■■■■BBMEMBfll mm. UHODU, « mtim, 11. MMri XUL leto. „Slovenski Narod** velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniitvu prejeman: celo leto K 24 — , celo leto.......K 22 — pol leta četrt leta . ca mesec c 12 — 6 — 2 — pol leta četrt leta na mesec 11 — 5-50 1-90 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (I. nadstropje levo), telefon St. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje la praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. Upravnlštvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, Inseratl itd. to je admlnlstrativr t stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev« ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon St. 85. za Avstro-Ogrsko: celo leto « , , * * si * pol leta • v > • ) I • četrt leta v • • j % na mesec • ••««*• »Slovenski Narod** velja po poŠti: za Nemčijo: celo leto.......K 28 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- K 25— • 13*r . 650 . 230 Vprašanjem glede inseratov nal se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniŠtvo: Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. -- ■ ... ^ ■__ ■ ■ ■ , , , ..--n-=A Govor poslanca Ur. TMlerja v verififiacijslii debeli dne 9. oMofirn 1.1 Visoka zbornica! V pojasnilo načelnega stališča naše stranke v tej Btvari, opozoriti je treba predvsem »a okoliščino, katere sta se iz umevnih razlogov skrbno izogibala, koli gosp. poročevalec, toli tudi generalni govornik S. L. S. In ta okoliščina je dejstvo, da se mi nikakor ne izpod-tikamo nad pravnim mnenjem S. L. IS. glede okoliša volilskega okraja mest in trgov de lege ferenda. Ako se Vam gospoda od večine, posreči kodifikacija tega vašega mnenja pro luturo, potem se bomo tej kodifikaciji tudi mi brezpogojno uklonili. Punctum saliens današnje debate, katerega vam očitamo, pa je dejstvo, da hočete to svoje naziranje navzlic jasni sodbi državnega sodišča in navzlic kompromisu o volilni reformi uveljaviti ex tune, to je, na že izvršene volitve. To je bilo treba n oglašati, da spravimo debato v pravi tir, zakaj gospoda slavna, v tem dejstvu videvamo mi zastopniki na-rodnonapredne stranke vrv spleteno iz strankarskega nasilstva in vero-lomstva in s to vrvjo okoli vratu ne moremo sedeti v tej zbornici niti trenutka več, (Burno odobravanje.) Na tem položaju prav nič ne spreminja lokavi dilatorični predlog gospoda predgovornika, ki vsebuje za nas marveč, če le mogoče, še bolj krvavo žalitev, nego je že predlog verifikacijskega odseka. (Klici: Tako je!) Gostače deželnega zbora nas je imenovalo oficijozno glasilo našega deželnega odbora in to gostaštvo bi dr. Susteršič želei podaljšati ad ca-iendas Graecas. >Ji pa pravimo: Gost ač odvisen od milosti večine ne bo niti trenutek več nihče izmed nas. To nam prepoveduje naša čast, naša solidarnost, še boli pa čast naših voli Ice v. (Viharno odobravanje.) Mi poznamo v tem sporu le dve alternativi: Ali imejte pogum nasilstva, potem sprejmite predlog verifikacij-skega odseka, ali pa imejte še težji pogum skesanega spoznanja storjenega greha, potem glasujte za pretilog, ki ga bom stavil jaz. Tertium non datur. Vsak drug izhod je za nas absolutno nesprejemljiv in dokler nismo priznani vsi od prvega do zadnjega kot legalni zastopniki naših vbIUcev, toliko časa ne smete računati na delovanje deželnega zbora. In da se s to zahtevo nismo prenaglili, v to nam je priča naše postopanje v zadnjih 10. dnevih te legisla-tivne dobe. 10 dni je namreč preteklo, odkar nam je napovedala večina te zbornice po verifikacijskem odseku boj do noža. In ves ta čas nismo mi iz te napovedi izvajali nobenih resnih posledic. Hoteli smo namreč, če tudi na račun svoje popularnosti, dokazati, da naša volja do resnega in treznega dela v tej zbornici sega do skrajne meje. Sodelovali smo z vso požrtvovalnostjo in z vsem samoza-tajevanjem v vseh odsekih in tudi glede takih zakonskih predlog, ki so za nas vsled njihove očitne strankarske tendence take, kot so izšle iz od-sekovih posvetovanj, načelno nesprejemljive. Doprinesli smo to žrtev, akoravno je bil marsikak odsek vsled protiparlamentarne vezane maršrute Vaših zastopnikov bolj podoben avtomatičnemu stroju za zakonodajstvo, kakor resnemu in premišljenemu posvetovanju; storili smo to, akoravno je večina te visoke zbornice popolnoma zgrešila ono, po našem mnenju edino pravilno pot, da je namreč spričo našim političnim razmeram plodonosno delovanje deželnega zbora v važnih in vitalnih vprašanjih mogoče le na podlagi kompromisa prizadetih strank. Toda Vi, častita gospoda večine, hoteli ste drugače in zategadelj imamo danes urlede vseh dotičnih zakonskih načrtov popolnoma proste roke, kar blagovolite že v tem trenutku vzeti primerno na znanje. (Dobro! Tako je! Nemir pri klerikalcih.) In ako sedaj prestopam k poročilu verifikaci jskega odseka, tedaj oprostite, ako dam utemeljevanju tega poročila le toliko časti, kolikor mu je gre po mojem okusu in mojem pravnem prepričanju. Brez vsacega pridržka priznavam, da se da o tozadevnih, izvajanjih g. dr. Šusteršiča debatirati pro futuro, ampak ta debata ne more biti predmet današnje rakprave. Večina verifikacijskega odseka namreč zr.hteva, da naj se pravno naziranje dr. Šusteršičevo uveljavi že pro praeterito. In ta zahteva je taka, da bije v lice historični resnici, pravni logiki in da vsebuje tudi očitno verolomstvo od strani Š. L. S. Podrobno polemiko o tem prepuščam neposredno prizadetima tovarišema - -delikventoma, (Veselost) meni zadoščajo v dokaz strankarskega nasilstva, katero sem Vam očital, sledeče konstatacije: Vse volitve, katere prihajajo tu v poštev, izvršile so se brez vsacega protesta in zlasti brez vsake reklamacije gdlee obsega dotienega okoliša. Zlasti velja to o kmetskih skupinah, kjer so brez najmanjšega ugovora, volile vse tiste vasi, katerim naj pristoja po naziranju verifikacijskega odseka volilna pravica v skupini mest in trgov. In če sedaj trdi poročevalec verifikacijskega odseka, da so bile vse te vasi pravzaprav oropane svoje volilne pravice, tedaj jaz ponavljam le to. kar je moral, če tudi nerad, priznati Vaš glavni govornik: da so namreč s pravnega stališča večine verifikacijskega odseka implici-te vsaj formalno neveljavne in nekorektne tudi vse volitve dotičnih kmetskih skupin in s tem neveljavni mandati Vaših somišljenikov dr. Žitnika, Drobnica, Lavrenčiča (sedaj Perhavc), Dolarja. Košaka, dr. Lam-peta, Mandeljna, Jakliča, Bartola in --jaz ne morem za ironijo slučaja — deželnega glavarja pl. Šuklje-ja. (Deželni glavar: Prosim, prosim!) Istotako pa je potem neveljavna izvolitev poslanca dr. Eg« rja v bivši mestni skupini Kočevje - Ribnica, kajti on je zmagal le s 149 glasovi proti 90. in ako bi bile volile z Ribnico tudi vasi, ki tvorijo s trgom isto politično občino, skoraj ne more biti dvoma, da bi bil že takrat izvoljen protikandidat imenovanega gospoda, današnji dellkvent nadsvetnik Višnikar. Teh konsekvenc seveda, večina verifikacijskega odseka ni imela poguma izvajati, ampak do njih dovaja neizprosno logika deželnega kron jurista dr. Pegana. Posebno popularno struno je mislil obrenkati moj častiti predgo-vornik gosp. dr. Susteršič s tem, da je poudarjal potrebo, varovati avtonomijo deželnega zbora, kot edino kompetentnega sodnika o veljavnosti vsake volitve tudi napram državnemu sodišču. Poudarjal je, da v tem trenutku ta visoka zbornica ni sestanek raznih političnih strank, temveč sodišče. Gola resnica, gospoda moja, toda prav zaradi tega jaz naglašam, da smo kot sodišče, kot tribuna 1 tembolj vezani na pravno mnenje, katero je izreklo v tem pogledu državno sodišče kot ultima ratio tolmačenja volilne pravice. Gosp. dr. Susteršič je mnenja, da nismo vezani na pravno naziranje državnega sodišča. Jaz pa pravim, da smo v to obvezani prav tako, kakor se je celo koroški deželni odbor, četudi nerad, uklonil razsodilu istega državnega sodišča, da mora sprejemati slovenske vloge. Negacija avtoritete najvišjega kompetentnega sodišča — pa naj se imenuje potem kasacijski, ali upravni sodni dvor, ali državno sodišče -— je naravnost sanskilotizem in v istem hipu, ko priznavate to negacijo, izpremenite to visoko zbornico iz tribunala v konvent, kateremu bo načeloval potem kot Vaš Bobespier- re — si licet in inima componere magnis — poroče valeč verifikacijskega odseka dr. Pegan. Toliko, gospoda moja, o nasilstvu Vašega postopanja. In sedaj prehajam k dokazu, da to postopanje vsebuje tudi očitno verolomstvo od strani S. L. S. Et meminisse iuvat, častita gospoda! Zgodovine naše volilne reforme se je dotaknil, četudi jako pre-vidnOj že gosp. dr. Susteršič. Toda, jaz si usojam v tem pogledu prihajati na pomoč njegovemu spominu. Jaz sam sem v takratnem ustavnem odseku predlagal, primerno precizova-nje volilskega razreda mest in trgov v smislu našega pravnega nazira-nja. In kak odziv sem našel v ustavnem odseku, to spričuje najboljše moj govor v tej visoki zbornici z dne 19. junija 1908. Odstavek tega govora, ki prihaja tu danes v poštev, se glasi doslovno: Toda tudi kot provizorij je pred-lezeča volilna reforma, kakor častiti gospod poročevalec ustavnega odseka v svojem poročilu pravilno naglasa, za kar sem mu hvaležen, izklesana le na surovo in treba jo bo še v marsičem izpiliti. Zlasti velja to glede precizovanja obsega posameznih okrajev mestne skupine v tem smislu, da imajo v skupini mest in trgov volilno pravico samo dotična čista me-ti de-ič^i. či*i: trgi brez vasi priklopljcnih dotičnim mestom in trgom kot političnim občinam. To se je nasproti možnosti kake nasilne h\u rpreiacije v ustavnem odseku izrecno konštatovalo in obljubila se nam je tudi naknadna izpopolnitev reforme v tem smislu v teku bodoče legislativne dobe. (Cujmo! Čujmo!) In jaz sedaj konštatujem, da so s tem mojim govorom polemizovali trije govorniki S. L. S., t. j. poročevalec dr. Susteršič, nadalje dr. Lampe in dr. Krek, in da se nobeden izmed i\ph ni drznil dezavirati moje zgoraj označene trditve, kar bi se bilo prav gotovo zgodilo, ako bi ista ne bila odgovarjala točno in precizno resnici. (Viharno odobravanje!) In če sedaj predlaga verifikacij-ski odsek vzlic temu in vzlie dejstvu, da je ležala dne 19. junija 1908 pred nami predloga deželnega odbora na brez{K>gojno verifikacijo vseh mandatov iz kurije mest in trgov, torej tudi tovariša Lenarčiča in prednika tov. Višnikarja, bivšega deželnega poslanca Plantana, da naj se ne prizna za veljavno izvolitev Lenarčiča in implicite tudi Plantana, oziroma sedaj Višnikarja, če tedaj pada ista 8. L. S. naknadno v hrbet dvema sodclovalcerrra na kom* promisni izprcniembi deželnega reda, tedaj, slavna gospoda, morate že oprostiti, ako za tako postopanje ne najdem primernejšega izraza, nego je verolomstvo. Od Vašega glasovanja bo torej zavisiio, če bo morala narodno - napredna stranka zabeležiti z današnjim dnevom v svojo kroniko j>osebno poglavje , . . de fide Punica. (Burno odobravanje!) Izrecno pa naglašam h koncu svojih izvajanj vnovič, da odklanjamo najodločnejše vsako milost in da za lite varno nič več, pa tudi nič manj, kot našo jasno pravico. Če te pravice ne pri poz na te, potem ne storite polovičnega dela. Vrzite nas iz zbornice vse, priznavam odkrito, da to lahko storite prav z isto pravico, kakršno imate glede onih dveh tovarišev, katere obsoja na smrt verifikacij sk i odsek. Originalnosti za svoje nasilstvo si itak, niti v naši kulturni Avstriji ue hodete mogli prisvajati; zakaj, prehiteli so Vas že naši neposredni sosedje, istrski Italijani. In jaz se le bojim, da Vas bodo plašile v Vašem pogumu nasilstva slrbe izkušnje, katere so doživeli ti Vaši učitelji s svo-sim: »osar tutto«. Zakaj pred očmi Vam mora biti to, da istrskim Italijanom se do danes niso izginile is lica tiste brazgotine in lise, katere jim je zasekal žvižgajoči bič pravice in resnice! {Viharno dolgotrajno ploskanje med narodno - naprednimi poslanci in na galeriji. Govorniku somišljeniki čestitajo.) Izlavo. Nemški listi, ki poročajo o sobotni seji deželnega zbora kranjskega, pišejo, da smo podpisani deželni poslanci prosili odpuščanja in smo bili zaradi tega oproščeni kazni disciplinarnega odseka. Izjavljamo, da nismo prosili nikogar odpuščanja. Disciplinarni odsek ni mogei nastopiti proti nam, ker nam ni mogel dokazati nobene krivde. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1909. Engelbert Gangl. Dr. Fran Novak. Dr. Janko Vilfan. Revoita v deželnem 3toru! (Sobotna seja deželnega zbora.) V deželnem zboru je klerikalno nasilstvo potisnilo narodno - napredno stranko v tak položaj, da so poslanci te stranke v obrambo postave, v obrambo svojih pravic in pravic svojih volilcev morali poseči po najskrajnejšem sredstvu, ki ga ima manjšina na razpolaganje. Ko so narodno - napredni poslanci videli, da so klerikalci s Su-k I je jem na čelu prelomili postavo, so segli po obstrukciji. Klerikalno postavolomstvo. Predlog, naj se razveljavita mandata zakonito in pravilno izvoljenih poslancev Lenarčiča in Višnikarja, je politično lopovstvo, kakršnega so doslej v Avstriji storili samo italijanski banditi Videč odpor naprednih poslancev, so si klerikalci izmislili zvijačo, da bi v jeli naprednjake v svoje zanj-ke. Susteršič je stavil zvijačni predlog, naj se stvar odstopi ustavnemu odseku, ki naj izdela reformo volil- j nega reda. Po postavi je za sprejetje tega predloga treba kvalificirane večine. L>eželni glavar Šuklje, ki je prisegel, da se bo ravnal po postavi, je pri ti priliki dokazal svojo brezo-braznost in pristranost. Dasi je postava jasna, je dal Šuklje ta predlog na glasovanje, čeprav so naprednja-ki in Nemci zapustili dvorano, in vsled tega ni bilo v zbornici po zakonu predpisanih dveh tretjin poslancev. Šuklje postavolomec. Šuklje je s tem postopanjem prelomil postavo in pomagal izvršiti nasilstvo, političen zločin najgrje vrste. Kakor ima vsak posamezen človek ne le pravico, nego tudi dolžnost, da se proti nasilstvu in krivici brani, tako in v še večji meri ima to pravico in dolžnost vsaka stranka. Šuklje je prelomil postavo in je s tem pokazal, da ni vreden, da sedi kot zaupnik krone na mesto deželnega glavarja; in klerikalna stranka je storila zločin in lopovstvo, ki je tako, da je bil na to le en sam odgovor: hrupna obstrukeija. V silobranu. Napredni poslanci so hoteli dostojno obstruirati — hoteli so z ob-strukcijskimi sredstvi preprečiti na-dalnje zborovanje. Poslanec Turk je začel tolči na činele, da je bilo veselje. Za premembo je vzel ragljo in trobento. Poslanec Zupančič je trobil na avtomobilsko hupo. Turk in Zupančič sta delala vse to z bonho-mijo, s tisto dobrovoljnost jo, ki razlikuje izobraženega človeka od za-robljenca in zverine. Bombe. 0 Nekaj časa so se klerikalci premagovali in pustili Turka in Zupančiča obstruirati. Počasi pa so postali nervozni. Stikali so glave in letali k Šukljeju in razvedelo se je, da ho- čejo storiti novo nasilstvo in Turka in Zupančiča izključiti od seje in eventuvalno tudi vse druge napredne poslance. Zoper to novo nasilstvo so dobili klerikalci odgovor v obliki smrdljivih bomb. Poslanec Turk je začel metati smrdljive bombe. Metal jih je na tla. Po zbornici je nastal silen, neznosen smrad, tako da je občinstvu na galeriji kar slabo prihajalo. Lampe je bil ves zelen, drugi klerikalci so si tiščali nosove in naposled je vse zapustilo dvorano, Pegan — napadalec. Deželni odbornik (!) Pegan je bil prvi poslanec, ki je s surovo silo napadel poslanca Turka. Pegan je pobral na tla vrženo štinkbombo in jo vrgel v poslanca Turka. Zaslužil je, da bi ga Turk zbil in zmikastil, kakor psa. Toda Turk je premagal svojo opravičeno jezo, povedal pa je Peganu take, da jih bo pomnil. Turk je rekel: Protestiram z ogorčenjem! To je nezaslišan škandal. Jaz se ne bojim ne hudiča, ne briča, še manj pa ljubljanskega Pegana. Sram bodi Pegana, da kot akademik in doktor tako postopa. Kot olikan človek ne dam takega odgovora, kot ga zasluži. Pegan se je splazil v stran, ye$ zelen in trepetajoč. Izključeni e. Šuklje je prekinil sejo in sklical disciplinarni odsek, da naj sklene izključenje posl. Zupančiča zaradi trobentanja in metanja štinkbomb in poslanca Turka zaradi zbijan ja s činelami, ragljo in metanja štink' bomb. Odsek, v katerem imajo seveda klerikalci večino, je sklenil, izključi« ti Zupančiča in Turka od treh sej in izreči dr. Novaku grajo. Izpraznjenje galerije. Šuklje je dal galerije izprazniti in je odredil tajno sejo. Galerija je viharno demonstrirala. Culi so se klici: Pereat klerikalci! Ven s Šuk-ljejem! Banditi ste, ne poslanci! Pravico kradete! Lopovi! Sukljeta vrzi« te ven! Le počasi je bilo mogoče izprazniti galerije. Tudi poročevalci časnikov so se morali odstraniti in Šuklje je dal zakleniti vsa vrata, tako da je bila onemogočena sploh vsaka komunikacija med poslanci in občinstvom, kar je zopet nepostavno. Galerijsko občinstvo je odšlo burno kli' čoč: Živio Turk, živio Zupančič! Napad na Turka. Ko je Šuklje naznanil, da je odsek sklenil, izključiti posl. Zupančiča in posl. Turka za tri seje, sta ta dva izjavila, da ne gresta iz zbornice. V disciplinarnem statutu ni nikjer nobene določbe glede izvršitve izključen ja in hudodelstvo je torej,, do* takuiti se kakega poslanca, ker te pravice statut nikomur ne daje. Turk je dejal: Vi ste postavo prelomili, Vi ste nam ukradli našo pravico in zato se ne umaknem nobeni sili in ne grem ven. Tudi Zupančič je izjavil, da ne gre, in da s-t sklicuje na disciplinarni statut. Tedaj pa je tisti Šuklje, ki jc prisegel, da bo spoštoval postavo, storil novo zakonolomstvo in poklical biriee, da bi Turka in Zupančiči' ven vrgli. Boj z biriči. Šuklje je imel že pripravljene paznike iz prisilne delavnice. Devet birieev je planilo na Turka, ravno ko je ta tolkel s činelami. Planili so kot zverine na Turka in ga hudo poškodovali na roki. A Turi se jih je kakor lev otresel in jih je odpodil v stran. Na Šukljejev migljaj so biriči potem drugič napadli Turka. Na desni od njega je stal dr. Oražen, na levi dr. Novak, tako da biriči niso mogli do Turka. Zato so poskusili od« makniti mu klop. Pa Turk je mož za še kaj več kot devet biričev. »Kdor pride blizu bo tako odletel, da se ne in o ^d l« M' bo več pobral« jim je zažugal Turk in ubranil se je vseh napadov, Biriči so Turku razpraskali roko in zvili prste tako, da je bil ves krvav in da mu je roka silno otekla. Dr. Oražen je pozneje ranjeno roko izpiral in jo obvezal. Menda so se Šukljevi biriči nalašč lotili desne roke Turk ove, da bi junaški Turk postal nezmožen za boj. Sluge so pač izpolnili povelja Šukljejeva, obžalovati jih je, da so dobili taka povelja, ali brez posledic to ne bo ostalo. Lam pet ova nesramnost. Grižasti Lampe se je dolgo premagoval. Kakor škorpijon se je zvijal na svojem sedežu. Naposled ga je prirojena hudobija lo speljala in začel je pikati Turka, da so pazniki iz prisilne delavnice v zbornici. V vsakem drugem parlamentu bi bil Lampe za svojo nesramnost dobil tako po čeljustih, da bi ga ostalo le kupček blata. Turk pa se ni spozabil, zavedal se je dolžnosti, ki jih ima močan človek proti takemu pohabljencu, kakor je Lampe, ki komaj lazi in ki bo tako v kratkem eksplodiral od same hudobije. Turk je planil pred Lampeta, ki se je tresel kakor šiba v vetru in zaklical nanj; »Morda spadate vi v prisilno delavnico, ne pa jaz. Jaz sem pošten obrtnik, oče in davkoplačevalec, in vi mi bodete tako govorili. Kaj takega morete reči le vi, ki ste zaeahnani kakor največja baraba. Meni se smilite in studite se mi, da bi se vas dotaknil. Če bi bil moj sin tu, vam razpraska vaš gsiht in bi Vas tako brcnil, da bi bili še na drugi nogi krumpasti Nov napad. Šukljejevi biriči so se vnovič zbrali in se zaleteli v Turka, pa jih je vzlic ranjeni roki vse razgnal. K Šukljeju obrnjen je klical Turk: Vi lomite postavo! Vi nam kradete pravico. Sluge nimajo tukaj nič iskati. Vzeli so mi Činele iz rok. To je tatvina! Ukradli ste mi mojo last. To je infamno lopovstvo kar počenjate. Vi niste vredni, da ste dež. glavar. Disciplinarni odsek je medtem imel zopet sejo. Šele zdaj je sklenil, izključiti poslanca Turka in poslanca Zupančiča in ne že prej, kakor je trdil Šuklje. Izključiti je hotel ta odsek tudi \Vilfana, Novaka in Gangla, pa si je premislil. Moralična zaušnica Šukljeju. Šuklje je zahteval naj Turk zapusti zbornico, drugače da ga bo naznanil državnemu pravdništvu. Turk: Vi me lahko stokrat naznanite državnemu pravdništvu. Spravite me v ječo ali na vešala. Sili in krivici se ne udam. Pravic mojih volilcev ne boste kratili. Z lepo besedo se pri meni kaj doseže, s silo in krivico pa nič. In ko je Šuklje na svoj brez-obrazni način še nekaj rekel, je dobil tako moralično zaušnico, da je skoraj znak padel. Turk je planil pokonci in je zaklical Šukljeju: »Tak človek hoče kaj govoriti, ki si je od prijatelja izposodil sto goldinarjev, pa jih je utajil?« Kakor bi ga bila pest zadela v obraz, tako je to očitanje uplivalo na Sukljeja. Prebledel je, kakor smrt, premikal ustnice, pa ni mogel spraviti nobene besede iz sebe. Turk pa je zaradi poškodbe svoje roke kot zmagovalec z Zupančičem zapustil dvorano. Zadnje zakonolomstvo Šukljejevo. Po odhodu Turka in Zupančiča, se je seja nadaljevala. Čitanih je bilo več interpelacij. Šuklje je vnovič prelomil postavo in eskainotiral narodno -napredne nujne predloge, češ, da jih bo dal utemeljevati, kadar bo sam hotel. Svaka sila do vremena. S tem novim činom je Šuklje izčrpal potrpežljivost narodno - naprednih poslancev. Ko je bila ob pol 8. zvečer seja končana, so se razšli poslanci narodno - napredne stranke s trdnim namenom, da Šuklje ne sme več biti deželni glavar. * * Iz tega viharnega boja je omeniti še nekaj značilnih epizod. Šuklje je v zvonec. Nečuveno je bilo, da je Šuklje napodil sluge, naj naprednemu poslancu Turku iztrgajo obstrukcij-ske instrumente. Posl. Turk je vrgel Šukljeju na to v obraz očitanje: To je tatvina. Klerikalci so seveda zastopali nasprotno stališče. Turk je, nato Šukljeju konfisciral predsedniški zvonec, rekši: »Če smete vi meni-vzeti ragljo, smem jaz Vam vzeti zvonec«. — Turk je seveda zvonec vmil, raglje pa ni dobil nazaj. »Telečja glava«. Med tistimi klerikalci, ki so najbolj zabavljali, da si naprednjaki ne puste oropati svojih pravic, je bil tudi priznano neinteligentni naduči-telj Ravnihar. Čvekal je dolgo, ne da bi se kdo sploh zanj zmenil. Naposled je vender izzval, da ga je eden narodno - naprednih poslancev počastil s primerno zafrkacijo. Turk pa je napravil temu konec a tem, da je svojemu tovarišu zaklical: »Pusti no, pusti to telečjo glavo; Ravnikar naj se gre domu kregat in svojo ženo pretepavat, z nami ne bo govoril«, Ravnikar je osramočen umolknil« Klerikalna zvijača. Med najhujšim obstruiranjem je pri h i tel v zbornico neki sluga in je rekel posl. Turku naj gre k telefonu, češ, da ga kliče njegova soproga. To je bila impertinentna zvijača, ki si je sluga gotovo sam ni dovolil, marveč jo storil le na ukaz kakega svojega pred postavi jenca. Soproga posl. Turka je namreč že 14 dni na Gorenjskem. Seveda Turk ni šel k telefonu, spoznavši, da ga hočejo z omenjeno zvijačo le zvabiti iz dvorane, nego primerno odpodil služabnika. Zdaj je vprašanje: kdo si je dovolil to lumparijo; Kajti to je čisto navadna lumparija, da pride uradni sluga deželnega poslanca klicat z lažnivo pretvezo iz zbornice. Sluga si tega čisto gotovo ni dovolil iz lastnega nagiba; moral mu je to kdo naročiti. Cc Šuklje ne dožene, kdo je to storil, se bo obračunalo ž njim. Prestrašeni sluga. .Kdor se me še dotakne, bo zunaj svoje kosti pobiral«, je zaklical Turk Šukljejevim biričem. Kakor Martin Krpan, tako je Turk metal biriče od sebe. Eden je ves plah in zbegan pritekel na hodnik in stokal: »Oh, zmerom so bili gospod poslanec Turk tako prijazni in dobri, danes so pa taki! Jaz že ne grem več notri! Jaz imam ženo in otroke. Rajše pustim službo, kakor da bi še šel v tako nevarnost c. Bombe. Smrdljive bombe, ki sta jih metala Zupančič in Turk, so klerikalec strašno prestrašile. Bog ve, kaj so si mislili, da mečeta junaka obstrukei-je. V dvorani je zavladal strahovit smrad. Turk je imel veliko steklenico smrdljive tekočine in jo je zdaj na to zdaj na drugo stran razlival. »Turk že spet razliva« so klerikalci vpili. »Že spet« je odgovoril Turk in obr-nivši se h klerikalcem razlil toliko tekočine, da se je dvignil prav peklenski smrad, kakoršen vlada še samo v spalnici kakega klerikalca. Pri ti priliki bodi klerikalcem priporočeno, naj nekatere svoje možakarie pošljejo v ljudsko kopel. * Javna seja. Izključitev posl. Supančiča in Turka. Po zopetni otvoritvi javne seje da deželni glavar prečitati zapisnik tajne seje: Poslanca Turk in S opančić se izključujeta v smislu izreka disciplinarnega odseka od treh sej. Druga in tretja točka d r. Š u -stersičevega predloga ste bili prejeti. Posl. dr. T r i 1 1 e r protestira proti postopanju večine ob glasovanju za ta predlog in predlaga, da se glasuje o njem v javni seji, a d e -ž c 1 n i glavar ne dopusti glasovanja. Samostalni in nujni predlogi. Vloženih je bilo več samostalnih predlogov. Posl. M a t j a š i č je vložil samostalni predlog v zadevi belokranjske železnice in odpravi klancev na cesti ob Kolpi: dr. E. Lampe v zadevi stanovskih zadrug kmetov; posl. Gangl pa šest nujnih predlogov. Prvi gre za preureditev dežel nozborskega vol i 1 nega reda na ix>dlagi enakosti, sploš-nosti, direktnosti in tajnosti. Nadalj-ni predlogi zahtevajo regulacijo učiteljskih plač v takem smislu, da bodo odgovarjale plačam državnih uradnikov XI. do VIII. plačilnega razreda, da naj se določi službena doba učiteljev na 35 let, uvede naj se kulturni davek, ki naj ga plačujejo denarni zavodi, preureditev § 55 drž. Šolskega zakona v smislu, da se v splošnem določajo učiteljstvu minimalni dohodki XI. do VIII. činovne-ga razreda državnih uradnikov, in deželne finance naj se sanirajo v tem smislu, da prevzame država polovico stroškov za vzdržavanje ljudskih šol. Vsi predlogi naj se izroče finančnemu odseku, ki naj poroča tekom 3 dni. PosL dr. Triller: Ti predlogi mi dajejo povod, da vprašam deželnega glavarja o usodi onega nujnega predloga, ki ga je naša stranka stavila v zadevi regulacije učiteljskih plač že meseca januarja. Bil je pač prav jk> mačehinsko obdelovan. Poročevalec finančnega odseka je tedaj izjavil, da je pripravljen vsak hip poročati, vprašam torej deželnega glavarja, ali je pripravljen odrediti, da finančni odsek poroča o stvari že v prihodnji seji. Deželni glavar: Enkrat za vselej izja Ijam, da v smislu § 36 de-želnoz kega opravilnika določa predme obravnavam deželni glavar, d" je torej moja stvar, določati, kdi pride kaka stvar na dnevni red. Lamo vlada ima predpravico, da pridejo njeni predlogi na vrsto pred drugimi. Vzemite to na znanje! (Dr, Ta v Čar; »Vzamemo-«) Interpelacije. Posl. dr. Krek in tovariši in-terpelirajo v zadevi priključitve Zumberka in Marindola Kranjski, posl. J a r c in tovariši v zadevi razmer pri gorenjski železnici, posl. Perhavec v zadevi železnice na Vipavskem, posl. P i b e r v zadevi reje koza, posl. Gangl jc vložil dve interpelaciji, kateri priobčujemo v celoti, posl. dr. P e g a n zaradi občinskih volitev v Starem trgu pri Kočevju, isti poslanec o postopanju politične oblasti pri podeljevanju gostilniških koncesij. Prihodnja seja. Ker je s tem dnevni red današnje seje končan, odredi deželni glavar prihodnjo sejo na ponedeljek, dne 11. oktobra ob 8. uri zjutraj. Posl. dr. Triller: Jaz predlagam, tla se začne seja že ob šestih. S takimi stvarmi ne bodete nič profitirali ! Deželni glavar prečita nato dnevni red prihodnje seje in zaključi sejo. Konec seje ob 7*15 zvečer. V ognju. Galerije deželnozborske dvorane niso bile posebno obiskane, ko je ob 9. uri dopoldan deželni glavar Šuklje otvoril sejo. Narodno - napredni poslanci so se zbrali polnoštevilno ter povsem mirno pričakovali, kaj pride. Ni pa bilo tako mirno na klerikalni sirani, kjer so se ves čas vršili tihi razgovori, ki so pričali, da klerikalci nervozno pričakujejo nekaj, o čemer niso vsi enakega mnenja in pričakovanja. Po rešitvi formalnih točk jc glavar v grobni tišini otvoril verifikacijsko debato. Za poročeval sko mizo se je postavil poročevalce dr. Pegan. Podal je suhoparno in plitko poročilo verifikaeijskega odseka, ki je vsebovalo glavno točko: raz vel javi jen je mandatov Višnikar in Lenarčič. Dr. Pegan je sam čutil, da je njegovo stališče slabo podkovano, govoril je svoje fraze s plahim glasom in dr. Trillerjev med klic, da je zadeva v razsodbi državnega sodišča pojasnjena, ga je spravilo z konteksta. Proti redkim med-klicom z napredne klopi, ki pa so zadeli v črno, se je ubožec mogel braniti le z milo prošnjo, naj se ga pusti govoriti. S klerikalne strani ni bilo običajnih salv pritrjevanja, dasi so klerikalni poslanci na to dobro dresirani. Dr. Peganov kisli obraz, strah pred blamažo ,pa tudi zavest, da se dela vnebovpijoča krivica, vse to je davilo grlo eelo možem, ki so nasilstev vajeni. Dr. Peganovo poročilo ga diskvalieira kot pravnika in parlamentarca, in bilo je zanimivo opazovati, kako je dr. Šusteršič prezirljivo motril svojega mladega tekmeca, ki si jc s svojim govorom sam vzel parlamentarno čast. Da so občutki dr. Šustersi-č a res taki, to je pokazal njegov govor. Poročevalca je dal v nič, da je bilo veselje, dr. Pegan pa je ponižno spravljal. Snsteršič ta dan ni imel z govorniškega stališča srečnega nastopa. Niti svojega navadnega hro-ščečega patosa ni potegnil na dan, govoril je presekano, se neprestano popravljal in napravil z mučnimi pavzami in zategovanjem glasu utis, kot da govori parlamentaren novinec. Besedo »pravno prepričanje« in »pravni nazor« je ponavljal tisočkrat. Prezirljiv smeh je bil topot pravi odgovor voditelju S. L. S., ki je poskusil udariti končno tudi na narodno struno, češ da se rešujejo narodne pravice, če volijo kamniški kmetje z meščani. Torej če bi bil De-tela, ta nemško-klerikalni kandidat izvoljen, bi bilo to v narodnem interesu ! Nato je dr. Š u s t e r š ši č napovedal, da se S. L. S. ne upa biti za dr. Pegan o v predlog, češ potem bi se moralo razveljaviti tudi mandat — d r. E g e r j a. Zato ne moremo biti dosledni, tako je izdal samega sebe dr. Šusteršič! Za grofom Barbo je povzel besedo dr. T r i 1 1 e r. Kakor bič so padale njegove besede po klerikalni stranki. Udarec za udarcem — da so klerikalci večidel zbežali iz dvorane, ker je vendar tega in onega oblila rdečica. Verolomnost, to besedo je dr. Triller vrgel nasprotniku v obraz — spravili so ta za moža najhujši očitek brez ugovora. Bil pa je naravnost prizor za bogove, ko je ironično zaklical dr. Triller Šukljeju, da je tudi on bil enkrat izvoljen na Dolenjskem na tak »nezakonit« način. Šuklje je komaj prikril skeleči udarec, a ne z besedico si ni upal ugovarjati. Bilo nam je ta hip jasno: danes vaša stranka v deželnem zboru dominira, ona ukazuje, ker ima na svoji strani veličastvo pravice. Na obtožni klopi sta bila Višnikar in Lenarčič, ne, prezirljivo sta lahko gledala globoko dol, kjer je bleda jeze, strasti in osr a močenja klerikalna stranka kot prava hudodelka trepetala pod moralnimi udarci naprednih govornikov. Dr. Triller, Lenarčič, Višnikar, dr. Vilfan in dr. favčar so imeli krasen nastop. Ko je sivolasi nas Višnikar, ki je kakor pravi sodnik povsem stvarno judici-ral klerikalno zakonolomstvo, povzdignil tri prste desne roke spomi-njajoč klerikalne poslance na storjeno obljubo, da se drže zakona, si niti glavar niti poročevalec nista upala gledati govorniku v oko, ampak glaho zrla v tla. Celo brezobrazni dr. usteršič ni vstrajal, ampak bežal pred Višnikarjevim bičem. Dr. Pegan pa je dobil lekcijo, ki se naj jo navadi na izust. Dr. Kreka ni bilo na spregled, da bi branil s kršeansko-socijalnega stališča. Da krije zadrego, je začel Pegan brati »Slov. Narod«. Še hujše pa je žgalo, ko je L e -n a r č i č v krasnem govoru dokazal absurdnost klerikalne taktike, ko pa je namignil, kar so klerikalci pri volitvah v »Trgovsko zbornico« zagrešili, je rdečica oblila dr. P e g a n a. Ali se mar čuti prizadetega? Dr. T a v č a r j u se klerikalci sploh niso upali odgovarjati, bolj in bolj so lezli k tlom ter končno na usta d r. Šusteršiča ponižno izjavljali, da oni ne morejo zato, kar »Slovenec« piše. Desavuirali so ob splošnem smehu svoje glasilo, kakor da jih je »Slovenca« sram, dasi sami vanj pišejo. Dr. Šusteršič je govoril klavrno, da ga je vsak mejklie uničil. Ker je pa nažvepljal dr. Pegan h koncu, to pa ni onienka vredno. Zakaj se Egrov mandat ne razveljavi? Odgovoril je Peganček, da raditega ne, ker hi bil Eger izvoljen, ako bi v Ribnici vsi kmečki občinarji volili! Znano je, da slovenskemu kandidatu Višnikarju niti 50 glasov ni manjkalo, kmečkih volilcev pa bi se imelo po klerikalnem predlogu priklopiti nad 100. Ali bi ti klerikalci tudi Egerja volili? Le tem potem si moremo razlagati besede blamiranega Pega na. Ko se je bližala justifikacija naprednih poslancev, je dal glavar izprazniti galerije. Bali so se prič naj-sramotnejšega čina v Kranjski zgodovini. m * INTERPELACIJA poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev na gospoda deželnega glavarja glede regulacije potoka Nikave in regularnega načrta mesta Idrije. V seji deželnega zbora z dne 14. januarja t. 1. je bila soglasno sprejela točka 3. in 4. resolucije poslanca Gangla, ki se tičeta idrijskih razmer. Točka 3. resolucije poživlja deželni odbor, da pospeši napravo načrtov za regulacijo potoka Nikave, ki jo je dal lansko leto po 6vojih inženirjih premeriti, da se bo moglo s to regulacijo obenem rešiti za Idrijo prepotrebno kanalizačno vprašanje. Točka 4. resolucije pa poživlja deželni odbor, da pošlje ob ugodnem času v Idrijo deželnega strokovnjaka, da izdela regulačni načrt mesta. Ker se ta sklep doslej še ni izvršil, a ker je njega izvršitev za razvoj mesta Idrije, zlasti pa za izboljšanje njega žalostnih zdravstvenih razmer največjega in neodložljivega pomena, se usojajo podpisane i vprašati gospoda deželnega glavarja, kdaj namerava odrediti, da se izvrši navedeni sklep deželnega zbora? Obenem ga prosijo, naj čim hitreje pospeši rešitev imenovanega sklepa. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1909. (Podpisi.) *^ # * INTERPELACIJA poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev na gospoda deželnega glavarja glede občinske ceste Idrija - Dole - Rovte. Občine Dole, Rovte in Idrija so že opetovano prosile, naj se občinska cesta Idrija - Dole - Rovte uvrsti med okrajne ceste. Deželni zbor je glede te ceste sklenil v XI. seji dne 31. januarja 1896. to-le: »Prošnja županstev v Idriji, Do-leh in Rovtah za uvrstitev občinske ceste Idrija - Dole - Rovte med okrajne ceste se izroči deželnemu odboru z naročilom, naj poz ve mnenje prizadetih cestnih odborov in idrijskega rudnika ter naj, ako bodo ta poročila ugodna, potrebno ukrene, da se prošnji ustreže. Nadalje je sklenil deželni zbor v XV. seji dne 4. maja 1900 z ozirom na imenovano cesto to-le: »Deželnemu odboru se naroča tekom letošnjega leta izvršiti deželnega zbora sklep XI. seje dne 31. januarja 1896, zadevajoč uvrstitev občinske ceste Idrija - Dole - Rovte med okrajne ceste.« Tretjič je sklenil deželni zbor dne 16. julija 1901 v svoji XIII. seji to-le: »Deželnemu odboru se naroča, da še v tekočem letn nujno izvrši sklep deželnega zbora v XI. seji dne 31. januarja 1896 in v XV. seji dne 4. maja 1900, zadevajoč uvrstitev občinske ceste Idrija - Dole - Rovte med okrajne ceste. Imenovana cesta veže vasi Je-lični vrh, Dole, Idrijski vrh, Ravne, Črna, Zavrac, Potok, Medvedje brdo, Ziberše in Rovte, ter slnži velikemu prometu, zaradi česar cesta tudi • mnogo trpi in je nje uporabnost za te kraje največjega pomena. Nje vzdrževanja pa navedene občine same ne vzmorejo. O tem je govoril v zbornici tudi že poslanec Gangl, ki je dne 15. januarja 1909 izročil novo prošnjo imenovanih občin, glasečo se, naj se občinska cesta Idrija - Dole - Rovte uvrsti med okrajne ceste. Ta nova prošnja nima pravzaprav drugega namena, nego naprositi deželni odbor, da citirani trojni sklep deželnega zbora končno vendarle izvrši. Podpisanci se usojajo vprašati gospoda deželnega glavarja, v koliko je že dozorela rešitev te prošnje in kdaj namerava deželni odbor izvršiti zgoraj navedene sklepe deželnega zbora? Obenem prosijo gospoda deželnega glavarja, naj čim najhitreje pospeši rešitev označenih sklepov deželnega zbora v tem smislu, da se občinska cesta Idrija - Dole - Rovte uvrsti med okrajne ceste. V Ljubljani, dne 9. okto* bra 1909. (Podpisi.) XIII. seja Ljubljana, dne 11. oktobra. Dnevni red. Dnevni red današnje seje obsega 49. točk. Prve, nove, točke obsegajo večinoma poročila deželnega odbora o raznih deželnih zakladih. Ostali predmeti so ostanek iz zadnje seje. Nova sta še samostalna predloga posl. M a n d 1 a o uravnavi Viš-njice in posl. Bartola o preložitvi klancev na cesti Ribnica - Sodražica. Na dnevnem redu je tudi poročilo upravnega odseka o službeni pra-gmatiki dež. uslužbencev, o načrtu novega poslovnika, o reorganizaciji deželnih uradov. Drugo so večinoma melioracijske zadeve. Otvoritev seje. Predseduje dež. glavar p 1. Š u k-1 j e , na vladni klopi dež. predsednik baron Schwarz in grof K ii n i g 1, zapisnikar U r š i č. Točno ob 8. konstatira dež. gla* var sklepčnost in otvori sejo. Zbornica je še precej prazna, zlasti na nemški strani. Supančiča in Turka ni v zbornici. Galerije so prazne. Zapisnik zadnje sejte se prečita in odobri. Dež. glavar naznani, da je poslal nadvojvodi Francu Ferdinandu brzojavne čestitke k povišanju njegove soproge v vojvodinjo. Prestolonaslednik se naj iskrene jše zahvaljuje. Prečita brzojavko. (Dobro! Odobravanje!) Točke 3. do 11. dnevnega reda sa odkažejo finančnemu odseku. Dež. glavar postavi na dnevni red pred vsemi točki 47. in 48. današnjega sporeda, poročili finančnega odseka o zgradbi vodovoda za občino Mošnje in Cirknico - Rakek. Mošenjski vodovod. Poročevalec posl. P o v Š e omenja, da je bila zgradba tega vodovoda že potrjena od vlade, predno je bil izdan sedanji melioracijski zakon. Vodovod je že napravljen. Priporoča, da zbornica sprejme predlog nespremenjen, da namreč dežela prispeva 30% k stroškom. Posl. d r. V i 1 f a n toplo priporoča predlog, želee, da bi se stvar čim prej oživotvorila. Občina Mošnje je v resnici silno potrebna dobre pitne vode in je le želeti, da se tudi v drugih občinah čimprej dobi prebivalstvu enaka dobrota. Posl. Pogačnik pozdravlja besede predgovornikove, predbaciva mu pa, da je svoj čas ravno on ugovarjal stvari, da naj torej seda; umakne one ugovore. Posl. dr. Vilfan odgovarja, da on kot oseba ni nikdar ugovarjal, pač pa je ugovarjal soglasno občinski svet radovljiški, in to tudi člani S. L. S. Stvar se je potem uravnala v odseku in stvar je s tem končana. Dr. Tavčar: Razume se samo ob sebi, da se na podlagi dogovorov v odseku umaknejo rekurzi. Ko hoče dati glavar stvar na glasovanje, predlaga posl. dr. Tavčar, da bi se glasovalo en bloc. Predlog je bil nato sprejet se* glasno. Vodovod Cerknica - Rakek. Poročevalec posl. P o v š e poro* ča, da je deželni odbor v tej zadevi napravil načrt po dogovoru s polje* delskim ministrstvom, ki popolnoma odgovarja danim razmeram. Naj zbornica sprejme predlog, kakor ga odsek predlaga, v celoti. Posl. Kobi toplo priporoča sprejem predloga soglasno, da je vo dovod resna potreba, ne pa šport. Deželni odbor pa naj tudi čimprej raz* piše delo, da se stvar ne zavleče. Posl. Drobnič se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri tem, da se zgradi ta vodovod in prečita neko resolucijo, v kateri zahteva, da naj se čim prej rešijo prošnje za zgradbo vodovodov v njegovem okraju. Posl. baron Lichteberg priporoča, da dežela tudi čimprej izvrši vsa dela, ki jih sklene deželni zbor. Posl. Ravnikar prosi, 'da se tudi čimprej zagotovi zgradba vodovodov v njegovem volilnem okraju. Po kratkih besedah poročevalca se sprejme predlog sotrlasno in tudi resolucija Drobnica. Lovski zakon. Poročevalec posl. Hladnik pravi, da so izpremembe lovskega zakona zahtevali že dolgo časa kmetovalci. Naša dela je po veliki večini agrarna dežela in zato je tudi deželni glavar zadeve, ki tičejo kmetijstvo, postavil v ospredje. Deželni odbor je pripravil veliko gradiva, da sestavi lovski zakon primerno razmeram našega kmetijstva. Med temi pripravami je bil tudi nepotrjeni načrt lovskega zakona. D pravni odsek je načrt smatral za precej primeren in le nekaj malega izpremenil. Načrt se drži načela, da so kmetijski interesi več vredni, kakor pa interesi lova, zato je načrt precej drugačen, kakor stari načrt. Izločil se je zajec iz vrste lovnih živali, lovska doba se je skrčila in občini se je dalo več vpliva na izvrševanje lova in lovske postave. Predlaga, da se sprejme načrt z izpremembami, kakor je določil upravni odsek. Posl. dr. Ivan Tavčar (predsedstvo prevzame glavarjev namestnik baron Liechteuberg) poudarja; da ni proti zdravi reformi. Najprej pa pripomni formalno, da se je oglasil k debati, a dež. glavar hoče predpis poslovnika prezirati. Govornik se je oglasil pri zapisnikarju in konstatiral, da je oglašen kot prvi eontra-go-vornik. Zanašal se je na vpis, če je ta določba še veljavna in je ni glavar no žonglersko eskamotiral iz poslovnika, vendar pa pozneje deželni glavar ni hotel vedeti zato. Se je pač treba držati poslovnika, ako je to plemenitemu gospodu glavarju všeč ali ne. Govornik hoče pred vsem izpre-govoriti o zadevi, kako se v naši deželi ustvarjajo legislativne stvari. Deželni odbor hoče imeti vsak dan nekaj novih zakonskih načrtov, katerih predmetov niti ne pozna, deželni uradniki morajo kar bljuvati iz sebe nove načrte in deželni odl>orniki se kar ne morejo rešiti iz tega pekla novih zakonov. Ne ve, ali bo mogoče fizično vzdržati, ako se vrše danzadne-vom seje in sprejemajo postave, ki bodo globoko posegle pred vsem v žepe naših davkoplačevalcev. Dež. glavar ima pač svoj namen, tudi tu pritiskati nas ob steno. Tako tudi s to stvarjo, ki se tudi hoče prebičati skozi zbornico. Nedopustno je. da je tukaj šele iz dveh poročil mogoče posneti celo stvar, dvoje poročil je, dandanes bi moral biti cel izpremenjeni zakonski načrt. Poročilo pa je tudi neresnično, kajti poročevalec Janez Hladnik — Ntoril je to sicer objektivno, ne subjektivno — je izpustil pri § 14. celo tisto, kar je isti Janez Hladnik sam predlagal. V poročilu ni niti besedice 0 predlogu. Ali je poročevalec še v zadnjem času našel trohico ljubezni do lova v svojem srcu: zakaj se je to izpustilo? (Dr. Žitnik: ker bi sicer ne bilo samkeijonirano!) Kam bomo prišli, če se ne moremo zanesti na naše odseke. Gospodje z druge strani bi bili pač morali glasovati proti predlogu, če bi se bili bali, da ne bi bil zakon sankeijoniran. (Zbornica je precej prazna, klerikalcev ni v dvorani. Na neko tozadevno pripombo odgovori dr. Tavčar: Govoril bora, če sem prav sam v dvorani. — Posl. [Mre: Zajec je tudi še!) Govornik pravi na dalje, da so te vrste zakoni vsi zelo nepopolni. Neopravičeno se nam pa vidi, ako se reforma lovskega zakona porabija za politično agitacijo, dasiravno stvar ne bi smela imeti s politiko ničesar opraviti, kar se je pa zgodilo tu. Navadno je bilo, da je bila tista mala živalca, katere ime nosi tovariš, ki je prišel sedaj v zbornico, eden glavnih argumentov proti naši stranki. Zajec, ako ni slučajno deželni poslanec, nima nič opraviti s politiko. In že par let sem se je s to živalco tako nevredno agitiralo po deželi. Smo pač t udi v gospodarskih vprašanjih različnega mnenja. Zajec je strogo gospodarska stvar, in je neumestno, da se ga izrablja v politične namene. Ne bomo se potegovali za Zajca, 1 m * bomo vam dajali prilike, da bi ž njim agitirali proti nam po deželi! Nazori poročevalca so nepravi, fupatam pretirani. O lovu se ne sme tako prezirljivo govoriti: lov ima v Avstriji ekonomičen značaj, kar je poročevalec prezrl. Ne verjame, da bi občine kar tako nosile posledice tega zakona. Zajec je večkrat napolnil občinsko blagajno, česar sedaj ne bo. Verjemite, da v par letih zajec ne bo samo dober znanec v skledi, '••mveč tudi v občinski blagajni. Lov-eu lov ne nese ničesar, edino le občinski blagajni, lovci sipajo edino le -voj denar med tiste kroge, ki jih zastopa S. L. S. Dr. Tavčar: Dr. Pegan ves 'as nekaj telefonira, menda z galerijo! Sem že kar nervozen« Prepričan je da bodo zajca zopet lepo klicali nazaj, če ga prav hočejo sedaj ugonobiti. Lov ima svoj pomen tudi s higi-jeničnega stališča. Ce se prav tudi tukaj v zbornici sovražimo, Če tudi tu v zbornici mahne tovariš Demšar tovariša dr. Novaka in se tudi sicer krvavo gledamo, vendar smo mi tudi ljudje, ustvarjeni po božji podobi in rabimo dobrega, svežega zraka, da se oživimo nekoliko na lovu. Vendar ni treba, da bi se širilo sovraštvo med meščani in kmetskimi sloji. Poslanec J a r c nekaj ugovarja. Dr. Tavčar: Jaz zagovarjam higijeničeo stran lova. Dr. Ora-ž e n: Vi kot profesor bi morali biti tudi za to, za higijeno. Dr. Tavčar: Zakon bi moral biti tak, da bi ublažil nasprotstvo med lovcem in kmetom. Res so večkrat tudi lovci krivi, ali večkrat je tudi sovraštvo umetno napravljeno. Naj se torej združijo interesi obeh strank. Zato bo stavil govornik nekaj predlogov v tej smeri. Preide k načelom v načrtu, s katerimi se ne strinja, pa se take točke dajo izpre-meniti tako, da ne bodo delale škode. Vsak zakon je nezdrav, ako obsega, kar je absolutno krivično. In v tem zakonskem načrtu so točke, ki kmeta prav nič ne ščitijo, lovca pa morajo napolniti z vso jezo in srdom. In ker so za kmeta brez pomena, je že s stališča legislatorične oportu-nitete potrebno, da se izpuste. Eno načelo je, kar je maslo barona Sehwarza, da se mora tudi tedaj, če zajec ne spada v lov, plačevati lovsko škodo zanj. Kje je tu tista vzvišena pravičnost? Pa ste tudi nedosledni. So tudi druge živali, ki škodo delajo. Če jazbec požre dr. Zaj-čevo koruzo, trpi škodo sam, če pa zajec ogloda drevo, moram pa škodo plačati jaz. To s stališča pravice ni prav. Poročevalec je druge zakone tolmačil napačno. Drugi zakoni določajo, da neke živali pripadajo lovskemu zakupniku. Ce torej ubije kdo zajca, ga mora oddati zakupniku lova. V tem načrtu tega ni, kajti pravico ubiti zajca ima vsak, dasiravno ne dobi zajca. Govornik tipa, da tam gori, kjer sankeijonirajo zakone, kjer je sedež pravice — justitia fundamentum re-gnonum — ta zakon ne bo sankeijoniran. Druga zadeva so samosvoji lovi. Deželni od bor ni povedal razlogov, zakaj so se ti lovi skrčili na posestvo 300 ha. V odseku bi bila vendar dolžnost, da bi bil kdo povedal ta vzrok. Sedaj nimam niti pojma, kaj je vodilo deželni odbor in večino odseka do te določbe. Dosedaj je imel svoj lov tisti, ki je imel skupaj sveta 115 ha. Če ima lov svoj vir v lastninski pravici, čemu potem kar naenkrat ta določba. Samosvoj lov je del lastnine, ima tudi rcelno vrednost, ker je zaradi njega i>osestvo veliko več vredno. Taka pravica se da predstaviti tudi v denarjih. Ta pravica je čisto sorodna s tisto pravico, ki jo ima kmet do druge svoje posesti, kozolca, hiše. Absolutno ni mogoče v zakonu de-kretirati, da lastniki izgube ta del svoje pravice, to pa zato, ker mora zakon sloneti na pravici. Pa dekre-tujte zakon, to pa zato, ker mora kmet pustiti brezplačno svoj svet za železnico! Dr. Zajec bi rad šel ti a golaš! Dr. Tavčar : Jaz sem tu v zbornici deželnega zbora kranjskega, ne pa pri golašu. Vi dr. Zajec lahko jeste golaš, pijete pivo, se lahko opijanite, a jaz sem tu v zbornici! —• — Eksproprijacija je sicer dovoljena, ali nikjer in nikoli ni dovoljena brez nadomestila. Tako pa izgleda stvar preklicano podobno nasilnemu ropu. Dr. Pegan se je izgovarjal na ljudsko voljo. Govornik je prepričan, če gre dr. Pegan v Poljansko dolino, se obrne na ljudsko voljo, da se dr. Tavčarju, temu preklicanemu liberalcu, Oflvzame posestvo, bo gotovo dobil zato kvalificirano večino. Tu gre za lastitev, a dvomiti je o tem, ako jo sklene deželni zbor, da bi najvišje mesto potrdilo tak zakon. Upa, da vlada tu ne bo molčala, saj mora gledati, da se ljudem ne bo jemala pravica, za katere obrambo je v prvi vrsti poklicana, in se ne bo delala krivica iz političnih ozirov. Tu ne gre ravno za naprednjake, je pač mnogo drugih, ki jih bo ta zakon napravil za naprednjake, ki bo slavo pel gosp. župniku Janezu Hladniku. Vsaka ekspropiracija je nekaj odurnega, in tu se bodo Čutili ljudje oropane svoje pravice. Prestopi k drugemu principu, ki je izražen v § 8. Ta § je odsek nekoliko spremenil, ko se je izpustilo določilo, da občina lahko odda lov pod roko (po lastnem preudarku), za kar mu govornik v imenu lovcev izreka zahvalo. Ta paragraf določa nadalje, da občina lahko vsak čas sklene, ali da lov v zakup, ali ga obdrži sama. V tem govornik zagovarja koristi kmeta. Ako občina izreče, da hoče sama obdržati lov in ga upravljati, bodo posledice za kmete pognbonosne. Je že sedaj tendenca v narodu, da se bo zgodilo res poslednje, da bo smel vsak loviti, kjer hoče, in nastale bodo razmere kakor so v Italiji. Misli, da je dober zastopnik kmeta, če pravi: če res ljubite kmeta, obranujte ga lova! Kdor pozna življenje na kmetih, ve, da so najslabši gospodarji tisti, ki so se začeli pečati z lovom. Koliko kmetij je šlo že radi tega na boben. Lov zapeljuje kmeta v slabo gospodarstvo in pijančevanje. V desetih letih bodete videli to. Je pa tudi veliko obremenjenje občin, ki imajo že sedaj preko glave posla. Lov ne nese nič. Vsak lov je pasiven. Če ga občina sama opravlja, bodo gospodarske posledice slabe. Vrjemite, g. poročevalec, jaz sem dober prorok v tej zadevi. Izdatki se bodo gotovo plačali, dohodkov pa ne bo toliko. Primanjkljaj morajo po zakonu plačati lastniki zemljišč. Koliko bo dalo to dela, kaka jeza bo nastala, ko bo treba izterjavati ta primanjkljaj! To so posledice določbe, ako sme občina sama odločevati, ali naj sama upravlja lov. Zato bo govornik predlagal, da naj se občini dovoli lastna uprava lova le tedaj, ako lova ne more oddati v zakup. To bo obvarovalo kmeta, da se ne bo plazil s puško po gori in gostilnah in tako spravljal na boben svojega posestva. Doba lovskega zakupa se je določila na tri leta. Ta doba je prekratka, da bi se lov mogel gojiti tako, da bi se potem mogel oddati za dobro ceno. Kmetski interesi so varovani pri daljši ali krajši dobi, ali tendenca zakona je, da varuje tudi interese lova. Zato bo govornik stavil predlog, da se doba zakupa podaljša. Nadaljno načelno vprašanje je, kako naj lovski zakon ravna z ne-lovnimi živali. Tu je stvar nevarna, da ta določila lahko pobijejo vse druge dobre stvari v zakonu. Te določbe ne smejo biti take, da bi kratile lovcem priznane pravice. Dosedanji zakoni so določali v marsičem isto, kar novi zakon. Dosedaj je tudi veljalo, da sme vsak na svojem svetu preganjati nelovno žival, bil je pa zavezan izročiti jo zakupniku lova. Bistvena izprememba je v tem, da sme sedaj vsak loviti, a ubito žival sme obdržati sam. S tem se pospešuje to, da bodo začeli ljudje sami loviti. Med nelovne živali ste uvrstili »plemenito kuno«. Plemenit je naš deželni glavar, ali s kuno nima opraviti ničesar. Mi sicer nimamo knjige plemenitašev, ali če bi jo imeli, ne vem kako naj pride v to knjigo tudi naša kuna. To je pač navaden prevod nemškega imena. Sprejeta je tudi veverica. In sedaj se bo vsak lahko izgovarjal, da lovi veverice, ako bo tudi streljal kaj drugega. So pač določila, po katerih je nemogoče vsak redni zakupni lov. Prvič bo pač sedel kdo na limanice, potem pa nič več. Z lovom na nelovne živali se bo ustanovila nekaka lovska šola za kmeta, kar mu bo gotovo v škodo. Če se pregledata § 57 in 58 sicer določata, da sme le na svojem vsak loviti nelovske živali, ali naš kmet se jih ne bo držal in bo vsled tega nebroj lovskih prestopkov in kazni. Med nelovnimi živali je edini jazbec, ki res dela občutno škodo, drugače pa večinoma ne, ako ne pridejo v poslopja, kakor kuna belica ali dihur. Naj bi se torej določilo, da se te živali ubijajo tedaj, ako store Škodo v hiši. Govornik pozdravlja, da zakon vzpostavlja razsodišče za lovne škode. Ima rajši razsodišče kakor sodišče. Samo naj razsodišča sodijo pravično. Izpočetka bodo morda nekatere razsodbe površne, ali pozneje bodo gotovo prišli do spoznanja, da so sodniki in da morajo soditi po pravici in vesti. Nato predlaga celo vrsto izpre-memb k skoraj vsakemu paragrafu. Prijavlja se k besedi v specijalni debati in se končno zahvaljuje za pazljivost, s katero mu je zbornica sledila. (Odobravanje! — Dr. Tavčar je govoril ono uro 45 minut.) Proti koncu dr. Tavčarjevega j govora je predsedstvo prevzel zopet deželni glavar, dočim je med dr. Tavčerjevim govorom predsedoval namestnik baron Liechten« b e r g. (Dalje prihodnjič.) Mestna hranilnico Ook-llanska. Ob njeni dvajsetletnici. IX. Naši tekmeci in naša bremena« Država je videla, kako lepo napredujejo hranilnice, in mislila si je, da to, kar so storile občine, lahko tudi sama stori, to je osnuje denaren zavod, ki bi ji nosil mnogo lepega dobička. In ustanovila je po nemškem vzoru državno hranilnico s imenom c kr. poštna hranilnica. Dne 12. januarja 1883 je začela poslovati i c. kr. poštna hranilnica in si je do I konca 1. 1907. nabrala upravnega I premoženja 757 milijonov kron. Ta-I ko se je pojavil hranilnicam nov, ne-I varen tekmec. Poštna hranilnica ima I posebne olajšave: ne plačuje rentne-I ga davka, ima prostost poštnine, kol-■ kov in pristojbin, in če tudi obrestu-I je vloge he po 3%,tore j za mnogo niže I od hranilnic, vendar dobro uspeva. I Ako pa zopet preudarimo, da so av-I strijske hranilnice v istem času (1883 I do 1907) imele za 3500 milijonov I kron prirastka, vidimo, da je dr-I žavna hranilnica sicer velik, ali ne I tako nevaren tekmec, da bi se ga bi-I lo preveč bati. I Nevarni so hranilnicam drugi I konkurenti, in kakor slišimo, napo-I vedal se nam je konkurent v deželi. I Po drugih kronovinah ga že imajo, I toda potreben je le tam, kjer ga res I potrebujejo. Ako ni v deželi zavodov, I ki oskrbujejo realni kredit, potem je I tak zavod treba osnovati, sicer ga ni potreba. Na Kranjskem je poleg I močnih zadrug 11 slovenskih hranil-I nic in 2 nemški hranilnici, ki se pečajo z realnim kreditom, in obeta nam se še ena slovenska hranilnica. In zdaj pa namerja dežela kranjska I osnovati deželno hipotečno banko. Uverjeni smo, da za sedaj ni še potreba pri nas take banke. Hranilnice so navezane na hipoteke. Ako se jim odvzame ta poslovna stroka, potem ne bodo vedele, čemu so osnovane in bodo to bridko čutile. Kje pa naj potem nalagajo premoženje, ako se jim iztrga iz rok realni kredit? Do menic jim je pot takorekoč zaprta, sicer pa na tem polju ni zadosti dela. Deželni odbor naj torej trezno preudari sedanji položaj v deželi. Kamor se ozremo, povsod vidimo tekmece. V deželi imamo mnogo zadrug, ki si pridevajo ime hranilnice, s čimer pravim hranilnicam mnogo škodujejo. Pridruži naj se jim zdaj še deželna hipotečna banka, potem bode preveč- nepotrebnega boja v domači hiši. i Država je že tako veliko breme naložila hranilnicam, da teško dihajo. Davčni zakon iz leta 1898. oprtil jim je nov davek, takozvani rentni davek. Da ne bi hranilnice izgubile ulagateljev, plačujejo ga same. Mestna hranilnica ljubljanska nosi teško davčno breme okoli 25.000 kron, kar ni malenkost, ako pomislimo, da je to breme vsako leto težje. Z ene strani pritiska hranilnice država, z druge strani pa naj še pritisne dežela, ki je prva poklicana skrbeti za procvit svojih občin in občinskih napravi V nekaterih kronovinah morajo hranilnice skrbeti za ubožce. Na Nižjem Avstrijskem obstoji že od leta 1895. deželni uboški zakon, po ka- ! tereni so nižjeavstrijske hranilnice dolžne dajati 10% čistega dobička v deželni uboški zaklad. Na Štajerskem imajo tudi tak zakon. Kdor kaj potrebuje, trka na vrata hranilnice, sklicuje se na njeno dobrosrčnost ali pa, če ima oblast, ukazuje. Uvaže-vati bi se pač tudi moralo, da so hranilnice najprvo poklicane razbre-menjati občine in mesta, ki za nje jamčijo, da bi torej morale svoje prebitke uporabljati za njihove občeko-ristne in dobrodelne naprave. Dozdaj storile so že mnogo za kulturo in blagostanje, darovale so že 294 milijonov kron v te namene, kar priča, da so res dobrodelne in občekoristne naprave in da vestno izpolnjujejo svoj poklic. Kdo je prvi izprožil misel? Poročali smo, da je dr. Alfonz Mosche v občinskem svetu dne 31. maja 1882. stavil predlog, da se osnuje mestna hranilnica. Zanimivo je, kako je to nastalo, kajti .misel se je že prej porodila. Ljubljančani so v oni dobi jako obiskovali slovečo narodno gostilnico »Pri Ančniku« v Šiški. Koj po občinskih volitvah zbrala se je dne 16. aprila 1882. prijateljska družba v rečeni gostilnici. V ti družbi so bili dr. Josip Vošnjak, naš prvoborilec, potem Ivan Železni-kar, takrat urednik »Slovenskega Naroda« in Ivan Hribar, sedaj župan ljubljanski. Pogovarjali so se o volitvah in o narodni zmagi. V pogovoru je omenil dr. Vošnjak, da bi bilo umestno, da novi prvi slovenski občinski svet kaj važnega sklene. Oglasil se je takoj Ivan Hribar rek-ši, da ima nekaj načrtov že pripravljenih in da misli predlagati, da se osnuje mestna hranilnica. Mislil pa je takrat tudi že na deželno hipotečno banko, a to naj bi kdo predlagal v deželnem zboru. Vsi so bili navdušeni za to misel in so se razšli. Drugi dan je prišel dr. Vošnjak k Hribarju in mu je rekel, naj dotični predlog o ustanovitvi mestne hranilnice stavi dr. Mosche, češ da je Hribar še premlad. Vsi so bili s tem zadovoljni in mladi Hribar je prepustil, da je njegovo misel izprožil starejši dr. Mosche. Se jeseni istega leta šli so Ivan I Hribar, Anton Klein in Alfred Ledenik v imenu hranilničnega odseka v Gradec, da si ogledajo uredbo in poslovanje tamošnje občinske hranilni* ce. Pravila za našo mestno hranilnico je sestavil Ivan Hribar. Prven- stvo torej gre sedanjemu županu Ivanu Hribarju. Sedanja hranilnična uprava. Upravo mestne hranilnice ljubljanske vodi občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane, potem pa od njega voljeni upravni odbor in ravnateljstvo. V upravni odbor voli mestni zastop za dobo treh let dvajset odbornikov, katerih polovica mora pripadati mestnemu zastopu, druga polovica pa se voli iz meščanstva. Vsi člani opravljajo svoje službe brezplačno. Sedaj so člani upravnega odbora: prof. Vinko Borštner, učitelj Jakob Dimnik, trgovec Ed-mund Kavčič, trgovec Robert Koll-mann, posestnik Jakob Kozak, odvetnik dr. Danilo Majaron, trgovec Karel Meglic, trgovec Ivan Mejač, zdravnik in pos. dr. Ivan Oražen, c. kr. stavb, svetnik Fran Pavlin, c. kr. računski ravnatelj v p. Anton Sve-tek, trgovec Andrej Šarabon, odvetnik dr. Anton Švigelj, odvetnik dr. Karel Triller, lekarnar in posestnik Ubald pl. Trnkoczv, graščak Josip Turk, trgovec Feliks Urbane, posestnik Ivan Velkovrh, trgovec Josip Vidmar, mestni župnik Ivan Vrhov* nik. Kakor vidimo, ima občinski svet ljubljanski pravico voliti upravni odbor hranilnice, potem pa, kar je zelo važno, pregledovati in potrjevati vsakoletni računski zaključek. Mestna hranilnica ljubljanska je torej pod strogim nadzorstvom občinskega sveta ljubljanskega. Vrhu tega ima hranilnica po zakonu posebnega cesarskega komisarja, kateri se udeležuje sej upravnega odbora in kateremu mora biti vedno znano, kako gredo hranilnična opravila, v katerem stanju je njena blagajnica in vse njeno poslovanje. On čuva o tem, da se izpolnjujejo pravila, in ako zapazi kake nedostatke ali nepravilnosti, storiti mora vse, kar je potreba, da se vzdrži red in varnost zavoda. Upravni odbor voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in člane ravnateljstva. Ravnateljstvo vodi hranilnično poslovanje in zastopa hranilnico na znotraj in na zunaj. Predsednik hranilnice in ravnateljstva je zdaj Ubald pl. Trnkoczv, podpredsednik Fran Pavlin, pisarniški ravnatelj Anton Svetek, člani ravnateljstva pa: dr. Karel Triller, Feliks Urbane, Robert Kollmann in Ivan Velkovrh. Prvi hranilnični predsednik je bil znani ljubljanski veletržec Fran Ksaver Souvan od leta 1889. do 17. marca 1893. Vnet za napredek zavoda vodil je skrbno hranilnično upravo v prvih letih. Njegova slika (delo slikarja Groharja) v hranilnični posvetovalnici spominja nas njegovih zaslug. Za njim je prišel Vaso Petri-čič in je predsedoval hranilnici od 12. aprila 1893. do jeseni 1904. Bil je torej na čelu hranilnične uprave malone dvanajst let, torej več kot polovico dosedanjega hranilničnega delovanja. S svojo finančno naobraženost jo je mnogo koristil zavodu in se mnogo trudil za njegov procvit. Skrbel je neumorno, da bi se vse stroke uspešno razvijale, osobito da bi se tudi menično poslovanje bolj povzdignilo. Pazil je na red in nadzorstvo v hranilnici, in meščani so vedeli, ako ni bil v svojem kontoar-ju, da je bil gotovo v hranilnici. Samo za njegove uprave se je uložno stanje pomnožilo za 15 milijonov kron, kar pomen j a za ono dobo velik napredek. Rezervni zaklad je bil že tako močan, da je hranilnica smela misliti na svoj dom. In zares za njegovega vodstva se je sklenilo graditi hranilnični dom, to je sedanjo hranilnično palačo v Prešernovi ulici. Ta hranilnični dom, ki ima moderno opremljene uradne prostore, stal je že gotov, ko je on zapustil svoje častno mesto, a vodstvo uprave prepustil svojemu nasledniku Franu Koll-maiinu. Fran Kollmann je vodil upravo od 26. oktobra 1904. do 16. aprila 1908. Otvoril je novo hranilnično palačo in do svoje smrti (16. aprila 1908) uspešno vodil upravo. Ko se je zavod jel najlepše razvijati, pokosila ga je smrtna kosa. Njegova slika (delo Groharja) krasi hranilnično dvorano. Četrti predsednik je bil Ivan Plantan, toda le kratko dobo od 16. maja 1908. do junija 1909. Običaj je, da se na tako odlično mesto povzdigne odličen meščan trgovec ali obrtnik in tako je upravni odbor volil dne 4. junija 1909. za predsednika obče priljubljenega in spoštovanega meščana Ubald a pl. Trnkoczv-ja. Že prej je bil podpredsednik in je mnogo storil za povzdigo zavoda in njegova je zasluga, da se je hranilnica povspela do današnje višine. Omenili smo, da se je v področju hranilnice osnovalo Kreditno društvo. Kreditno društvo ima svojo upravo, ki je tako sestavljena: 1. Odbor: Viktor Rohrmann, predsednik; Engelbert Franchetti. podpredsednik; Ivan Bonac, Oroslav Dolenec, Alojzij Kune, Fran Krapeš, Karel Kregar, Alojzij Lenček, Adolf Petrin, Ferdo Primožič, Ivan Sokličt Fran Stare. » 2. Računska pregledna komisija: Anton Leutgeb, Miroslav Malovrh, Josip Poklukar. 3. Pravni konzulent: — 4. Pooblaščenec hranilnice: dr. Karel Triller. 5. Cenzorji: Ivan Bonač, Viktor Rohrmann, Alojzij Lenček, Fran Stare, 2 odposlanca hranilnice. 6. Odposlanci upravnega odbora Mestno hranilnice ljubljanske: Ub. pl. Trnkoczv, Josip Kozak, Anton S ve tek, Andrej Šara bon, Josip Turk. Ravno na dan dvajsetletnice je imel občinski svet ljubljanski sejo. Koj na početku seje se je župan Ivan Hribar v iskrenih besedah spominjal dvajsetletnega delovanja hranilnice. Začetek je bil skromen, danes pa je Mestna hranilnica finančna velemoč, kateri je občinstvo zaupalo do 37 milijonov kron premoženja in ki ima črez 1 milijon kron svojega premoženja. Župan je izrekel priznanje in zalivalo, vsem, ki so do tega sijajnega uspeha pripomogli, namreč upravnemu odboru, ravnateljstvu in u radništvu, osobite pa je čestital hra-Trnkoczv. Ubald pl. Trnkoczv, ki je zajedno obč. svatnik in je bil na seji navzočem zahvalil se je v imenu hranilnice in je rekel, tla mu bode vedno pred očmi procvit zavoda. Deželni zbori. Češko. Dunaj, 9. oktobra. Jutrišnja „Wiener Zeiiung" bo objavila članek o odgoditvi češkega dež. zbora. V članku se bo poudarjalo, da je odgo-ditev bila potrebna, ker je bil deželni zbor nezmožen za delo. Vendar pa vlada ne obupuje, temveč je uverjena, da je vsak ponesrečen konec poskusa začetek nove posredovalne akcije. Najbrže bo vlada še letos poskusila spravili dež. zbor v tir ter upa, da bo ta poslednji poskus imel ugoden uspeh. Solnograd, 9. oktobra. Sprejel se je predlog, v katerem izraža veselje nad tridesetletnico avstrijsko-nemške zveze. Deželni zbor upa, da bo ta zveza trajala na veke. Sorc-ško. Celovec. 9. oktobra. V današnji seji je bila med drugim podana interpelacija glede povodnji na Koroškem. Izvolil se jc tudi permanentni odsek za spremembo občinskega in občinskega volilnega reda; v odsek, ki ima 10 članov, je izvoljen tudi poslanec Grafenauer. Nato jc bil deželni zbor odgođen. Notranji pofožaj. Praga, 9. oktobra. V visokih krogih označujejo Koerberja kot meža, ki bi bil zmožen razrešiti težko situacijo. Ker tudi krščanski socialci ne soglašajo nikakor z namero razpustiti drž. zbor, prevladuje mnenje, da se mora temeljito spremeniti režim v interesu končne rešitve zamotanega poiožaja; Koerber bi bil najbolj poklican, da sestavi nov parlamentaren kabinet. Ministrski svet. Dunaj, 9. oktobra. Danes popoldne je bila pod predsedstvom bar. Bienertha seja min. sveta, v kateri sta poročala ministra Žaček in Schreiner o uspehu akcij v Pragi. Državni zbor bo imel sejo 20. t. m. ob 11. dopoldne; povabila se bodo poslancem razposlala najbrze žc v ponedeljek. Ta dan ob 3. popoldne bo imela sejo tudi gosposka zbornica. Na dnevnem redu so različne formalnosti. Vlada upa, da se ji bo posrečilo v konferenci pred otvoritvijo parlamenta sestaviti ozek delavni program. Čisto trdno upa, da bo jesensko zasedanje prineslo odločitev o novem finančnem načrtu. VVahrmund. Dunaj, 9. oktobra. Pred upravnim sodiščem je bila danes obravnava o pritožbi prof. VVahnnunda, ker je v lanskem poletnem tečaju naučno ministrstvo sistiralo njegove seminarne vaja v Inomostu. Wahrmund predlaga, naj upravno sodišče izreče, da je postopanje upravnega sodišča bilo nezakonito. Wahrmunda zastopa dr. Po-stelberg, naučno ministrstvo dr. pl. Hampe, predseduje marquis Bacque-iiem. Po izvajanju obeh zastopnikov je po dvcurnem posvetovanju naznanil sodni dvor, da se razsodba proglasi 14. t. m. i Pjaga, 9. oktobra. Prof. VVahrmund je izjavil, da nikakor ne misli iti v penzijo in da bo na vsak način io leto ostal v Pragi. Ogrska kriza. WekerIova izjavs. Budimpešta, 9.oktobra. Danes se je pojavila vest, da je Wekerle priporočil grofa Andrassvja kot svojega naslednika. VVekerle temu oporeka, češ, da bi io ne imelo nobenega smisla, ker Andrassv stoji na istem programu kot on (Wekerle) in tega programa dadar ni akceptiral. Za sedaj je VVekerle svetoval vladarju, naj nadaljuje pogajanji z vodji večine; če bodo ta ostala brezuspešna, bo stopil v zvezo tudi z manjšino. •ritam! lber, Budimpešta, 9 oktobra. V današnji seji so se obravnavale predvsem imunitetne stvari. Ker je bio v zbornici samo okoli 60 poslancev, se je seja opetovano morala r-ekinKi. Ko je končno vendar bilo dovolj poslancev navzočih, se je sklenilo, da bo prihodnja seja v torek ob 10. uri dopoldne. — Predsednik zbornice Justh je zaradi nesklepčnosti ogorčen in grozi z demisijo. Srbija. Bel grad, 9. oktobra. Vojni minister Živković je iz zdravstvenih ozi-rov podal demisijo. Griko. Atene, 9. oktobra. Kralj Juri je brzojavil članom kraljeve hiše, ki so v inozemstvu, da za dinastijo ni nobene nevarnosti več. Sodi se, da se vsled tega prestolonaslednik v najkrajšem času povrne na Grško. Španija. Madrid, 9. oktobra. Stroški za vojno v Maroku znašajo vsak dan nad en milijon. Dnevne vesti. 4- Klub narodno-naprednib poslancev je sklenil v svoji včerajšnji seji, da izreče tovarišema Filipu Su-pančiču in Josipu Turku popolno priznanje na njunem možatem in neustrašenem nastopu zoper aasilstvo deielnozborske večine in postavoloznstvo deželnega glavarja. + Klerikalci imajo mačka. Odkrito priznamo: začeli smo dvomiti, če so klerikalci sploh še pri zdravi pameti. Ti ljudje so si menda res domišljali, da si bodo narodno-napredni poslanci mirno pustili ukrasti dva mandata, da bodo mirno prenašali klerikalna lopo v s t v a in n a s i 1 -stva in kvečjemu s praznimi gestami protestirali zoper politično razboj-nikovanje brezstidne klerikalne večine. Kar sta govorila Pegan in Su-steršič, to so same flavze in čenče. Tako juridično argumentiranje je vredno kakega starega sodnijskega šribarja. Ko so potem govorili dr. Triller, Višni-kar, Lenarčič in dr. Tavčar, ko so ti delili klerikalcem moralične zaušnice, da je kar tleskalo, ko so ti sijajno in neovržno dokazali, da to, kar nameravajo klerikalci, je velikansko lo-povstvo in pravo razbojništvo, in ko je Lenarčič v opravičenem gnevu nad infamno klerikalno moralo zaklical: Hudič vzemi vas in vašo moralo, šele tedaj so klerikalci prav spoznali, da je njihovo velikansko lopovstvo obenem tudi velikanska oslarija. Šele zdaj so spoznali, da so s svojim lopovstvom prisilili napredne poslance, da se branijo z obstrukcijo, ki je edino sredstvo, ki ga ima manjšina proti brezvestni večini. Seveda hočejo klerikalci zdaj potlačiti in premagati obstrukcijo. A zmešani so že tako, da več ne vedo, kaj smejo in česa ne minejo Kar divjajo po zverinsko in več ne vedo, kaj govore postave. Šuklje jo je popolnoma zavozil. Njegovo postopanje je bilo skoz in skoz nepostavno, vsaka njegova odredba je bila združena s kršenjem postave. Mož je prisegel, da se bo držal kot dež. glavar postav, da se jih bo držal \ jstno, pošteno in nepristransko. Kako izpolnjuje to prisego, se je pokazalo v soboto. Da je Šuklje dal ŠusteršiČeve predloge na glasovanje, dasi je zanje treba kvalificirane večine, ki je ni bilo, da je poklical v zbornico biiiče, da je svoje biriče napodil na dejanske napade na poslance, to so politični zločini, ki jih mora Šuklje plačati s tem, da bo odletel z mesta deželnega glavarja. Nasil-stva, ki so jih storili klerikalci, zahtevajo maščevanje. To uvidevajo tudi klerikalci in čuje se, da se že bridko kesajo svojih lopovstev. Klavrnih obrazov kakor poparjeni so sedeli v soboto v »Unionu", stikali glave in se jezili in kleli tistega, ki ga ni bilo v „Unionu", namreč dr. Pegan a. Njega zdaj dolže, da jih je zapeljal v to grozno stisko, nanj zvračajo krivdo, da so se zaleteli in si sami nakopali obstrukcijo. Zabavljali so na Pegana kar se je dalo. Menda je Pegan slutil, kako njegovi kumpani o njem sodijo, zato m prišel v „Union,'* nego je sam in zapuščen in prepaden kakor da bi bil ves skrokan, sedel v gledališču. Da ga igra nič ne zanima, to je videl vsak, komur je bilo sploh mar, da bi se zmenil za Pegana. Klerikalci so nad svojim političnim mačkom tarnali v »Unionu," Pegan pa v gledališču. Ko bi imeli klerikalci res kaj zdrave pameti, bi se bili pravočasno spomnili pregovora »Kdor seje veter, žanje vihar" in bi se bili po tem ravnali. Spoznanje oa jim je prišlo prepozno in zato bodo morali trpeti kazen, ki je ne bodo tako kmalu pozabili. 4- Mitu v ietolgnm sbor*» Nečuveno ie bilo postopanje det, glavarja v zadnji seji del. zbora. Deželnega glavarja imenuje cesnr, deželni glavarje zaupnik krone in kot tak ima še vse drugačne dolfnosti, kakor od kake večine svobodno izvoljeni predsednik kake korporacije. Svobodno izvoljeni predsednik je le mož zaupanja svoje stranke, deželni glavar pa je imenovan od cesarja, kot pooblaščenec cesarjev sedi na svojem mestu. Prva dolžnost takega cesarjevega zaupnika, takega pooblaščenca krone je čisto gotovo popolna nepristranost. Zaupnik krone ne sme poznati nobenih strank, poznati sme samo postavo in ravnati se mora strogo in čisto objektivno samo po postavi, sicer ni vreden cesarjevega zaupanja. Šuklje pa v sobotni seji dež. zbora ni postopal kot zaupnik krone, nego kot rabelj klerikalne stranke in je poteptal vse postave, ki bi mu morale biti svete, vŠukljetu ne moremo več videti zaupnika krone, v njem vidimo ne več deželnega glavarja, nego samo deželnega p and ur j a. Nečuveno in nedopustljivo je, da je Šuklje spustil biriče nad poslance, kajti s tem je prelomil postavo in grešil proti temeljem parlamentarizma. Nečuveno in nedopustljivo je, da je ta človek ljudskim zastopnikom grozil s policijo in državnim pravdaištvom. Šuklje je bil časih zgodovinar, a menda je prespal, kar se je zgodilo ravno pred 12 leti v državnem zboru na Dunaju. Takrat se je tudi predsedništvo poslanske zbornice spozabilo tako daleč, da je poklicalo v državni zbor policijo in izročilo nekaj poslancev sodišču. Odgovor na to je bil naskok na predsedništvo in razbitje parlamenta Še več. V obrambo parlamerriarnih pravic ljudskih zastopnikov se je dvigniio ljudstvo. Nasto-tisoče ljudi seje zbralo tedaj pred cesarskim dvorcem pripravljenih, da na nasilstvo v parlamentu odgovore z revolucijo na cesti. Tedaj je moral grof Badeni kar v eni uri odstopiti in sedanji dunajski župan dr. Lueger je s parlamentove ograje oznanil ljudstvu, da je vlada padla, dajezatvor-jen parlament in s tem odstavljeni predsedniki, ki so biriče in policaje nagnali na obstruk-cijoniste in da so vsi zaprti poslanci že izpuščeni. Take posledice je rodilo ono krivično, nasilno in postavolomno postopanje predsednikov poslanske zbornice, katero hoče zdaj Šuklje posnemati. Naj poskusi, če ima pogum; odgovor ne bo izostal. + Sobotna seja dež. zbora. O tej seji je korespondenčni urad izdal poročilo, ki je ne le polno napak, nego naravnost tendencijozno, ker navaja stvari, ki se sploh niso zgodile* pa zopet za m o tč nje stvari, ki so karakteristične. Popolnoma zlagano je, da so poslanci Gangl, dr. Novak in dr. Vilfan prosili odpuščanja. To se vidi iz njih izjave, ki jo prijavljamo na drugem mestu. V poročilu kores-pondenčnega urada je tudi rečeno, da je posl. Turk vrgel v stenografa Klemenčiča smrdljivo bombo. To je nesramna laž. Turk je metal bombe samo na tla in ni nikogar zadel dalje navaja to poročilo nekatere psovke, ki so jih klerikalci metali na Turka. Mogoče, da »o jih res izrekli, saj poročevalcev ni bilo pri seji, poslanci pa si niso vsega zapomnili. Čudno pa je, da je korespondenčni urad sporočil na Dunaj samo to, kar so klerikalci kričali, krepke, osoljene odg-ovore posl. Turka pa jeA vse zamolčal, najskrbntje seveda očitanje, ki ga je Turk vrgel v obraz Šukljetu, in ki je zaleglo veliko več, kakor psovke »policaj«, »Judež Iškarijot« in »renegat«, s katerimi so poslanci obsuli zaupanje krone nevrednega dež. glavarja, -f- Kako klerikalci rešujejo važne prošnje svojih volilcev? Kakor čujemo, naš sobotni članek o nujni odpomoči v Luški dolini prizadetim gospodom nemalo — smrdi. Nekaj groze, da bodo proti članku »Obstru-irali«. Ako bi res hoteli! Pa tudi če bi se premislili, pridemo o pravem času še z neko bclj zanimivo zadevo na dan. Za danes, da ne bo zopet preveč zamere si dovoljujemo le to le to se razume — ponižno vprašanje: Gospodje: dr. Šušteršič, dr. Lampe, — in če smemo, tudi gospod baron Schwarz, kaj je s tisto prošnjo, ki so jo Radenci že lansko leto vložili v zadevi iztrebljenja požiralnika v »Za-točnah« pri Mali Rašici t + Impozantna manifestacije za napredno poslance. Včeraj so bili na G lin ca h pri Ljubljani, v Litiji, na Igu in v Veliki Loki sijajno obiskani shodi, na katerih je ljudstvo z nepopisnim navdušenjem odobravalo noj narodnona-preduih poslancev za pravico in poslavo proti lopovki nasilnosti klerikalcev. Shodi so pozvali narodnonapredno stranko naj ne* uMrašno nadaljuje obslrukcijski boj *ko in po Donavi na Balkan. — ■Vedno množeči se vzajemni obiski ■Slovanov, osobito slovanske mladine to veselo znamenje za bodočnost, v ■niedsebojnem spoznavanju leži temelj ■praktični naši vzajemnosti. * Nov kontinent na Marsu. Le-»os je Mars naši zemlji zelo blizu in ■seveda ga astronomi prav pridno ■opazujejo. Znani belgijski astronom Ilonckheere je pravkar na njem od-liril nov kontinent, ki leži blizo od-Ikritega Argvra II. Profesor Jonek-licere je nazval novoodkriti konti-loent po svoji hčerki »Ella«. * Žrtve političnih strasti. V Fort Ide France na Martinique je politike n položaj postal skrajno nevaren in strasti in sovraštvo med posamev.-liimi strankami so dosegle svoj vr-liunec. Xek policaj je ustrelil na uliti župana Frederic Norberta iz Le tlarina. Volitve članov takozvanega tolikega sveta so se vršile dne fci6. teptembra. Povodom teh volitev je (prišlo do prelivanja krvi. Interdikt nad mestom Adrijo. Ifred nedavnim časom je bil adrijski Ekof napaden na cesti. Množica, ki so ki nahujskali klerikalci je škofa ka-pnenjala in ga taka poškodovala, da Ueži v bolnišnici. To se je zgodilo zato, ker je hotel škof prepeljali kuri-rjatni arhiv v Rovigo, kamor se ima tudi škofija preseliti. Člani katoliškega kluba skušajo ravnanje poulične sodrpre opravičiti. Papež pa je fvkljub temu proglasil nad mestom nterdikt, t. j. ne smejo se vršiti nobene bogoslužbe, dajati zakramenti Btti- Cerkve so zaprte, zvonovi so tiho. Del prebivalstva z županom na reln je poslal papežu peticijo, v kateri ironično prosi, naj interdikt nad pu >toni sploh več ne prekliče. Ampak prošnji najbrže ne bo ugodil; bi pre-halo neslo. * Zakaj zahtevamo pouka v materinskem jeziku? V prvi razred nc-fe.e nemške ljudske šole na Dunaju je ila zapisana češka učenka, doma iz Tabora. Xa spričevalu sta za celo le-* -amo 2 reda: pisanje in ženska ročna rjela. Vse ostalo je neklasificira-. V prvem četrtletju se bere: nicht . iprend (spricbt kein Wort); v rugem: wegen Abwesenheit nicht issificierbar (deklica ni hodila v ker ničesar ni razumela) ; v »cm je morala spet v šolo in v spričevalo so napisali: gibi keine Antv.ort; in v četrtem četrtletju kon-• -ira učitelj: nimmt stumm ara 1'nterrichte teil. -— Seveda je deklica proglašena nesposobno za višji red. — To je le en slučaj med ne->K\i]nimi. Kaže nam pa, da je sovražnik svojih otrok, kdor jih poši-tuje šole, kajti ne privošči jim uiti naobrazbe. Priznanje nelojalnosti. V Imstadtu na Bavarskem so od-!i dne 3. t. m. spomenik, ki naj l»i m in jal Bavarce na oni nesrečni leta 186f>, ko je bil njihov princ Ljudevit v prusko - avstrijski vojni anjen. Slavnosti se je udeležil tudi rine Ljudevit, ki je imel politi''-« n »vor. Govoreč o avstrijskih Nemih je rekel med drugim: »Sie (Nemil iniissen trene Staatsbiirger sein; i'- diirfen durchhaus nicht iiber die ( nze schielen, das ist Hochvor-at . , .« — Graška »Tagespost« od r-rka pristavlja: . . . eine Mahnung, lio schr zeitgeinass und ^rr^chhaus kutreffend ist.« — S tem Je »Tagss-jasno priznala, da so avstri.V Nemci nelojalen element, sicer -i ne pisala, da je prinčev opomin iremass und durehaus zutref-enjo pred •ko poplavo Dunaja. Češki dunaj-ki socialisti imajo čez 90 političnih T^anizacij; češke strokovne organi-•acije imajo okroglo 25.000 članov. ,ae delavske posredovalnice na naju preskrbujejo svojim roja-'iii kolikor mogoče mnogo služI) po klavnicah in tovarnah. Pa tudi h obrtnikov, zlasti manjših, je dno več. V X. okraju imajo Čehi stno obrtno nadaljevalno šolo. Če-krojači so ustanovili lastno ve-lk(> delavnico za obleke. Poleg 11 (rajevnih podružnic »Komenskega« ^ajo dunajski Čehi 159 denarnih svodov in društev, ki podpirajo f ;ki živelj. Razen tega izhaja na Jll,»aju 31 čeških časopisov, med nJhni dva dnevnika z več ko 20.000 JaroenikL Najvplivnejši list je »Vinski dennik«, ki je sicer nestranački, vendar se mu takoj pozna, da ga urejajo narodni socijalisti. Velik upliv imajo tudi »Delnice li- sty«, glasilo češke nižjeavstrijske socijalne demokracije, ki ima seveda drugačen ugled kot naša »jugoslovanska« socijalna demokracija. — Čehi nam morajo biti za vzgled, kako se prisili nasprotnika, da nas bode upošteval. itubj Književnost. — Salonska knjižnica št. 10. obsega dva znamenita spisa češkega pesnika in pisatelja Julija Z e y e r -j a in sicer velepoetično povest »Blagor na vrtu cvetočih breskev« in »Mavrični ptič«. Salonska knjižnica izhaja v založbi »Goriške tiskarne« A. Gabršček v Gorici. Novi zvezek velja 1 K 40 v, s pošto 1 K 50 v. lijaka,' »Rdeči Prapor« Št. 106 z dne 5. oktobra t. L prinaša med dopisi iz Zagorja ob Savi med drugim: »Takoj po volitvah pa se je pričel razvijati novi terorizem. G. Koprive je poslal pismo volilcu Antonu Vrečarju, da mu posojilnica odpoveduje dolg.« Imenujem dopisnika »Rdečega Praporja« navadnega lažnivca in obre-kovalca, ako se je ta infumna laž rodila v njegovi ^lavi. Obenem pa izjavljam, da sem pripravljen plačati vsakomur, kdor mi prinese dot'ćno pismo, 1000 K v gotovini. S primernim spoštovanjem T&mo Koprive 3763 načelnik posojilnice. Zagorje ob Savi, 6 oktobra 1909. Samo ie iHojte k s irazihni teselaiiK da ste vse poizkusili in da Vam nič ni pomoglo. Ali ste znabiti rabili Fay-eve pristne sodenske rudninske pa-stilje? Ne, ker bi sicer ne bili prehla-jeni tako neusmiljeno! Jaz pa svoje ljudi rabim pri poslu in ne gre, da bi vsak doma prepotil svoje prehlajenje. Kupite si Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj in iznebite se katara, da še sami ne opazite kako, pa tudi delo lahko opravljate. Skatljica stane samo K 1 25 in se ceneje in udobneje katara pač ne morete iznebiti. Dobiva se po vseh zadevnih trgovinah. Kakršnekoli ponaredbe odločno zavračajte. Glavno zastopstvo za Avatro-Ofjrsko: W. Th. Ountzert, Dunaj IV I, firosse heugasse 17. Proda se enonadip ia m vrtom v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3794 Darila. Več sprejme Matija Tome, Ha Šiška M. 63. V prilazno sobo v (istem, mirnem stanovanja se sprejme os pod i 6 n a pri soprogih brez otrok. Več ▼ up ravni štvu »Slovenskega Naroda«. 379! Na pol izurjenega top Hi Za dražbo sv. Cirila in Metoda: G. Fr. Spilar v Št. Petru nabral v veseli dru-bži K 2-20. G. Josip Gole v Čazmi K 4. Hrvatski dramatični igralci K 5 40 kot čisti dobiček svoje predstave v Mokronogu dne 2. oktobra. Hrvatski dram. igralci K 4 16 kot polovico čistega dobička predstave v Kostanjevici dne 6. oktobra. Slovensko onuzje v Sarajevu K 12. G. A. Gutnik K 1, katero mu jc izročil g. Fr. St. iz 11. Bistrice. G. Janko Prc-mrov rač. svetnik v Sarajevu nabral med Cii-doinimi Slovenci K 21 20. — Skupaj K 49*96. Srčna hvala! Živeli! Za dijaško podporno društvo „Domovina." Vesela družba v gostilni .Jereb- v Kranju K 3. — Živeli! Za „Sokola" v Domžalah K-c K 5. Živel darovalce. Da bi našel mnogo posnemovalcev ! HctcerolcSluKO postilo, Vrini nad purjern 34K3?. Siednji nr.fnf t!*k 7.*>6-fl mn. * Za vsebino tegi spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. o — Stanje i baro- t t opazovanja metra v mm Vetrovi Nebo 9. 2 pop. 737 5 9. zv ! 737 S n 10 11-2 si. j vzhod 11 o si. szahrod 7. zj. i 730 7 10 0 ; brezvetr. ■ H—II11 I 2. pop. 9. zv. 736-8 733 3 7? Po po!: ca doje&dke, otroka in bolnike na želodcu. Vsebuje pravo planinsko nilsko. Skatlja K 1.60 v vsaki lekarni io drogeriji. 11. 7. zj. i 7382; 14*4 si j vzhod 110 b!ab jug i 8 2 si. szahod dež oblačno 3 ciež obla eno Srednja predvčernjsnja temperatura 11.6", norm. 116 in včerajšnja IT80, norm 114. Padavina v 24 urah 167 mm in 29 mm. išče služba kot kočijaž v privatni hiši. Nastop takoj. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3738 Išše se izurjen Nastop službe takoj Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3816 Eobro, massfšo o vino H I mešanega blaga v Ljubljani ah tuai na deželi se želi prevzeti« Ponudbe pod „F. M. T." na uprav. »Slov. Naroda.« 3805 1! Pi»cti 2fi iii zoi Ji! izborno č.elu\e dobro Ksana ssnieseptična Melusine ustna in zobna voda !ii rtrdl dlesno In odsfr&ngnio neprilstno sapo iz ust. I Sw3l££ec£ca z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljufel0i za trgovino mešane stroke, sprejme takoj V SaCŽ^O v svoje Trgovine Krpeljo-Rozina, Karlo Čiškovič, Čemlkai pri Trsfn. 3806 Plača po dogovoru. 14 dnevna poskušnja. blizo Zvezda v Liabil&nU se is proste roko cen3 pod ugod- nimi pogeji. V pritloju hiše je sta* notranje, pripravno z& majhna o%rt Vprašanja na upravništvo vSlovenskega Naroda". :847 r\ ni IZ braatOVOga 2S5&| zdrave, mečne cd 50 do 85 Ihrovj „ 1450 „ Zm „ 593 „ 600 n s, nadalje 8 kOSUdOT prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vrsticami v obsegu ki ^SS, 36, 3S, 39, 40, 46, 42 in ima naprododai po primerno nizki ceni tvrdka 11. MmmBw & irng «UaBad. Dolsg ifaslsrjeva pivovarne. CS13 c. poštni uradm.% J\lbina Jifcser rojen« Jrfaste/c trgovca —^^h persčen«. Ijubljana, dne tO. oktobra 1909, S rev. 2996. J314 Služba občinskega ta se razpisale pri mestsiest županstvo f Postoj Letna plača K 1440—. Zahteva se popolna zmožnost slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo prosilci, ki so kot taki že službovali. Pri marljivem izvrševanju obč. pisarniških poslov se zamore računati tudi na zaslužek pri kakem drugem samoupravnem zastopu v Postojni. Službo je nastopiti 1. oziroma 15. novembra t. 1. — Prošnje je vložiti do 25. oktobra t. L pri mestnom županstvu. Mestno županstvo v Postoj^ dne 9. oktobra 1909 G. Pšfcel 1, r. župan. .J » Privatna plesna šola. 35letnSca. Čast imam naznanjati slavnemu občinstvu, da bodem letos, kakor sem imel prejšnja leta, otvoril plesni tečaj za gospodične in gospode iz boljših slovenskih rodbin v mali dvorani hotela .Union". Otvoril bodem tudi tečaj za otroke. Poučujem tudi v privatnih društvih, kolegijih in hišah po zahtevi posamezno ali v večji skupini. Eleganca! Estetika! Vprašuje in vpisuje se od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne v hotelu pri „Slonu", soba št. 73. Z odličnim spoštovanjem 3812 GiuHo Morterra, avt. plesni učitelj. •HslE )fl7l i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. I 13 I • _ _ _ ~ mm m mm M _ m^. V Delniška gia»nica k s.ooo.000. Stritarjeva ulica štev. 2. , Podružnica v Spljetn. Podraialca w Celovca. Sprejema vloge na kipce ii u tekoči racu ter p jE^L^L obrestuje od tae vloge po ctttib mW |2 jO 14 Rezervni fond S00.OOO kron. Podružnica v Trato. JCipije ia prodaja srečke bi vrednostne papirje vseh vrst po dietne« kam. 158 Nihče naj ne kupi poprej pisalnega stroja, dokler si jjj ni ogledal moderne brzosanopisnice Zahtevajte taisto na poskušajo in uverili se boste o vrlinah tega stroja napram vsem drugim, zamenjajo pod ugodnimi pogoji. Ugodna plačila na obroke. Prospekti zastonj. Glavno zastopstvo za Kranjsko: 3633 I Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, I. nadstr. | Izvleček Sz »oznega reda. Velf^ven ca d 1 Odhod lz LJubljane (lat. tel.) ; /■03 zjutraj. Osebni vlak v smeii: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. zel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. /•2a zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Stražo-Tcplice, Kočevje. 9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čet Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. f|a40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. '32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 8*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juS. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 0*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. f'40 i veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. že!., Gorico, drž. žrl., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (Čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. 0*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. feL, (od 30. meja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, cd 1. julija na progi Ljubljana juž. žel., — Jesenice vsak dan). mm m mm m šivilja Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3734 Hotel Tivoli 3419 mi iKtiiit sil Odhod iz L;ubl1ase {državno is'ezsfcs): 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2a05 pepcldno: Osebni vlak v Kamnik. 7MO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. • C 30 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Lfobilano dnine železnioa 7'I2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draidan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. 11-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Pra^e, Celovca, Beljaka, juž. ŽeL, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dtž. ŽeL, Jesenic, Tržiča. 2*58 popoidne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. drž. ŽeL, Jesenic, Tržiča. 0*40 zvočor: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jol žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro-žico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča. 9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. 1S-08 por.cci: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, drž. žel.. Jesenic. Prigod v Ljubljane (državne železnico) 6'4S zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. IO*S9 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. CMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. ©•55 z.očar: Osebni vlak iz Kamnika. (Le oh nedeljah in praznikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednjt evropeiskem času. Steckenpferd lilijno-mlečno milo Jfajooijže milo za kožo in proti pegami Dobiva se povsod 1 Uradnih izurjen v raznovrstnih pisarniških poslih, sprejme na dam vsako pisarniško delo. Ponudbe se prosi pod „uradnlk" na uprav. »Slovenskega Naroda«, kjer se izve naslov. 3719 Službe išče v Ljubljani ali zunaj pridna in izurjena sobarica. Ponudbe naj se pošljejo pod 4(1 iil09fl poštno ležeče glavna pošta j Ljubljani. 37J Št 29421. 954 C. kr. drža^so-žslesm^ ravnateljstvo v Trstn HOTEL „IURIJA" Kolodvorske ullcs št. 22. Toči s* vsak dan 8V0Ž& msrČoo la črno granat pivo (a 1& Mona-kovo), najfmejia mAtlisk&, štaferaka In dolenjska vina, dobijo se ob vsakem Času mnogovrstne dčPikatesa po najnižji ceni. — 0pol££a5kt in večeral abonma cd 52 h naprej. V smislu §§ 3. in 6. ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898 drd zak. št. 56 in § 3. ministrskega ukaza z dne 22. avgusta 1908 drž. zak. št. lgj se javno naznanja, da bodo volilski imeniki za volitev prisednikov in namestnike i obrtnega in priziv, sodišča razgrnjeni vsakomur na vpogledi od vštetega 11. do vštetega 24. oktobra 1909 v posvetovalnici mestnega magistrali V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestner. magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne! pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije. Vpogledati se smejo volilski imeniki le med uradnimi urami to je odj 8. ure zjutraj do 2. ure popoldae. Mestni magistrat ljubljanskim dne 9. oktobra 1909. Županov namestnik: bencina 1. r. Pozor! Keg t3> se odda še za ceksi d si v tsčaa. Za cenjeni obisk sa najuljudneje priporoča JKariJs JfSVaJC 3>r4 hoteiirka. Jfrasne damske klobuke kakor tudi ja deklice in otroke, najnovejše mede, v največji izbiri, po zelo ugodnih cenah prtpcroca jY(odni salon ?. JY[agdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. 3550 w Ljubijani združena s Frešeru tO¥. 1 9 • s u o n lllll 1 K Id II flj prapopoea slovenskemu občinstvu svojo bogato zalego kanceSijskega, carskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■ ■ ■ ifggp* najboljše kakovosti In po najnižjih cenah. črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo. Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. Šolski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust. s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za damo In za gospode, za navadno rabo in tudi za darila. Albumi za slike, razglednice in poezije. Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust. Jhroihu knjigarna sprejema hdi naročila na pisalne stroje ------ vseh sistemov po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnice, oznanila, fakture, trgovska pisma itd. itd. Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pustoši emšek Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.