Kako se more pitavno (žlahno) drevje saditi
            in rediti?
Skušnja uci,"*vidi se, in ljudje tožijo, da pitavno dr&vje ne raste rgdoi in ne rodi sadja obilno, če je ravno iz sadovnice ali drevjenice (Baumschule) vcepljeno vzeto ali kupljeno, in v dobro zemljo posajeno; memo tega pa divjaki v germovji skopani, v sadovnjaku vsajeni in cepljeni, lepo  rastejo in radi rodijo.
Res je in pogostoma se vidi po sadovnjakih in zakopih po goricah, da imenitno sadno drevje, jablane in hruške, ktere so iz sejanih pesek na gredi ali v sadovnici zrastle in izrejene bile, slabo rastejo, malo rodijo, hitro se postarajo in  rnehovnate, majhne in  kosaste ostanejo.
Ljudje to vid i ti se izgledujejo, skimavajo, in nevoljni eden druzega poprasujejo, kaj bi vzrok tega bilo?
Vzroki so najberže toti:
a)  Cepljenjaki ali divjaki, male že cepljene ali necepljene drevesa, ktere se iz grede vzamejo, ali iz sadovnice kupijo, pridejo zdaj v sadovnjaku ali v zakopji v tenlo, divjo, nevdelano in nepognojeno zemljo, kadar so poprej na gredi ali v drev - niči v prekopani, rahli, pognojeni, zato v dosti boljši vemlji rastle, kakor zdaj; in če se tota zemlja ravno tudi dobra vidi, pa vendar ni tako dobra, kakor pognojena na prekopani gredi; kajti drevo je ravno tako kakor človek ali kaka druga stvar, če iz dobre reje pride v slabejo,   se kmali   pozna,   da  slabejša postaja.
b)   Najde se, da je tako drevje pregloboko posajeno, da dosti debla v zemlji tiči; korenine pridejo v presuho In preterdo zemljo, da jih še deževnica ne namaka zadosti, in nima živeža, da  bi spešno rastlo.
c)   Zemlja, ako se pod drevjem ne prekopa in ne gnoji, je prevena, bolj terda in slaba, in zato drevju manj hranitna in hasnovitna, posebno če je ilovnata, pešena in kamnita.
d)  Divjaki v hosti skopani zato raji rastejo v sadovnjaku, ker iz nevdelane zemlje pridejo v enako nevdelano, in ker niso boljše zemlje navajeni; zato ni proti njih naravi , če se presadijo, tako kakor pri onih iz sadovnic, kteri so rani, nježlavi; zato tudi slabeje nature.
---     110
c") Mlademu pitavnemu drevju tudi radi červi škodijo, posebno   jablanam,   ki   se   pod   skorjo   napravijo   in   deblo
ogrizejo.
Iz tega izhajajo sledeči nasledki in nauki:
1.    Kdor pitavno drevje sadi, naj ga v dobro, rahlo zemljo posadi, v kakoršui je v gredi ali v drevjenici rasilo, če češ, da ti bo rado rastlo in  rodilo.
2.     Jamo skopaj zadosti globoko in široko, notri deni najpervo drobnega gnoja ali černe dobre zemlje, in jo lepo razgerni; postavi na njo tako globoko drevo, da ga bo dež dovelj namakal — ako je jama pregloboka, nasuj jo z boljo zemljo, da bodo po mokri zemlji korenine rastle in se razhajale. ' Tako ravnati nas uči vsako divje in samorastno drevo v lesu, logu in v gojzdu ali hosti, da drevesa ne spuščajo svojih korenin pregloboko v zemljo, ampak jih le po verhni boljši in rodovitniši zemlji razprostirajo, da jih dež in rosa po potrebi napajata. Če boš tako drevesa sadil, sem ti porok, da ti bojo čversto rastle in sčasoma gotovo tudi obilo rodile. Tudi špičnato ali iglenato drevje, ktero spušča največje glavue korenine v zemljo, nima debla dosti v zemlji, kakor hojke, smreke in bori.
3.    Ne sadi drevja blizo vkup, in tudi ne pod drugim drevjem, da si ne bo eno drugemu napoti z vejami, kadar se razraste, in se ne duši; nikoli ne rodi rado, če je pre-gosto.
4.    Ako hočeš, da ti sadno drevje jako rastlo bode, prekopaj celi sadovnjak, in ga pognoji s kakim drobnim gnojem, plevnjekom ali dervotonšekom in sadi krompir, ali sejaj grahorko, kakor se to vidi po lotmerških verhih; samo pri deblu drevje odkopati v jeseni, pozimi zmerzavati pu-s;iti in proti poletju okrog njega gnoj davati, drevju malo ali nič ne hasne, če so ravno to že stari delali. Ako se drevje le po koreninah gnoji, ne pa okrog debla, mu najbolj hasne.
5.   Ce nimaš prekopane aH rahle in gnojne zemlje za drevje, temuč prost sadovnjak, zakopje ali zemljo okoli hrama, sadi rajši divjake v hosti skopane, in jih cepi, kakor pa iz drevjenice; kajti totim je tota zemlja bolj primerna, kakor drevjeničuim.
6.    Ljudje zdaj pogostoma pravijo, da sajeno drevje več ne zraste tako veliko kakor nekdaj, da vidijo stare jablane, hruške, skoriše in kostanje jako visoke. Vzrok tega je, da je sedaj malo takih drevorejcov, kteri bi vedili drevje primerno obdelavati. Drevo se mora klestiti in spodnjih vej trebiti, da kvisko raste in deblo dobi, zrastlo bo in visoko in debelo bo. Ce se mu pa spodnje veje puščajo, ti zraste na germ in ostane majhno, nizko in se hitro postara. Drugi vzrok je, tote stare drevesa so čez sto do dvesto let stare; človek ne dočaka, da bi zdajno drevje tako veliko zrastlo.
7.    Ako mlado drevo veih zgubi, to je, če vse verhe na stran poganja, kvisko pa nobenega, poreži jih, samo najvišjega, najlepšega in prikladnejšega mu pusti, postavi dolg kol ali ranto k njemu, ga zravnaj in privezi ua-nj odločeni verh na več krajih, da drevo verh dobi, kvisko raste in iz vej krono napravi. Toti verh pusti tako dolgo privezan, dokler močen postane in pokonci raste.
8.    Ce pri mladem ali starejšem pitavnem drevji najdeš spodaj na deblu rujave krugljice ali zjedi, je gotovo na deblu červova luknja; poiši jo, vzemi kako dolgo leseno šibko vejico, pahaj jo v luknjo tako deleč, dokler ji na konec ue prideš in če je sibica na koncu mokra in če po luknji bezaje žlopa, je znamenje, da si červa pokončal, in zjedi ne boš pod njim več našel.                                 Š.