustili sedaj Corgnalija iz zapora.
Otroci, ki so se kopali v morskem kopališču v Gradežu, se vrnejo drevi v Gorico.
Klerikalni župani imajo iz vodstva |{ierikaln^štriakeiij^xO(|ila,Hflt '*a?*pW-" prečujejo naprednjakom kolikor mogoče upogled v volilne imenike. Zato pa je tim večja dolžnost vseh naših somišljenikov, da se prepričajo, če so v volilnem imeniku nli ne. Hitro na deloma reklamacije! Kjer so imeli klerikalci svoje roke pri sestavi volilnih imenikov, je polno naprednih vo-lilcev izpuščenih. Torej pozor!
Pustite na miru davčne eksekutorje! — Poroča se nam, da se je neki L. K. na Gradišču pri Renčah zoperstavljal davčnemu eksekutorju Brazu v izvrševanju njegove službe ter ga tudi nekaj poškodoval. Slučaj je naznanjen sodniji. — Na ta način se ljudje po nepotrebi zapletavajo v kazni. Pustite torej v miru davčne organe, ko vršijo svojo službeno dolžnost. Rrestopki se navadno občutno kaznujejo. Streljanje na dobitke podružnice »Lovskega in strelskega društva za Goriško« v Kanalu dne 15. t. m. se je udeležilo 23 strelcev. Dobitki so se razdelili med gg. dr. Jos. Leupušček I. dobitek s 60 jedri., Ignac Saunig 11. s 54, Jos. Kerševani Ul. s 53 in Relč Bisail IV. dobitek s 51 jed. Ti gospodje so darovali za družbo sv. Cirila in Metoda prvi 10 kron, drugi 5 kron, tretji 3 krone in četrti 2 kroni, skupaj to-inj 20 kron. Slava jim!
V   Vel. Zabijali priredijo mladeniči javni ples v nedeljo dne 29. avgusta t. 1. na dvorišču g. Josipa Paljka. — Godba bode svirala iz sv. Križa pri Trstu. Začetek plesne zabave prične ob 3. uri pop.
Streljali so iz možnarjev v Kojskem na predvečer cesarjevega rojstnega dne. 18-letneimi Jakobu Stekarju je odnesel tak strel levo roko. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico.
Javni ples priredijo fantje v nedeljo dne 22. t. m. v Prvačini v prostorih gosp. Andr. Pahorja, gostilničarja.
Medanski fantje vabijo na veliki javni ples, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Medani.
Mrtvega so našli v vodi pri Ronkih 79 letnega berača Petra Pahorčiča iz Ver-
Aretirali so v Gorici 20-letno Ano Ogrinovo nekje pri Ljubljani doma, ki je na suniti, da je ukradla neki šivilji obleke v vrednosti 300 K.
V najem se odda ali proda na prometnem kraju v Gorici, dobrovpeljana trgovina. Ista se odda z blagom vred ali pa sam lokal proti primerni odškodnini., Natančnejše se izve v našem upravništvu.
Bratje člani! — V soboto, dne 21. t. ni. se vrši ob 8. zvečer v prostorih pri »Zlatem Jelenu« izvanredni občni zbor s sledečim sporedom: l.) Volitev 12 delegatov za zvezni, občni zbor; 2.) volitev 10 delegatov za župni vstanovni občni zbor; 3.) slučajnosti. — Ob nezadostnem Številu se vrši občni zbor 'A ure pozneje ob vsakem številu. — Odbor »Goriškega Sokola.«
V nedeljo v Vrtojbo! — Goriški Sokol zleti v nedeljo 22. t. m. h kolesarski slavnosti v Vrtojbo. Odhod ob 3. pop. iz društvenih prostorov. — Na zdar!
Goriška kolesarska zveza.
Kolesarska, pevska in sokolska slavist v Mirnu, katera se bo vršila v Dolgem Mirnu pri »Vrabcu« 5. septembra t. '• obeta biti velika. Do sedaj so svojo u-deležbo naznanila sledeča društva. 1. Ko-ksarsko društvo »Danica« v Gorici. .2. Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru. 3. Pevsko društvo »Jezero« v Doberdobu. 4. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi. 5. Kolesarsko društvo »Soča« v Kojskem. 6. Bralno društvo "Gradišče« pri Renčah. 7. Kolesarsko dr. J&rda« na Dobravem. 8. Kolesarsko dru-jtoo »Sloga« v Idriji. — Vsa bratska dru-*tv*U katera so udobila vabila, se uljudno naProša, da se čini prej odzovejo vabilu,
ker 25. t. tri. bode zaključek prijav. Odgovor rabimo tudi radi tega, da nam bo mogoče za časa razvrstiti in razglasiti vspo-red. Darila za dirko so razstavljena v oknu trgovine pri Batjel-u in sicer 3 darila za društveno dirko 1 pozlačena, 1 srebrna, 1 bakrena svetinja. Gosp. dirkači, kateri želijo dirkati, naj se vpišejo pri kolesarskem predsedniku društva »Miren« v ^Mirmr ali v -Belici pri Batjelu. Zaključek prijav za dirko bode v soboto 4. septembra ob 9 uri zvečer. Vloga za dirkača je določena na 1 krono. Pri slavnosti bode nastopilo več telovadnih sokolskih društev s prostimi vajami in na orodju, kakor tudi več pevskih društev, katera bodo sodelovala. Vršilo se bode srečkanje z lepimi dobitki, polževa dirka, ples i. t. d. Svirala bode sokolska godba iz Prvačine. Na obširnem prostoru kjer se bode vršila slavnost bode gostilna, kjer se bode točilo izvrstno Vipavsko in Kraško vino, in pivo. Na razpolago bodo tudi mrzla jedila. — Veselični odsek združenih društev.
Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi. — Spored velike kolesarske slavnosti, ki se vrši v nedeljo, dne 22. v prostorih g. Maraža (pred cerkvijo.) I. Ob 2'/2. pop. sprejem kolesarjev pri gostilni g. Nemca v Gor. Vrtojbi. H. Ob 3. uri pop. dirka: a) Društvena dirka (dve darili), b) Dirka hitrosti za člane si. kolesarskih društev (tri darila), lil. Ob 3'/s »Mož-brzovlak« (pešhoja). IV. Ob 4 uri sprejem Sokolov in drugih društev in skupen odhod z zmagovalci-dirkači na slavnostni prostor. V. Javna telovadba. VI. Polževa dirka. VII. Razdelitev nagrad dirkačem-zmagovalcem. Vili. Ples na dveh plesiščih. IX. Srečkanje za novo dvo-kolo v vrednosti 250 K (srečka 40 v). X. Umetni ognji; proizvaja g. Makuc. (kolesa, rimske sveče, bombe i. t. d.). — Pri celi prireditvi sodelujeta dve godbi, vojaška in nabrežinska. Med dirko koncer-tujeta obe na vrtu g. Nemca pri cilju v Gor. Vrtojbi. — Vstopnina na slavnostni prostor 40 v za osebo. Ples se vrši v ven--čkih (6 listkov 1 K). Med slavnostjo deluje šaljiva pošti v korist družbi sv. Cirila in Metoda. V ';• namen bodo postavljeni tudi razni šotori. — Slavnosti se udeleže vsa kolesarska društva na Goriškem, razna pevska in sokolska društva bodisi kor-porativno ali po deputaciji. — Cel čas bodo na razpolago tramvajski vozovi izpred kavarne Central in Dogana. Zvečer tudi domači vozniki.
Skupen odhod v Vrtojbo! — Vabijo se kolesarska društvi, da pridejo v nedeljo pop. k jelenu v Gorici, odkoder je skupen odhod v Vrtojbo ob 2. pop.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi v soboto dne 21. t. m. zvečer v gostilni pri B i t e ž 11 i k u v ulici proti soškemu mostu društven in prijateljski sestanek. Gosp. člane in prijatelje društva se uljudno naproša, da se udeleže v večjem številu tega sestanka.
Politični pregled.
Globinskega konferenca. Kakor znano, je sklical preds. poljskega kluba Globinski konferenco načelnikov strank, na kateri je 17. t. m. povdarjal, da državni zbor ni mogel rešiti važnih vprašanj; treba je razjasnitve situacije. Parlament se ima zopet sklicati v kraten. .Dx. Udržal je imenom »Slov. enote« izjavil, da so Slovani v principu za delavnost parlamenta. Svojo taktiko pa si morajo ohraniti prosto do trenotka, ko se skliče zopet zbornica in se vidi, kako bo vlada uveljavljala princip. narodne enakopravnosti. Predno se sanira parlament, mora vlada pokazati pravičnost do vseh narodov. Vsi nastopni govorniki so se izrekli za ohranitev parlamenta. Globinski je bil pri Bienerthu ter mu je poročal o konferenci, naglaševaje, da zastopniki vseh strank so se izrekli za zopetno sklicanje parlamenta. Bienerth je rekel, da vlada želi zdrav in krepak parlament ter da stori vse kar treba, da omo-gqči redno delovanje drž. zbora. Bienerth namerava pričeti pogajanja z voditelji posameznih strank prve dni septembra.
»Slovanska Enota« je v seji 17. t. m. sklenila, da vstraja na svojem stališču proti Bienerthovi vladi| sklepe o taktiki stori s sklicanjem drž. zbora; zahtevL za dež. zbore čas za jesensko zborovanje; obsoja preganjanje Slovanov po raznih pokrajinah ter zahteva zaščita slov. prebivalstva pred napadi s strani Nemcev.
Turčija in Grčija. — Poroča se še vedno, da bi bila vojna neizogibna. V Kanejo je dospela eskadra ladij. Grška zastava v Kaneji je sneta.
Dunajski Nemci in Čehi. — Nemci so začeli velikansko gonjo proti   dunajskim Čehom. Najprej so jim preprečili neko ve- s selico v Simmeringu, potem so izposlovali     . . Met,,zale«n med drevesi. — V Ame-da se niso mogli češki izletniki izkrcati v    nkl na,'demo tudl  najstarejše drevo  na
Trpsko-obrtri;: In gospodarske V3sti.
Državna podpora. — C. kr. poljedelsko rninisterstvo je podelilo »Goriškemu vinarskemu društvu« — registrovani zadrugi z omejenim jamstvom v Gorici 4600 K podpore.
Kedaj se je pričelo saditi krompir v naših Brdih? — »L' agricoltore goriziano« piše o tem naslednje: Leta 1799 je kupil krompir za seme v Trstu neki Jakop Fa-bricio, ud c. kr. kmet. društva in posestnik v Šlovrencu v Brdih in ga potem doma vsadil ter si mnogo prizadeval, da bi ga razmnožil. Že leta 1802, ko je velika suša uničila vse druge poljske pridelke in je nastala vsled tega velika draginja, se je pokazalo, kako velike koristi je krompir. Leta 1815, 1816 in 1817 so bile letine zelo slabe, kakor poroča Fabricio in pravi, da ko bi krompirja ne bilo, bi morali stradati ne le ljudje, ampak tudi živina, posebno pa prešiči. Prvi poskus s sajenjem krompirja je napravilo kmetijsko društvo leta 1766 na Rafutu v Gorici in šele kakih 30 let pozneje so ga začeli saditi tudi v Brdih. »P. g.«
trti sin in Pospici sam sta pa smrtno nevarno ranjena.
General Bingham je razkril, kako se dado new-yorški redarji podkupovati iu da dobiva 2000 redarjev redno podkupnine m sicer na leto 500,000.000 K. Bingham imenuje New-York najbolj korumpirano mesto na svetu.
Draguljev in lišpa v vrednosti 20.000 K je bilo vkradenih trgovčevi gospej z Dunaja, ko se je vračala iz Ostende na Semernik.
Angleške sufragetke prvoborilke za žensko volilno pravico, so bile pri zadnji tozadevni demonstraciji zaprte in v ječi so sklenile stavko na ta način, da ne uživajo ničesar.
V Lisaboni na Portugalskem so čutili precej močne potresne sunke, ki so vzbudili skoraj celo prebivalstvo iz spanja.
Lokomotive brez dima in isker. — Ker povzroča na postajališčih dim iz lo-komotivnih dimnikov neznosem smrad, ki okuži vso okolico in ker zanetijo prav po-gostoma iskre od istotam velikanske požare, posebno ob suši, radi tega poskušajo že delj časa, kako bi napravili lokomotivo, ki bi ne izpihavala nič dima in ne izmeta-vaia nič isiter. Sedaj je iznašel v Ameriki nek Avstrijec pripravo, ki pretvori ves dim v popolno nevidnega in ki odpelje vse iskre iz dimnika v posebno shrambo, kjer zgorijo tudi najmanjši delci premoga.
Napeljava mrziote. — Vsakdo je že videl kako napeljujemo v podzemeljskih ceveh po mestnih ulicah in cestah vodo in plin v posamezne hiše itd. V celi vrsti ameriških mest pa polagajo Še tretjo vrsto cevi, ki sprevajajo po mestu tudi mrzloto, ki se jo izdeluje v tovarni z amonjakom. Pri nas imajo dosedaj napeljano mrzloto le večje pivovarne.
Melku, sedaj so pa v 19. okraju zasedli vse prostore v neki gostilni, samo da niso mogli imeti Čehi tam svoje napovedane veselice iu zabave. S takim ravnanjem prisilijo Nemci Čehe do samopomoči. Ako ne dobe nikjer prostorov za svoje prireditve, bodo si pa sami začeli zidati hiše. Pomoč s Češkega jim ne izostane. Že sedaj se je ustanovilo polno podružnic češke šolske družbe na Dunaju po celi Češki, in po vseh čeških gostilnah se nabirajo prispevki za dunajske Čehe. Kdor pozna Čehe in njihovo požrtvovalnost, ve, da bo ' v kratkem času nabrana velika svota. Po drugi strani se pa vez med slovanskimi narodi še bolj jači, kar kaže izlet Čehov po Poljskem, kjer so bili najprisrčneje vsprejeti, kar kaže dogovor Čehov in Poljakov za skupni nastop pri deželnozbor-skih volitvah. Akcija rodi reakcijo in to reakcijo bodo britko občutili avstrijski Nemci z Bienerthovo vlado vred.
Proti narodnostim na Ogrskem. — Grof Apponv preganja nemadžarske narodnosti z nečuvenim šovinizmom. Hoče narodnosti s silo madžarizirati. Izdal je nov šolski zakon, po katerem se imajo vsi predmeti v šolah predavati madžarski, v autonomnih, privatnih in cerkvenih šolah pe se uvede madžarščina kot obligatni jezik. To se pravi: vsaki učitelj, tudi na narodnostnih šolah, mora znati madžarski, sicer sploh ne more biti učitelj. To znači za narodnostne šole težek udarec. Po tem zakonu je namreč začel Apponv gnusno gonjo proti nemadžarskim učeteljem, ki ne znajo ali znajo le malo madžarski, ter hoče na ta način prisiliti narodnosti, da sprejemajo tudi na privatne šole madžarske učitelje, ali pa, da se njihovi učitelji popolnoma priuče madžarščine. Narodnosti so zato sklenile, da bodo opustile privatne šole, rajše ko bi se dale v njih po-madžariti svojo deco, in bodo denar uporabile v druge kulturne svrhe.
svetu; mehikansko cipreso, ki raste v Tuli v Mehiki. Temu drevesu pripisujejo starost 6000 let. Njegov obseg znaša, I zmerjen 1 m nad zemljo, 31 m in visokost 35 metrov. Kaj je vse doživela ta cipresa in kolika izprememba se je od tedaj izvršila s človeštvom. Ko je začela rasti, je vladala na celi naši zemlji še kamena doba, v kateri ljudje niso poznali drugačnega orodja kot iz kamnov.
O princu Juriju krožijo po nemških listih zopet nesramne laži, da se je tajno poročil s hčerko nekega belgradskega trgovca, da se je blagajnik sedmega infan-terijskega polka vstrelil radi primanjkljaja v blagajni,-v kateri so dobili pobotnice princa Jurija o dOOO frankov, katere je vzel iz blagajne.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa ia vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko Je manjfiili trgovcev in obrtnikov ˇ Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nUiie (t* pozna, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna.
Na stanovanje in hrano ^S^oS
kuje šolo ali pa dijaka iz boljše hiše. Dobra hrana. Lepo stanovanje. — Ponudbe na nuše upravništvo pod šifro: iOOt-
Gostilničar
Razne vesti.
ToistoJ na mirovni   konferenci.   —
Grof Lev Tolstoj se je odločil, da se osebno udeleži osemnajste mednarodne mirovne konference, ki se bo vršila v Stokhol-mu na Švedskem.
Velika nezgoda z avtomobilom. — V San Marino v Italiji je padel avtomobil 5 m globoko pod cesto. 2ena lastnika avtomobila, padovanskega bogataša Pospici, in dva sinova so bili na mestu, mrtvi. Tretji sin in dva sorodnika umirajo. Če-
ako   si   nabavi   orke-stiijon, ki nadomestuje 12 godcev. Mnogo zabave in smeha vzbudi -gramofon.  Oboje   dobile najceneje pri podpisanemu.   Oglejte   si mojo zalogo gramofonov, slovenskih plošč in orkestrijonov. Šivalne  slroje vseh vrst imam v veliki izberi v zalogi. Prodajam po najugodnejših pogojih tudi na obroke
pac Saligoj*
Sv. Lucija ob Soči.
Udlikovana pekarija in sladfiičarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvršujo naročila vsakovrstnega tudi riajfi-
itejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina «"¦*» in likerje
na drobno aH v originalnih   biteikah
Priporoča sa slavnemu občinstva za nmogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah. -»•
Hiša v Grahovem
na lepem prostoru,
dvonadstropna, » 8 sobninl, pripravna fM vsako obrt
se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni.
Natančen   naslov  pove  upravnistvo
„Sočb".
iz lijubljone u FleuD-lork
se  vozi najcenejše s  prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiiprinczssin   Cccilie, Kaiscr Willielm II. — Kvoiiprinz AVilliclm,
Kaiser Wilhclm «ler Grossc
dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friotlrioh Wilhclin,
Koniji Albert, Prinzcss Alice, Friedviolt tler Gross«, Bremen i. t. «1.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdatr.e ugodrosti dovolju pojasnila in potrebni pouk da vsa
Edvard Tavčar,
Podrobna
Zdatr.e ugodnosti dovoljujejo se  večjim družbam, pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
Kolodvorske ulice št. 35. v ljub1
nasproti stari Tišlerjevi gostilni.
Trgovci
z vinom in tropinovcem!
Krasno posestvo
z gostilno-trafiko
'      na spid. Štajerskem se cenu proda
Na prodaj je tudi večje posestvu
I                z njivami, (ravniki in
j gojzdi ob novi  progi
j            na Gorenjskem.
K ji'? Pove   V.   Cvek   Ljubljana - Moste.
Čudovito nizke cene dvokoles,
šival,   strojev,
vsakovrstnih
gramofonov za
gostilne, kakor
tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo :
tudi vse poprove
1 n « n_ii
Zasebni deklišii licej, trgovski tečaj, gospodinjska in ljudska šolskih sester v Trstu.
Izbonia lega, kasen razgled na Adrijo, park in igraiišee, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurzi za slovenščino in hrvaščino. — Letna penzija 600 K; šolnina: za licej IGO K, za trgovski knrz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 kron.
Na željo se dopoŠljejo prospekti.
H TrgoVjko-obrtrja zadruga v* Gorici  |
e|                         regrlstrovfinft zadfuga s neomejenim l&mettvom.                          jgž
sS             Naeelstvo In nadzorstvo * Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na     ««
L2)     premenjena is dne 29, decembra 1905, v zadružni register vpiaana pravila, pri skupni     §2
¦5     seji dne 30. decembra 1905. ekleriio za leto 1903. ta-le način poslovanja;                         |g|
H§             Daje svojim članoaa posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po
SS5     2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6L obrestovanju.
iS             Dcba za odpiačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalen določi tudi
jLS     na 10 ali veš let.    -
|g             Vsak izposdjevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnina
|§     %k% prispevka v poeebro rezervo za morebitne izgube.
gjs             Sprejema navudne hranilne vloge ˇ vsakem znesku, jih obrestuje |po **/.<
85S     večje, stalno naložene pa po dogovora.                                                            '        '
B                                             -----                                             m
osa                Deleži so dvojni; opravilni v,o 2 kroni, glavni po 20 kron.                                          jg
B                Zadrnga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in > Primorec*                   §L
|®                Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil,     ®
gg     naj se oglasi v zadružnem arada v »Trgovskem domu«.                                                        §»
||                                                                       Načelstvo in nadzorstvo,       fe
Pri Batjel-u
Sorica.
Itolna uliGa 3.-4.
Prodaja tudi na mesečne
obroke.
Ceniki franke-
m. Horua!
klobučar v Gorici Gosposka ulica št. 12.
Ldina izdolovalnica   raznovrstnih   čepic za društva.
Posebnost: čepice za gg. kolesarje.
Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste.
Anton Potatzky v Gorici,
Na sredi BaStolJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalSoe nlraberikega In drobneg« bltga ter tkanin, preje In niti.1.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike,
Najboljše šivanke za šivalne stroje, POTREBŠČINE
za krojaše in ševljatie.
8f«MiiJic»-----Rožni venci. — Hašne
knjiži.«
iišoa obuvala za ?se leleo zase,
Posebnost:
Semena za zelenjave, trav? in dslelje.
Najbolje oskrbljena žnloga za kramarje kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ___a^.^               tfir tin rlA7.V,i       »      3S    h
A. vii. Beri ni
Gorica, Šolska ulica št. 2,
uelika zaloga = = oljklnega olja
prve vrste ajboljš h tvedk iz Istre, Dalmacije frlaSfcUe, Bari in fa
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112,
i'20, 123   136, 1*44, T60, 1*80. 2'  , 240,
za luči po 72 Tin.
------    Na debelo cene ug-odne.----
Pošilja  poštnine  prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vpombe olju; po
vporabi so spat zumoui s polno. Pravi   vinski   kis  in   navaden.  Zaloga ----------------mila jn Sve5. —-----------
Cene zmerne.
Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač.
GORICA.                             GORICA.
Narodno podjetje
Hotel lsPri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svela in goriških Slovencev. '—• Nad 30 sob za tujce od l\ 1'20 više. Velik vrt z verando.. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo Slovenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Sloyenske mini! Poslušajte milo iz te domače tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene običajne!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite in sodite!
Svoji k svojim!