Kako in kdaj se bode vojska končala. Če je kdo pazljivo prebiral razae avslrijsko-ogerake časaike od oaega časa, kar se je aedajaa vojska začela, je v ajih lehko aašel, da se v Avatriji aabajajo tri vrate aevtralcev. So Bamreč aevlralci ki irnajo aočutje za Pruse, ali bolj rečeao, za Nerace; drngi ki irnajo sočutje za Fraacoze, in taki ki Bimajo sočutja niti za eao aiti za drugo bojevajočo se slraako, ia ti pravijo, da bi aajbolje bilo, če bi se Fraacoz ia Prus tako dolgo bojevala, da bi drug dragega popolaoma pokoačala, kakor ona dva leva, o kterima basea pravi, da sta se tako dolgo jedla, da sta k aledajemu ostala le sarno repa aa bojišeu. Iz početka se je mialilo, da to celo ui mogoče ia da bode po prvi veJiki bitvi se laki Bapravil mir, dozdajne maoge krvave bitve ali bolj rečeao mesareaje kaže veadar, da je tudi to mogoče ia da se je res bati, da se bosta oba leva celo pojedla. V bitvah od 14. avgusta do 2. septembra sta aasprotaika skupej zgubila že više 300.000 mož raBJeflih in mrtvih. Zaiaga Nemcev je zato samo v tern, da grejo naprej in da iBiajo več zaameflj zmag, tartvib ia raajeflih pa imajo več kakor Fraacozi. Pri vaeh teb velikaBakih žrtvah ia strahovitera prelivaBja krvi se še veadar ae uiore reči, da bi skorej koaec bil vojskovaaja, ker zdaj še le je stopil fraacoski aarod aa bojišče ia zato se lehko vpraša: Eako ia kdaj ae bode ta strašna vojska koačala? Zakaj pa se ae vojaknjejo Prusi dalje tako trdovratuo? ker hočejo le v Parizu mir delati, Fraacoako popolaoma potreti ia si prilastiti Elsasko ia Lotbringsko. Spet se bo poaijalo 8eme prihodaje vojske med Fraacozi ia Prusi, ker fraacoski aarod ae bode aikdar pozabil takega poaižaaja ia oslabljeBJe, ktero bode po takeai Fraacosko doletelo, bode oaa 8 zvezami z dragirai vladami spet popravila, in tedaj bodo spet stale razmere kakor dozdaj, ia saaio ta razlika bode pristopila, da bode Fraacoaka prihodajič bolj oborožena in previdaejša, kakor je bila zdaj. Na ta načia bode zato gotovo spet pribodaji rod doletela vojska. Napoleoaa smo srečao rešeni, zdaj pa nam Bog poraagaj za8traa HobeBCollerja! Vsc apoštovaaje takiia vojaškim voditeljem kakor so Moltke, SteiBmetz, vob der GobeB, Blaaieathal itd., zmagali veadar aiso oai, aiti Pruai aami, ternuč nemški narod, kaj pa bode neaiški aarod dobil a tim ee, 8e aneksira Elsas ia Lotbrinako? Ali bode maaje dače plačeval? Ne ! Ali bode bolj svobodea? Ne! Ves dobiček za nemško Ijudatvo bo ta, da se bodo v aekterih letih spet vojskovali z Fraaeozi. Ia zakaj vse to? Eer Hoheacollera aoče samo zmagati, temuč tudi pridobiti ia aadvlado nad vso Evropo imeti. — Eralj Vilhelro, prestolai priac ia priac Friderik Earl 80 zdaj tudi v vojski to je reszmagali, zmagali bi veadarNemci tudi brez njih, ravno kakor se dobro vojakajejo Virteabergerji, Bavarci, čeravao 80 ajib vladarji doma. Hobeacollerji bodo tedaj pobrali aad zmage, ljudatvo pa si aaj obriše usta ia bode imelo čast čez pet ali deset let spet 8e bojevati. Mialimo tedaj, aaj se napravi v kratkem niir ia sicer ae jalov, ki bi imel seme pribodaje vojake v sebi. Z bojišča 13. septembra so priali glasi iz Pariza, da so Fraacozi raost razstrelili pri Creilu. Razstreliti še tadi mislijo vae drage iaoste, kteri bi Pruaom aa dobro priali. V Chalonsu je 8000 Prasov. 14. t. m. je bila mala bitva pri Moatereau med pruskimi alaai ia fraacoskiaii svobodaiaii strelci. Prusi so zgubili 60 mož ia so bili nazaj vržeai. Oai iati daa pa so se morali Fraacozi pred Prasi pri Melua-a aazaj pomekaoti. Od 14. do 20. t. m. akorej ni nič važnega poročati iz bojišča. Pra8i so se počasu in previdao poBiikovali protiParizu, ktere so vedao aadlegovali fraacoski prostovoljai strelci in je tadi večkrat v malih bitvah pobili. Prusi ae bližajo Parizu od treb straai, ia so že piišli v Versailles, Clamart, Chareatoa, ter so še saaio tri ure od Paiiza. Misli se, da bodo od treh straai Pariz aapadli ia si svoj glavai kvartir v Versaill-u aapravili- 18. t. m. je bila mala bitva nied Prasi ia Viaeyjeviru korom, pri kteri so Prasi aiaogo ijudi zgabili , posebao pri Ivry, kder 80 se spet Prasi morali aazaj poaiekaoti. V gozdib pri ChaiaaBtn itna geaeral Duerot 80.000 vojakov zbraaih. 19. t. m. se pise, da se bo Jule Favre podal v glavai kvartir Prasov, ia da se bo pogajal z Bismarkoua zastraa miru. — Iz praskega tabora prihajajo zmiroin glasi, da so pruski vojaki že jako utrajeai, aa francoski straai pa so prostovoljci čedalje sitaejši ia Badlegnjo zlo aemško vojsko. Ako ae ae bode v kratkem storil mir, ae je bati, da napadejo araiado ualezljive bolezai, ker se že zdaj zlo griža kaže. Trdnjave se še zmirom držijo ia Bapadajo večkrat z uspebom aadlegovalce. Tudi Bazaiae va vojska je dobro z vsem oakrbljeaa. 20. t. ui. je bila bitva pri Moothery-ju v kteri 80 Fraacozi zaiagali. Prusi iraajo velike zgube.