Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Bedni občni zbor* Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil glasom sklepa v odborovi seji dne 14. junija 1.1. v sredo, 8. novembra 1922. po sporedu, ki ga določajo družbena pravila. Vse podružnice, ki še niso izvolile svojih zastopnikov (delegatov), za družbeni občni zbor, se pozovejo to čimpreje in pravočasno na podružničnih občnih zborih zvršiti, ter se pri tem ravnati strogo po določilih družbenih pravil, odnosno po določilih, objavljenih v 6. številki »Kmetovalca" z dne 31. marca t. L, katera določila naj podružnična načel ništva natanko izpolnjujejo, da ne pride do nepotrebnih sporov o pravilnosti zvršenih občnih zborov. — Prepis zapisnika vsakega občnega zbora je potem takoj poslati Kmetijski družbi, v katerem bodi natančno naveden naslov izvoljenega delegata. Udnina za leto 1923. Zaradi visokih stroškov za papir in tisk Kmetijska družba ne more več izhajati s sedaj določeno udnino, kajti samo za izdajanje ..Kmetovalca" je morala družba lansko leto doplačati 270.000 K in letos bo pa znašal primanjkljaj 300.000 K. Če naj družba ne pride ob svoje premoženje in naj sploh umno gospodari, mora udnina kriti vsaj izdajanje »Kmetovalca". Iz tega vzroka namerava glavni odbor na družbenem rednem občnem zboru predlagati zvišanje udnine za leto 1923. na približno 80 K (20 dinarjev), na kar se vse podružnice že sedaj opozori. Kmetovalci naj upoštevajo, da se je vse silno podražilo, torej tudi vsi njeni izdatki in da bi navedeni veliki letni primanjkljaji družbo vedli v propast. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaracunjajo po nastopnih cenah: Inserat na' pol strani 400 D, na '/< strani 200 D, na >/, strani 100 D, na ■/>« strani 65 D, na V«i strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 pan, najmanj pa skupaj 6 D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. <>hseg: Redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. — Nevarnost za nadaljnji obstoj štajerske Kmetijske družbe v Gradcu. — Svetovnoznani Sackovi plugi. — Nekaj za naše gospodinje! — Žitni hrošč (Anisophia av.). — Jabolčni zavijač, fusikladij in monilija. — Ocena knjig. — Kmet.-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Konjerejec: Konjerejčeva opravila. — Porezovanje kopita. — Strelna gniloba. — Presojanje konja pred podkovanjem. — Konjerejske vesti. — Družbene vesti. — Inserati. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir šTlžr^Tjubijan^^ LetnikYxXlX Nabava modre galice za prihodnje (1923 ) leto. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo je v svoji seji dne 14. junija 1.1. sklenil, nabaviti za svoje ude toliko modre galice, kolikor je utegnejo družbeni udje naročiti, oziraje se na vse okoliščine. Družba domneva, da je cena za kupljeno galico primerna, kati cene za baker na svetovnem trgu silno rasejo in že danes je računiti z dvojno tisto ceno za modro galico, za katero jo je družba letos oddajala. — Za kupljeno modro galico pa družba potrebuje preko 15,000.000 K, ki jih mora naprej plačati in od njih odrajtovati visoke obresti. — V prid udov-vinogradnikov je torej, da pomagajo te stroške tem potom znižati, da že sedaj modro galico na oče in pri naročilu za vsak kilogram vsaj 20 K predplačila vpošljejo. Podružnice se torej s tem poživljajo, da prično takoj z nabiranjem naročil in predplačil za modro galico za prihodnje leto. Kmetijska družba bo upoštevala samo naročila udov, ki so letos plačali udnino in ki tudi prihodnje leto ostanejo udje Kmetijske družbe. Podružnice morajo zbirati naročila in jih s predplačili vred doposlati Kmetijski družbi najkesneje do 15. avgusta 1922, Predplačila se nakažejo družbi potom položnic poštnega ček. urada na rač. 10.712. brez vseh nakazil nh stroškov. Položnice dopošlje Kmetijska družba brezplačno. Kmetijska družba se bo ozirala le na pravočasne prijave in bo le onim udom dodelila modro galico po najnižji ceni, ki do zgoraj navedenega roka nakažejo določeno predplačilo. Zamudniki bodo v prihodnjem letu primo-rani plačati galico pač po tržni ceni, ki bo precej višja od cene, po kateri jo bo oddajala Kmetijska družba. Suhe klaje (sena in slame) ( utegne prihodnjo zimo še bolj primanjkovati nego letos, zato bo Kmetijska družba skušala stihe klaje za pokladanje priskrbeti za one svoje ude, ki utegnejo priti v zadrego. One podružnice, ki bi bile pripravljene svoječas io prevzeti cele vagone suhe klaje, naj to nemudoma družbi sporoče. Te prijave bodo seveda popolnoma neobvezne, kajti tudi družba danes še ne ve, če bo mogla v tem pogledu kaj storiti, kajti s priskrbitvijo sena in slame so zvezane take težkoče, ki jih je mogoče le težko premagati. Vsekako se bo pa družba za to zadevo pobrigala in bo skupni nakup suhe klaje skušala zvršiti, če bo količkaj kazalo in bo dovolj zanimanja med udi. Kmetijska družba za Slovenijo. Nevarnost za nadaljnji obstoj štajerske Kmetijske družbe v Gradcu. Ker utegne usoda štajerske Kmetijske družbe v Gradcu zanimati bivše njene ude na Spodnjem Štajerskem ,ki so sedaj včlanjeni pri naši Kmetijski družbi za Slovenijo, objavimo tozadevno poročilo iz „Wien. Land-wirtsch. Zeit." z dne 10. junija t. 1., ki slove: „V seji glavnega odbora Kmetijske družbe za Štajersko 11. aprila t. 1. je bil na dnevnem redu predlog o razpustitvi družbe in odslovitvi vsega njegovega osebja. Generalni tajnik K n a p p e (ki je pa med tem časom že svojo službo zapustil, op. ur.) je podal poročilo, glasom katerega je bil ves trud zamanj, urediti družbeno financi-elno stanje, bodisi potom združitve z „Zvezo kmetijskih zadrug", bodisi s podporo iz državnih sredstev. Debata v tem predlogu se je tako končala, da bi bilo poprej še vse poskusiti, preden mora družba prisiljeno likvidirati in s tem preprečiti trajno sramoto za celokupno domačno kmetijstvo. Predsednik A11 e m s pojasni vse storjene brezuspešne korake za saniranje družbe in utemelji nemožnost zadevo še nadalje odlašati. Glavni odbor je sklenil vsemu osebju službo odpovedati in izvoliti odbor, ki se ima pečati z vprašanjem, kako bi bilo morda vendarle mogoče likvidiranje družbe zadržati. Zelo je obžalovati, da je mogla priti tako ugledna korporacija v tak mučni položaj, ki ga je bržkone povzročilo dejstvo, da je družba dobavo in oddajo gospodarskih potrebščin prepustila „Zadružni zvezi". Štajerska Kmetijska družba, ki je slavila šele 1. 1919. svojo stoletnico, zre na slavno preteklost in bilo bi zelo obžalovati, če se ne posreči njenega nadaljnjega obstoja rešiti." Tako imenovani list, ki pa piše zelo obzirno, dočim so drugi listi ostreje pisali. Pisec teh vrst, ki razmere dobro pozna, prav dobro ve, kje je iskati vzroke propasti sedanji nemški štajerski kmetijski družbi. Napominjan list, bržkone inspiriran po bivšem tajniku Knappu, vali krivdo propasti na dejstvo, da družba ni imela blagovnega prometa. Je nekaj resnice na tem, a kdo je temu kriv? Družbeni glavni odbor, ki o tem ni hotel ničesar slišati in je vedno nastopal kot skrajno domišljav absolutist, kojemu je bil vrhunec vse modrosti neplodno in brezkončno govoričenje pri svojih sejah, zraven tega se pa ni znal povspeti do modernega delovanja za tehniški napredek kmetijstva in je vrhutega načelno zametaval, kar ni, bilo zelene barve in v Gradcu plombiranega. Namesto, da bi se bil glavni odbor omejil na ponižno vlogo upravnega sveta ali nadzorstvenega organa in bi bil neprestano delo za prospeh umnega kmetijstva prepustil strokovnem družbenemu tajništvu, kakršno delo ne moro čakati na milostne sklepe preredkih sej glavnega odbora, kateri čisto naravno ne more biti sestavljen iz udov, ki vsq potrebno neprestano zasledujejo, je pa degradiral pri družbi nastavljene strokovnjake na stopnjo navadnih, pisarjev. •— Naj bo usoda nemške štajerske Kmetijske družbe resen opomin tudi za našo družbo, ki naj s svojim dobro zgrajenim temeljem posnema in neprestano izpopolnjuje moderno delovanje v prospeh kmetijstva po zgledu kulturno visoko stoječih dežel ter naj se drži načel: Z mogočnimi koraki napredujočo kmetijsko znanost, ki naj pride odkjer si bodi, popularizirati ter jo previdno in pametno uvajati v prakso; malo govoriti in še to brez vsake demagogije, a zato pa delati, delati in zopet delati ter pri tem prosvetnem delu iskati vso slavo v dejanskih uspehih, ki naj se kažejo v dvignjenju produkcije. ____G. P. Svetovnoznani Sackovi, plugi. Najvažnejše poljedelsko orodje je brezdvomno plug. To resnico so razumni kmetovalci že davno spoznali, kar nam pričajo najrazličnejše vrste tega kmetijskega stroja; tako imajo Čehi svoj sistem, Nemci svojega, itd. Vsak plug je narejen in prilagoden zemeljskim razmeram. Pa že samo pri posameznih vrstah plugov imamo najrazličnejše oblike, ki služijo za globoko ali plitvo obdelovanje zemlje. Naši kmetovalci se še vse premalo zavedajo, kako velike važnosti je dober in pravilno narejen plug; dober Podoba 16. učinek globokega oranja in pravilno obračanje zemlje pri oranju, ki se lahko doseže z dobrim plugom, je našim gospodarjem le malo znan. Danes prihajajo na trg v prodajo že najrazličnejše vrste plugov. V naših razmerah so se dosedaj kot najboljši in na'primernejši izkazali Sackovi plugi. Po iz-najditelju imenovan je ta plug najbolj razširjen. Tvor-nica, ki se nihaja v Nemčiji in že obstoja več desetletij, je tekom tega časa tako skrbno popolnila posebno univerzalni plug, da ga moremo danes z izmenjavo nalašč v to prirejenega orodja takorekoč uporabljati za vsa poljedelska obdelovanja zemlje. Vsled svoje praktične in jako trpežne izdelave, lahkega obdelovanja zemlje, so Sackovi plugi zasloveli po vsem svetu. Podoba 16. kaže tak univerzalni plug. Gredelj je dvojnat in železen, kakor kozelc, lemež in deska. Zadnja je kratka in visoka. Ročici sta premakljivi in se postavita lahko po želji. Plužnja ima dva kolesa, ki pa sta različno velika. Večje kolo teče v brazdi, manjše po ledini. Tvornica izdeluje Sackove pluge v različni velikosti, in sicer št. 6, 7, 8 in 10. Te številke značijo globočino oranja v colah. Zelo pripo očljivi so plugi iste tvornice za globoko obdelovanje zemlje. Naši kmetovalci se globokega obdelovanje zemHe boje, katero pa je v razumnem poljedelstvu neobhoino potrebno za izboljšanje zemeljske rodovitnosti. Ta bojazen kmetovalca izvira odtod, da se pri globokem oi anju živina le muči in da se napravi s tem zemljo nerodovitno; nasprotno pa je resnica, da z umnim poglobljenjem i razde izboljšujemo zemljo in pomnožuje-mo zemljiško g'avnico. V zemlji, ki je orana 20 do 24 cm globoko, se koieninice rastlin razširijo in voda se hitreje razdeli, pa tudi dalje časa obdrži, kar je tudi v varstvo zoper vlažnost in sušo mnogo ugodneje, kakor plitvo oranje. Najbolje je globoko oranje pred zimo, ker se vse spodnje plasti spravijo na površje in tako izpostavijo vplivu luči, zraka, mrzlote in gorkote. Globoko oranje se priporoča posebno za okopavine in deteljo. Kakor sme že gori omenili, se Sackovi plugi lahko uporabijo tudi za vsako drugo obdelovanje zemlje. Namesto oralnega telesa se pritrdi na gredelj dotično, za plug nalašč pri ejeno orodje. Na ta način lahko izpreme-nimo Sackov p'ug v par minutah v osipalnik, podzemeljski plug, razruševalca itd. Vseh prememb je danes že okoli 30, tako ca služijo za vsa dela na polju. Ker je pri nas potreba po takih plugih zelo velika, se je Kmetijska družba za Slovenijo odločila že lansko leto, da naroči večje število Sackovih plugov. Tvornica v Nemčiji pa je z- izdelavo teh plugov tako obložena, da nam jih je šele pred enim mesecem odposlala. Pred tednom jih je družba prejela in jih oddaja po cenah, ki so označene v »Družbenih vesteh". Ciril Prijatelj. Nekaj za naše gospodinje Pri nas je še splošno v navadi, da se kravje mleko posnema v plitvih, lončenih latvicah. To posnemanje mleka ali pridobivanje smetane je jako nepopolno, počasno in posebno v poletnem času za mleko nevarno, kajti navzlic največji pazljivosti, se mleko poleti včasih prav hitro pokvari, ne da bi vedeli ;za pravi vzrok. Poletno prehitro skisanje ali sesedenje mleka prepreči vzdig maščobnih krogljic ali smetane na površje, tako da se ne samo tako pripravljena kisla smetana težko pinji, ampak se iz te tudi izdeluje manjvredno maslo. Za izdelovalca sirovega masla je najvažnejše, da posname mleko kolikor največ mogoče. Posnemanje z žlico iz lončenih latvic, pa je zelo nepopolno, kajti to posneto mleko vsebuje še 1-5% do 2% mlečne maščobe ali smetane. Na ta način zavržejo naše gospodinje pri dnevnem posnemanju 501 mleka 1 kg prvovrstnega čajnega masla; v enem letu znaša to 360 kg in, če računimo današnjo ceno sirovega masla 250 kron, znaša izguba pri posnemanju mleka v latvicah nič manj kakor 80.000 kron na leto. Iz tega sledi, da se vsakemu kmetovalcu, ki namolze dnevno v svojem hlevu le 30 1 mleka, za katerega pa nima dobre prodaje, desetkrat poplača že v enem letu nabava posnemalnika. Podoba 17. Novejši sistemi posnemalnikov (glej podobo 17.) posnemajo mleko, ako so v polnem obratu in pri 35° C toploti mleka, do 0-08% mlečne maščobe. Pri tem posnemanju mleka je pač nespametno govoričenje kmetovalca, ki posnema mleko v latvicah, da mu je stroj predrag in se ne izplača. Pri nas Slovencih prihaja posnemalnik še s posebnim ozirom v poštev in so se isti pred svetovno vojno že pri večih kmetovalcih našli. Ker pa je med tem časom izvoz sirovega masla padel, so se tudi posnemalniki prenehali kupovati. Ker mejimo na državo, katera ima veliko potrebe po sirovem maslu ter visoko valuto, prihaja še posebno v poštev izdelovanje sirovega masla. To pridelovanje pa se izplača, ako imamo v hiši posnemalnik. Zc danes se izvaža preko Trsta iz Slovenije dnevno 300 kg sirovega masla; lahko bi se ga pa izvažalo 1000 kg, ako bi naše gospodinje pravilno gospodarile z mlekom. Da se olajša nabava posnemalnikov kmetovalcem, je Kmetijska družba naročila v Nemčiji več vrst teh strojev, in sicer take, ki posfiemajo v eni uri po 50 1, 75 1 in 1001 mleka. Ker ne plača Kmetijska družba nikake uvozne carine, se bodo stroji, ki so na potu, razprodajah po jako ugodnih cenah, kar naj tisti, ki namerava stroj naročiti, upošteva. \ P . J. Žitni hrošč (Anisoplia av.). V nekaterih občinah krškega okraja se je pojavil letos žitni hrošč v veliki množini ter povzročil na pšenici in rži veliko škodo. Pri nas je bil žitni hrošč dosedaj skoro nepoznan, dočim je v Rusiji običajni žitni škodljivec, ki dela na žitu ogromno škodo. Žitni hrošč spada med listne hrošče, je kakih 12 do 13'5mm dolg. Po krilih, ki so bakrenorjave barve, sliči nekoliko prosnici. Tudi on zaploduje, kakor prosnica, v zemlji male ogrce (ličinke), ki razjedajo korenine posejanemu žitu. Glavno škodo pa napravi ta škodljivec kot hrošč, ker zleze, čim je žito sklasilo, v klasje, kjer razjeda cvetje, oziroma mlečno zrnje. Uničuje se ta hrošč s tem. da se proti večeru ali zgodaj zjutraj pridno pobira. Tudi se s preoranjem zemlje po žetvi (jeseni) uniči veliko ličink (malih ogrcev). Nadalje se priporoča, da se v krajih, kjer se je pojavil žitni hrošč uvede racionelno kolobarjenje in omeji pridelovanje žita na korist drugim poljskim rastlinam (okopavine, sočivje, detelja). T. Jabolčni zavijač, fusikladij in monilija. (Konec.) Popolnejši uspeh, nego z vsemi drugimi načini zat> ranja dosežemo edinole zUrania-zelenilom. (Ura-nia-zelenilo se dobiva pri Kmetijski družbi v Ljubljani kg po 250—300 K). Na 1001 vode vzamemo 12—15 dkg Urania-zelenila ter V> kg živega, ali 1 Vi kg ugašenega apna. S to zmesjo poškropimo jablane in hruške koncem maja ali meseca junija, pri čemur je gledati, da zadenemo s tekočino predvsem mlado sadje. (Previdnost pred za-strupljenjem, kajti Urania - zelenilo kot arzenikov preparat je zelo nevaren strup!) Zavijačeva gosenica bo ho-teč se zariti v sad, uživala kot prvo hrano na lupini se nahajajoči strup, ter bo prav gotovo poginila. Drugič škropimo koncem julija ali začetkom avgusta, s čemur uničimo drugi zarod tega škodljivca. Američani, Angleži, Francozi in Nemci zatirajo z Urania-zelenilom zavijača, kakortudi razne druge škodljivce sadjarstva, vinarstva in kmetijstva že skozi 20 let z najboljšim uspehom in je nuino želeti, da se seznanijo s tem sredstvom čimprej tudi naši kmetijski producenti. Mnogo škode nam povzroča nadalje fusikladij, krastovec ali škrlup (Fusicladium). Fusikladij napada jablane in hruške ter dela na poganjkih, listju in sadju večje in manjše bradavičaste, nekam usnjate lise in razpoke. Napadeno listje ne more proizvajati hrane (asimilirati) potrebne za razvoi drevesa in sadja, drevo oslabi, sadje ostane drobno in krmežljavo. Po škrlupu na- padeno sadje je nevšečne vnanjosti, se ne razvije popolnoma, češče razpoka in začne gniti že na drevesu ali prav kmalu v sadni shrambi. Zatiranje te bolezni, katere povzročitelj je mikroskopično majhna glivica, se vrši s škropljenjem zbakreno-apneno zmesjo, kakor se uporablja v vinogradu proti peronospori vinske trte. Ker je bakreno-apnena zmes predvsem obrambno (preventivno) sredstvo, je odvisen učinek od pravočasnega škropljenja. Prvič škropimo z 2% zmesjo pred cvetjem, ko se je začelo razvijati listje, drugič z 1 % tekočino po cvetju in tretjič z isto tekočino, ko je s&,dje za lešnik ali oreh debelo. Ako se bolezen v vlažnogorkem poletju še vkljub temu pojavlja, je škropljenje en- do dvakrat ponoviti. Za drugo in tretje škropljenje lahko primešamo na 100 1 bakreno-apnene zmesi 12—15 dkg Urania-zelenila, da uničimo obenem jabolčnega zavijača. Posebno pozornost moramo obračati na vrste, ki so 6bčutljive za fusikladij. Take vrste so: štajerski mašanc-gar, Baumannova reneta, londanski peping, Boikenovo jabolko, zlata parmena, damasonka, grafensteinsko jabolko, rdeči devičnik, muskatna reneta, Oberdickova reneta, kaselska reneta, rdeči železnikar, jesenski kosmač, beli zimski kalvil. Od hrušk: zimska dekenka, napole-onovka, postrvovka, bela jesenka, lesnobarvna maslen-ka, virguljka, hardenpontovka, mechelnovka itd. Kakor so se branili leta in leta vinogradniki škropljenja proti peronospori, se najdejo še danes kratkovidni sadjarji, ki pravijo, da je škropljenje sadnega drevja novo nepotrebno zlo in da se to delo baje ne izplača. Po naših domačih in po izkušnjah vseh naprednih sadjarjev tu- in inozemstva se pravočasno in pravilno škropljenje pri občutljivih namiznih sadnih sortah v dobrih sadrim letinah tako sijajno izlača, da bi ne smelo biti v bodoče več sad-I jarja, ki bi tega sredstva ne poznal in uporabljal. Š k r o p- • 1 1 j en je sadnega drevja mora postati tudi ! pri nas redno kulturno delo, kakorježe davno škropljenje vinske trte. Kot zadnio mi je omeniti še m o n i 1 i j o (Monilia — pravilneje Sclerotinia fructigena in cinerea). Tudi monilija je glivična bolezen, ki povzroča gnilobo pri pečkastem, koščičastem in jagodičastem sadju. Mo-; nilija napada sadie že na drevesu in jo je prav lahko spoznati. Napadeni (gnili) plodovi so rjave, sivkasto-rjave ali temne barve, ter posuti z rumenkastimi in sivimi bla-, zinastimi zrastki, navadno v pravilnih krogih. Te blazinice niso nič drugega nego nebrojno trosje (seme glivice), katero prenaša veter na zdravo sadje in ga tako okuži. Vsaka še tako majhna rana, povzročena vsled mehaničnih poškodb, os, sršenov, toče, škriupa itd., nudi trosiu dovolj velik vhod, da zamore vzkaliti in sad se-gniti. Nekari gnili plodovi jeseni ne odpadejo z drevesa, temveč se posuše in zgubančijo ter prenašajo s tem gnilobo na pridelek prihodnjega leta. Ker se' širi gniloba zadnja leta po naših nasadih z neverjetno brzino, postaja ponekod naravnost katastrofalna, ter pač ni treba povdarjati, da je treba tudi to kvarljivko z največjo doslednostjo in sistematično zatirati. Vse gnilo in nagnito sadje na in pod drevjem je pridno pobirati in zakopavati globoko v zemljo, da ne bo prenašal trosja veter. Plodovi, ki so samo malo nagniti, se dado še porabiti, ko smo izrezali poprej ,.gnilobo". Ko je odpadlo jeseni listje, odstranimo raz drevje vse zgubančene plodove (mumije), porežimo tudi bolne, suhe mladice, na katerih trosje istotako pre- zimuje ter vse skupaj sežgimo, odnosno zakopljimo v zemljo. Sedaj pa brez odlašanja na delo, sadno drevje nam bo trud in stroške jeseni stote r n o z obrestmi vred povrnilo! OCENA KNJIG. Ljubomir Vulovlč, načelnik mostarskega okrožja, Pot k elektrifikaciji dežele, t. j. pot k blagostanju ljudstva in k cvetenju države. Ta brošura je vredna, da se jo spominjamo, kajti ista načela, isti predpogoji, ki so merodajni za Bosno, imajo enako vrednost tudi v Sloveniji. Seveda smo mi Slovenci v tem oziru že precej daleč naprej, če pregledamo naše električne naprave v Falah, na Završnici, na Savi, na Krki in druge. Tudi v Bosni je dovolj vodne sile, da bi se dalo elektrificirati vso deželo, manjka tam samo podjetnega duha in ljudi, ki bi se resno oprijeli tega vprašanja. Toda upati je, da se bodo tudi v Bosni dobili ljudje, ki bodo tekom let pripravili pot za rešitev te naloge. K. Popovič. O kukuruzu. To knjižico v hrvatskem jeziku je založila Ciril-Metodova knjigarna v Zagrebu in vsebuje na 24. str. kratka navodila o gojenju koruze. Glavna vsebina te knjižice je: Važnost koruze v našem kmet. gospodarstvu; donos na oral in za koliko se da zvišati; kakšno zemljo ljubi koruza; vrste koruze, priprava za setev in setev sama; njeno oskrbovanje, spravljanje itd. To knjižico krasi 20 slik, ki predočujejo vrste koruze, razne stroje za obdelovanji in drugo. Po pisateljevem mnenju bodi cilj vseh onih kmetovalcev, ki se hočejo točno ravnati po v tej knjižici navedenih navodilih, doseči pridelek od 30 stotov koruze na oral. Pri nas v Sloveniji bomo sicer kaj takega težko dosegli, toda stremiti moramo za tem, da kolikor mogoče zvišamo pridelek koruze in si s tem zbolj-šamo naše gospodarsko stanje. Knjižica je pisana poljudno in lahko razumljivo ter jo toplo priporočamo našim kmetovalcem. Cena ji je 32 K, s poštnino vred 36 K, in se naroči v Cirilo-Me-todski knjigarni v Zagrebu, Preradovičev trg štev. 4. Dve novi knjigi o koruzi. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za Jugoslavijo v Beogradu je izdala knjigo: O uspešnem gnojenju koruze, praktičen pouk na podlagi sedanjega znanja in izkustev, sestavil dr. M i 1 a n Z. V 1 a j i n a c. Knjiga ima 156 strani in je tiskana v cirilici. Njena vsebina ima vse ono, kar se sploh da o koruzi povedati, in sicer o semenu, njega selekciji, odbiri vrste, o pripravah pred setvijo, o gnojenju, setvi, oskrbovanju rastlin, okopavanju, osipanju z roko in modernimi pripravami in o spravljanju in sušenju koruze. Knjiga ima tudi 15 slik, ki nazorno predočujejo vsebino. Ta knjiga je brezdvomno eno najboljših del, kar jih je izšlo o koruzi v zadnji dobi in jo je toplo priporočati tistim, ki vsaj deloma obvladajo cirilico. Iz nje se bode vsak, ki jo prečita, veliko naučil za umno pridelovanje koruze, ki tvori zelo važno hranilno rastlino tudi v mnogih delih Slovenije. Da je bila knjiga spisana od naših vzhodnih bratov Srbov, je razumljivo, kajti pri njih je koruza glavni pridelek in rastlina, ki nudi nai-boljše dohodke za vsako kmetijsko gospodarstvo. Zgoraj navedena delegacija si je nadela zelo hvaležno nalogo izdajati poljudne kmetijske knjige in jih brezplačno deliti med kmetovalce. Tudi to knjigo „0 uspešnem gnojenju koruze" dobi brezplačno vsak kmetovalec, ki pri gorenji delegaciji v Beogradu zaprosi zanjo. KMET, ŠOLSKI VESTNIK.' Kmetijski tečaj za učitelje. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo, priredi v času od 24. julija do 2. septembra 1.1. šesttedenski kmetijski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj pet let Ijudskošolske učiteljske prakse in usposobljenostni izpit za ljudske šole, 2. da so s kmetije doma, oziroma da so se s kmetijstvom že praktično pečali, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski pouk, 4. da so iz krajev, kjer je upati, da se najprej' Ustanove kme-tijsko-nadaljevalni tečaji, in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko-nadaljevalnih šolah. Prosilci naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij, dosedanjega službovanja kakortudi glede tega, ali so oženjeni ali ne. V tečaj sprejeti učitelji dobe v zavodu prosto oskrbo, obstoječo iz proste hrane (zajuterk, kosilo in večerjo brez vina), in prosto stanovanje. Stroške potovanja morajo sami nositi. Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) in se imajo tudi nedelje porabiti za poučne izlete. Sprejeti udeležniki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva. Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj je vlagati potom šolskega vodstva in brez koleka pri Oddelku za kmetijstvo v Ljubljani, in sicer najkesneje do 10. julija t. 1. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto dne 16. septembra 1.1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost pred vsemi drugimi. Kolekovane, lastnoročno pisane prošnje (na celo polo in kolek 7 dinarjev) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. julija t. L; prošnji se morajo priložiti: i. krstni list, 2. domovnica, 3. odpustriica odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 6. izjava staršev odnosno varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje ha domačem domu v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev. — Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Sprejemali se bodo torej le pridni, dovolj nadarjeni kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči še enkrat preiščejo po zavodovem zdravniku; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 200 dinarjev. Plačuje se naprej v dveh enakih obrokih. Sinovom ubožnih posestnikov se morajo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta. V tem primeru je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. — Absolventi te dvoletne šole uživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Podrobna navodila k vprašanjem glej I. številko. v Vprašanje 70. Se pred 10 leti sem imel dobre pašnike, a sedaj je pričelo rasti na prej dobrih tleh samo resje. Pašnik sedaj ni nič vreden in tudi umetna gnojila nič ne pomagajo. Kaj je temu vzrok in kako se odpomore? (J. Z. v C.) Odgovor: Ostanki odmrlih rastlin, zlasti korenine v zemlji, pod vplivom zraka razpadejo in delajo rodovitno sprste-nino. Ce pa v zemljo iz kateregakoli vzroka ne more dovolj zraka, pa vsi ti rastlinski ostanki narede sirovo sprstenino, nasičeno z raznimi sprsteninskimi kislinami, ki zadržujejo pravilno razkrajanje sprstenine; iz rastlinskih ostankov se naredi klobučevini podobna vrhnja plast, ki ne pusti rasti žlahtnim rastlinam, in namesto njih prično rasti mah, lišaji in resje. V takem primeru seveda nobeno gnojenje ne pomaga. Taka tla se popravijo in zopet za žlahtne rastline rodovitne narede, da se zemlja zadostno prezračuje in se škodljive sprsteninske kisline otope. S temeljitim brananjem z brano, ki ima ostre zobe, ki segajo dovolj globoko v zemljo, se more pašnik ali travnik prezračevati. To delo se mora vsako leto zgodaj spomladi vršiti. Sprsteninske kisline se pa otope z apnom, ki se ga jeseni raztrosi kakih 10 do 12 q na hektar. Ob takem ravnanju bo pozneje tudi gnojenje pomagalo. Zlasti je treba skrbeti za dovolj dušika, ki ga damo pašniku ali travniku v obliki hlevskega gnoja, ali še bolje v obliki gnojnice. Če iz kakega vzroka ni mogoče gnojiti s hlevskim gnojem ali z gnojnico, potem seveda moramo seči po kakem umetnem dušičnatem gnojilu, bodisi da vzamemo čilski soliter ali amonijev sulfat. Samoobsebi je pa umevno, da moramo gnojiti tudi s fosforovo kislino in s kalijem. Vprašanje 80. S čim bi uničil uši na fižolu, ki so se pojavile v taki množini, da prete vsega uničiti? (P. P. v Z.) Odogovor: Uši na fižolu so listne uši in so sorodne onim, ki se nahajajo na sadnem drevju in na mnogih drugih rastlinah. Najboljše sredstvo, listne uši zatreti, je tobakova voda, ki vsako uš umori, ki jo zmoči. Pri Kmetijski družbi dobite tobačni izvleček, in ena velika žlica tega izvlečka na liter vode, dobro pomešana, da prav izvrstno tobačno vodo za pokonče-vanje listnih uši. S kako primerno brizgalnico se vse listne uši, ki se navadno na kupih skupaj drže, dobro zmočijo. Zlasti je gledati na mesta pod listi, kjer se listne uši najrajše drže. Vprašanje 81. Ko pokladam molznim kravam seno in poleg njega še močna krmila, jim vsekako dam več hranilnih snovi, kakor jih krave dobe z zeleno klajo ali na paši, a navzlic temu pri suhem krmljenju in pri zadostnem napajanju krave nikdar tako dobro ne molzejo, kakor pri sveži krmi ali če se pasejo. Zakaj sveža zelena klaja tako močno pospešuje dobro mlečnost? (J. L. v O.) Odgovor: Pri tvorjenju mleka ima veliko vlogo voda, ni pa vseeno, na kakšen način žival vodo uživa. Tista voda, ki jo žival pije, učinkuje v živalskem telesu vse drugače, kakor pa tista, ki je v krmilih fino razdeljena. Dočim žival s suhimi krmili dobi le neznatno množino vode vase in se torej mora še posebej napajati, dobi krava z zeleno klajo vase krmo, polno vode, ki je po rastlinskih celicah fino razdeljena, in ta voda Tie gre tako hitro skoz mehur v obliki scalnice od živali, ampak izpremeni presnovljeno hrano po daljših potih po vsem •životu, in zlasti je veliko pride v mlečne žleze, kjer pomaga tvoriti večje množine mleka. Odtod prihaja, da voda v rastlinskih celicah (vegetacijska voda) vedno pospešuje mlečnost, in odtod tudi prihaja velika važnost pokladanja sočnih krmil pozimi, ki imajo v sebi vegetacijsko vodo. Če hočemo imeti tudi pozimi veliko mleka, potem nikakor ne moremo izhajati brez sočnih krmil, kakor so korenje, pesa, repa itd. Naši ljudje še veliko premalo poznajo veliko važnost zimskega pokladanja pese in zato te prekoristne rastline še veliko premalo pridelujejo. V tem pogledu je tudi naša strniščna repa velevažna; bodimo veseli, da jo naše podnebje dopušča pridelovati. Vendar nam je pri pokladanju strniščne repe biti previdnim, kajti ob velikih množinah te repe dobi mleko slab okus in istotako presno maslo, ki ga delamo iz takega mleka. Vprašnje 82. Kdaj in kako je škropiti krompir proti krompirjevi bolezni, ker nekateri trdijo, da je tako škropljenje krompirja z modro galico prav uspešno, drugi so pa dobili izkušnjo, da se je navzlic škropljenju ves krompir posušil? (L. U. v I.) Odgovor: Krompirjevo bolezen povzroča neka gliva, ki se naseli spomladi, kadar je že zelo gorko in zlasti, če je vlaž- no vreme, na spodnji strani krompirjevega listja in tudi na steblih ter potem zrase skoz listje, kjer naredi suhe, rjave pege, ki so čimdalje večje. Slednjič je ves list bolan, se posuši in odpade in tudi stebla postanejo črna, ter ovenejo in tako se vsa krompirjeva rastlina prezgodaj posuši in gomolje pod zemljo se rie more debeleti in ne more zoreti. Gliva pa pride tudi na gomolje, zato potem krompir v shrambi gnije. S takim napadenim semenskim krompirjem pride gliva prihodnje leto zopet na njivo. Niso pa vse krompirjeve vrste tej bolezni enako podvržene, zato je saditi take vrste krompirja, ki manj ali nič ne bolehajo za krompirjevo boleznijo. Čim starejša je kaka krompirjeva vrsta, tem bolj je oslabljena in boleznim podvržena, zato je vedno skrbeti za nove, dobre vrste in je sploh semenski krompir redno menjavati. Proti krompirjevi bolezni je razmeroma prav dobro sredstvo škropljenje z mešanico modre galice in apna z vodo. Vsake teh snovi se vzame kak poldrug kilogram na 100 litrov vode. Škropljenje je pa le tedaj uspešno, če se pravočasno, to je dovolj zvrši, dokler ni gliva še skozi prerasla listja. Škropiti po vrhu lista, malo ali nič ne izda, ampak poškropiti je spodnje strani listja in istotako seveda tudi stebla. Prvič je škropiti krompir, ko je za dobro ped visok in se je prvič osipal, drugič pa kake tri do štiri tedne pozneje. Kdor ima bolan krompir, ki ga prepozno škropi in le po gornji strani listja, tisti s škropljenjem ne bo imel uspeha, in če se krompirjevo listje posuši, ni vzrok škropljenje, ampak bolezen, ki se je prepozno in napačno zatirala. KMETIJSKE NOVICE. II. Ljubljanski vzorčni velesejem od 2.—11. septembra 1922. Svojo udeležbo je priglasilo že mnogo svetovnoznanih tvrdk; posebno strojne veletvornice, domače in tuje, bodo zastopane v častnem številu; njihovi vsakovrstni stroji, ki bodo ves čas v pogonu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bogato bo 'zaštoTSiTa tudi usnjarska, lesna in kemična industrija z najboljšimi svojimi izdelki. Preskrbljeno bo letos tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker se je lani opažalo pomanjkanje gorkih jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejmsko restavracijo, kjer se bodo po zmernih cenah dobila tudi gorka okrepčila, od preprostih do najfinejših. — Velesejmski „Vest-nik" je zbudil splošno zanimanje in je povpraševanje po njem tako veliko, da je prva številka navzlic visoki nakladi izšla že v drugi izdaji. Koncem meseca izide druga številka, ki bo po svoji vsebini še zanimivejša in pestrejša od prve. Inserati v ..Vestniku" imajo velik uspeh in priporočamo tvrdkam, da se poslužijo te ugodne reklamne prilike. — Z razdeljevanjem prostorov se je deloma že začelo, zato naj vsi zamudniki čimpreje pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta, telefon interurban 140. Barjanski kmetski fantje so napravili v binkoštnih praznikih pod vodstvom T. Grčarja, šolskega voditelja na Barju, kmetijsko-poučni izlet na kmetijsko šolo na Grm pri Novem mestu. Čeravno na praznik, ko ima vsak človek rad mir, sta nam ravnatelj kmetijske šole, gospod kmetijski svetnik B. Ska-licky, in strokovni učitelj gospod F. Malasek, več ur razkazovala prav vse zanimivost tega zavoda-. Ogledali smo si učilnice, učila ter razen vinogradov prav vse panoge kmetijstva. S poljudnim razjasnjevanjem sta nas navduševala za lep, častni kmetski stan. Brezplačno kosilo ter kozarec „dolenjca" nam je posebno dobro prijalo po 72 km dolgi vožnji s kolesi. Odnesli smo z Grma najlepše spomine in si zapisali v srca lepe nauke. Omenjenima gospodoma najlepša in prisrčna zahvala! — Obiskali smo pa tudi lepo šentrupertsko dolino s krasnimi griči, prepreženimi z vinsko trto. Šolski ravnatelj v Št. Ru-pertu, gospod N. Lunaček, nam je razkazal šolski vrt ter moderno urejeni čebelnjak. S praktičnim in teoretičnim predavanjem o čebelarstvu nas je tako navdušil, da smo vsi sklenili oprijeti se čebelarstva. Tudi njemu najlepša hvala! — Taki kmetijski izleti v prostem času so posebno važnega pomena, in sicer za: 1. spoznavanje krajev in običajev; 2. spoznavanje zemlje in lazlično obdelavo; 3. trpljenje kmetovo po raznih krajih z oz rom na kakovost in lego zemlje; 4. spoznavanje raznih kulti rnih rastlin; 5. medsebojno spoznavanje kmetovalcev, njih težnje ter krepitev samozavesti; 6. ljubezen in spoštovanje do onih, ki žive in delajo za povzdigo kmetijskega stanu. ______Izletnik. URADNE VESTI. ZAPISNIK SEJE glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v sredo, dne 14. junija 1922. Seji predseduje družbeni predsednik gospod Gustav Pire; navzoči so g. podpredsednik Pipan ter odborniki gg.: A ž m a n , Bajuk, Brenčič, Cerne Franc, Cerne Josip, Hočevar Josip, Kotnik, Košar, Meden, Pavlin, Steblovnik, Štrumbelj, Vrečko in družbeni tajnik inž. Lah. — Pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, je zastopal kmetijski svetnik g. Viljem Rohrn:an. — Svojo odsotnost so opravičili gg.: Černagoj, Jarc, Skalickyindr. Verstov-š e k. Družbeni predsednik ugotovi sklepčnost in otvori sejo ter se pred pričetkom dnevnega reda spominja v primernem nagovoru poroke Njegovega Veličanstva našega kralja Aleksandra I. z rumunsko kraljičino Mari;o. Vsi navzoči odborniki se v znak udanosti dvignejo s sedežev ter soglasno pritrjujejo predsednikovim besedam. — Dalje smatra družbeni predsednik za dolžnost družbe, spominjati se stc1etnice rojstva botanika in biologa priorja avguštinskega samostana v Brnu Gregorja Mendla, ki je postavil temelj nauku o po/edovanjii, kateri nauk se-je-v zadnjih dvajsetih letih po drugih učenjakih tako izpopolnil, da tvori danes podlago umni vzgoji rastlin in vzreji domačih živali. Mendl ima izredne zasluge za umno kmetijstvo in je torej umestno, če se njegove stoletn'ce rojstva spominja tudi Kmetijska družba, ki bo morala v bi točnosti nauk o po-dedovanju po možnosti popularizirati med našimi kmetovalci. Glavni odbor vzame na znanje preči lani zapisnik zadnje odborove seje in družbeni tajnik pa poroča o izvršitvi sklepov te seje. Iz predsednikovega poročila je pos ieti, da je od zadnje seje sem naknadno plačalo preko 2000 udov svojo udnino, da lo letos primanjkljaj pri izdajanju ..Kmetovalca" vsled podra-ž;nja papirja in tiskovnih stroškov znašal preko 300.000 K in da je zato vsestransko varčevanje neizogibno. Predsednik v svojem poročilu poda sliko o gmotnem stanju družbe, povdari, da je zvišanje udnine za l. 1923. na zadostno višino nekaj neizogibnega, če naj se napravi red pri družbenem delovanju. Pieisednik izrecno odklanja vsako odgovornost, če se z dovoljevanjem podpor, za katere ni nikakega pokritja, družbeno premiženje krči. Glasom predsednikovega poročila je družba doseg'a polovično znižanje svojega dolga pri dobavi sladkorja s Češkega 1. 1919. in to vskd intervencije našega poslanika v Pragi. — Predsednik poroča, da bo vsled letošnje slabe letine sena, m.irda kazalo vpeljati kako pomožno akcijo, če se bodo dale vel'ke težkoče pri tem premagati, čemur glavni odbor pritrdi. - Za kraje v Sloveniji, ki nimajo dovolj živil, je osrednja vlada v Beogradu dovolila za nakup turščice 2,000.000 dinarjev, ki se ima revnejšim slojem oddajati po znižani ceni. Oddaja te turščice je poverjena Oddelku za socialno politiko, ki se bo oziral na predloge okrajnih glavarstev. Predsednik poda sliko o ceni modre galice na svetovnem trgu ter prosi pooblaSčenja glavnega odbora, takoj skleniti nakup modre galice, ker cei i bakru iz Amerike neprestano in močno rase, a v Evropi ni danes nikakih zalog bakra več. Glavni odbor tozadevnim izvajanjem predsednika pritrdi. Dodatno k temu pojasni predsednik na neko tozadevno vprašanje, da je vlada v Beogradu letos naročila izdelati nekaj modre galice v kemijski tvornici „Danica" v Koprivnici, in sicer iz bakra srbskega rudokopa v Boru. Kakor je pa on poučen, tvornica ni dobila pravočasno dovolj bakra, vsled česar je trpela precejšnjo škodo, ker je morala svojo obveznost kriti z nakupom dražje galice iz ameriškega bakra. Rudo-kop v Boru je namreč last neke belgijske družbe, ter so ga Nemci in Avstrijci na svojem umiku porušili. Belgijska družba je vsled tega menda dobila iz reparacijskega fonda od Nemčije 9 milijonov frankov, a namesto, da bi s to odškodnino rudokop v Boru hitro popravila, jo je rajše doma v Belgiji za svoja on-dotna porušena podjetja porabila. Družbeni tajnik na to poroča o družbenem delovanju od zadnje odborove seje sem in o uspehih, ki so se dosegli. Prošnja za podporo za nakup močnih krmil je bila odbita. Dosegla se je pa podpora 5000 Din. za gospodinjsko šolo in 18.000 Din. za prireditev vinskega sejma v Ljubljani. Družba je primerno sprejela in pogostila gojence, kmetijske šole v Križevcih, ki so posetili Slovenijo, da se s tem oddolži gostoljubnemu sprejemu naše gospodinjske šole v Križevcih v minulem letu. Na prošnjo bosanske vlade je družba skušala za kmetske sinove iz Bosne, ki bi se naj v Sloveniji v kmetijstvu praktično izobrazili, priskrbeti nekaj mest na tukajšnjih kmetskih posestvih. Ta poskus se ni obnesel, ker ni bilo dovolj Bosancev, ki bi bili pripravljeni priti v Slovenijo v kmetijsko prakso. Tudi tej slična češka akcija za letos ni uspela. Da pomore naši živinoreji, je družba naprosila kmetijsko ministrstvo, da začasno prepove klanje plemenskih bikov; pospeševanje rastlinarstva pa podpira s tem, da je uvedla gnojilne poskuse k ajui, v katere namen bo brezplačno dodelila umetna gnojila. Sadjarstvo je družba podpirala z udeležbo na sadjarski anketi v Št. Jurju ob južni železnici in nadalje s tem, da je na podlagi sklepov te ankete na merodajna mesta vložila prošnje za olajšanje in pocenitev prevoza in izvoza našega sadja, katerega obeta biti letos obilno. Ker se v zadnji dobi množe novi živinski in kra-marski sejmi, ki so, dovoljeni v preveliki meri, le v škodo našemu kmetijstvu, je družba sestavila primerno spomenico in jo poslala na merodajna mesta. Zavzela je tudi stališče proti nameravani združitvi oddelkov za vinarstvo in sadjarstvo in proti podreditvi oddelka za živinorejo pod veterinarski oddelek v kmetijskem ministrstvu. Zahtevala je tudi skrajšanje dobavnih rokov za blagovni promet, ki jih je železniško ministrstvo določilo v zadnjem času. Po nadaljnjih vprašanjih gg. odbornikov in na to podanih pojasnilih se poročilo tajništva odobri. Občni zbor Kmetijske družbe za 1. 1922. se bo sklical v sredo, 8. novembra t. 1. O tem je potom „Kme-tovalca" takoj obvestiti ude in pozvati podružnice, ki še niso izvolile delegatov, da to pravočasno store. Udnino za 1. 1923. bo sicer določil družbeni občni zbor, toda glavni odbor je mnenja, da bo ta morala znašati najmanj 20 dinarjev ali 80 kron, da bo mogla družba kriti stroške za izdajanje „Kmetovalca". Na to je že sedaj potom kmetovalca" opozoriti ude. Viničarski red je prepustiti Štajercem, da ga temeljito predelajo in potem predlože Kmetijski družbi v izjavo. Glede podružnice Vuzmetinci, ki se je razdelila v dve novi, Sv. Miklavž in Sv. Bolfenk, sklene glavni odbor končno ureditev. G. predsednik poda nekaj splošnih smernic, v katerih se vprašanje pospeševanja rastlinarstva in živinoreje mora reševati, in sicer: 1. Moderno obdelovanje zemlje; 2. skrb za večji donos zemlje z obdelovanjem, z gnojenjem s humoznimi gnojili in z rudninskimi gnojili; 3. dvignjenje rastlinske produkcije s pridelovanjem krme in okopavin, z odbiro semena in s selekcijo trt in drugih rastlin; 4. dvignjenje živalske produkcije; 5. populariziranje nauka o podedovanju, na katerem slonita rastli-narstvo in živinoreja. V to svrho mora družba najti pota in sredstva ter v tem zmislu tudi delovati, in sicer mora 1. vzbuditi pri podružnicah zmisel za to delo; 2. razširjevati te nauke potom ..Kmetovalca"; 3. isto vršiti potom potnih predavanj; 4. ustanavljati mladinske klube; 5. izdajati poljudne knjige in spise; 6. poživeti oziroma obnoviti mlekarstvo; 7. delovati za povzdigo pašništva in planšarstva ter za nastanitev stalnega planinskega inštruktorja. Glavni odbor vzame ta program na znanje. Glavni odbor dovoli tajniku Lahu in adjunktu Prijatelju potreben dopust v svrho obiska kmetijske razstave v Norim-berku in podeli obema v delno kritje stroškov primerno pod-poro. ■ i '; H~;(J2| Na višji šolski svet je vložiti primeren protest proti preložitvi počitnic na ljudskih šolah po deželi na poletne mesece, ker je to v škodo kmetijstva. G. Vrečko pojasni stališče kmetovalcev v tem vprašanju. G. A ž m a n predlaga, naj družba skuša doseči prepoved uvoza sira in mlečnih izdelkov iz inozemstva ali vsaj omejitev z visoko carino, da se s tem podpira domače sirastvo. G. Košar: Družba naj pri delegaciji ministrstva za finance v Ljubljani vloži ugovor proti izterjevanju osebne dohodnine zal. 1922., ki se vrši, še preden so izvoljene cenilne komisije odločevale o višini predpisanega davka. G. Košar interpelira glede pasjega kontumaca v nekaterih okrajih na bivšem Štajerskem ter dobi primerna pojasnila od g. vladnega svetnika Pavlina. G. Bajuk želi, da Kmetijska družba zahteva pojasnila glede najema vinograda in njive, ki je last kmetijske podružnice v Metliki, ker se čuti podružnica po tej pogodbi oškodovana. Glavni odbor dovoli obema Konjerejskima odsekoma za letošnje premovanje konj, če se bo sploh vršilo, po 400 K prispevka. Sprejem novih udov. Od zadnje odborove seje priglašene nove ude sprejme glavni odbor. Ob polšestih zaključi g. predsednik odborovo sejo. / VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjalo se nače'"ištva. da pravočasno pošljejo vabila in spored občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh'je mero-dajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ,,Kmetovalca". Za volitev podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor je mero-dajen § 31., točka 6., po kateri se število udov. ki je merodajno za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca tistega leta, ko je družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se je ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, je torej brez pomena. Adlešiči ob Kolpi, v nedeljo, 16. julija 1922. ob enajstih dopoldne v šoli; Jesenice na Gorenjskem, v soboto, 15. julija 1922. ob štirih popoldne v gostilni g. Lovro Humra; Mala Nedelja, v nedeljo, 23. julija 1922 po rani sv. maši v šoli: Srednja vas v Bohinju, v nedeljo, 16. julija 1922. ob treh popoldne pri. načelniku g. Martinu Zupancu; Sv. Trojica v Halozah, v nedeljo, 23. julija 1922. ob poldevetih dopoldne v hiši g. Jakoba Beline pri Sv. Trojici; Škoija Loka, v nedeljo, 16. julija 1922. ob desetih dopoldne v šoli v Škof ji Loki; Trbovlje, v nedeljo, 16. julija 1922. ob treh popoldne v ljudski šoli v Trbovljah; Tržič, v nedeljo, 16. julija 1922. po jutranji sv. maši ob devetih v šoli. Predavanja se vrše pri sledečih podružnicah. Trbovlje, v nedeljo, 16. julija 1922. RAZGLAS o sprejemu gojenk v Kmetijsko - gospodinsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljublani. Z 2. oktobrom 1922 se otvori enindvajseti tečaj Gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz retia sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marjanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse ono predmete, ki jiu mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 1500-— kron. Pouk sam je brezplačen. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in dve prevleki za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti posestni list, potrjen po davčni oblasti; 6. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 7. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolekovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. julija 1922. Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani Pri sprejemu deklet v Gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen Gospodinjske šole same le omejeno. V Ljubljani, 12. junija 1922. Ravnateljstvo Kmetijsko-gospodinjske šole Kmetijske družbe za Slovenijo. Ravnatelj: inž. R. Lah 1. r. S KO NJE REJEC. ^ Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Uredniška priloga 12. štev. »Kmetovalca" 1.1922. Konjerejčeva opravila. Ves razvoj konja in njegova poznejša vrednost je odvisna od pravilne vzreje in pravilnega oskrbovanja plemenskih in med temi posebno mladih konj. Oskrbovanje konj je pa različno z ozirom na konjevo starost, dalje z ozirom na stanje konja in pa tudi z ozirom na letni čas; posebno pri vzrejevanju mladih konj ima konjerejec v posameznih letnih časih tudi različna opravila pri oskrbovanju svojih živali. Vsled tega mislimo, da bo gotovo koristno, ako bo prinašal „Konjerejec" navodila, ki bodo opozarjala konjerejca na dela, ki so ravno za isto dobo najbolj potrebna za pravilno odgojevanje in držanje konj. Doječa kobila in sesajoče žrebe. Sedaj smo v času, ko so najbrže že povsod kobile žrebetile in v katerem je glavna konjerejčeva skrb: ohranitev in zdravje doječe kobile ter zdravje in razvoj sesa-jočega žrebeta. Predvsem je potrebno, da daje kobila v tem času dobro mleko in v zadostni množini, da preživi svoje žrebe, ki živi vsaj v prvih tednih edino od mater-nega mleka. Navadno ima kobila že dovolj mleka, ako se ji poklada dobro seno in oves; ako to ne zadostuje, se ji daje vrhutega še kuhavina iz lanenega semena, zdrobljen oves ali ječmen in z vodo poškropljeni rženi otrobi. Rži same se pa ne sme dajati, vsaj v večji množini ne, ker rž napravlja rada napenjanje in dela kobilino mleko dris-kavo. Mnogi priporočajo tudi, da naj se kobili, ki daje malo mleka, odrgne večkrat vime z žganjem. Prvih 14 dni po žrebetenju naj ostane kobila v hlevu in naj nič ne dela, šele pozneje naj se jo prične uporabljati polagoma za lažja dela. Žrebe naj bo vedno v njeni bližini, to pa že zaraditega, da lahko sesa, kadar se mu poljubi; žrebe, katerega se dalj časa ne pusti k materi, postane zelo lačno in se na to prav rado presesa; presesanje pa povzroči največkrat žrebetov pogin. — Ako je kobila utrujena in upehana, se ne sme pustiti žrebeta takoj k nji, ampak se mora nekoliko počakati, da se umiri. Posebno pa moramo paziti, da se kobila ne prehladi, ne prestraši in ne razburi, ker mleko od takih kobil napravlja prav rado drisko', ki je za žrebe vedno nevarna in ga gotovo ovira v rasti in razvoju, če mu že večje škode ne napravi. Paziti moramo tudi na to, da žrebe vime dobro izsesa; ako žrebe tega ne stori, se mora vime izmolsti, da se mleko ne zasiri in ne nastane vnetje vimena, ki je pri kobili vedno zelo nevarno in potrebuje vešče živinozdrav-niške pomoči za ozdravljenje. Vzreja žrebeta brez matere. Težko je vzrediti žrebe, kateremu je poginila mati; v takem primeru je seveda najbolje, ako je pri rokah kobila, ki je izgubila svoje lastno žrebe in kateri damo kratko-malo tuje žrebe v dojenje. Ker pa take kobile največkrat ni dobiti v bližini, se mora poskusiti ohraniti žrebe pri življenju in vzrediti na umeten način. Takemu žrebetu se daje piti v primerni posodi gorko kravje mleko, kateremu je pa dodati eno četrtino vode, nekoliko sladkorja in če mogoče, tudi par jajc; tako pijačo je dajati na vsaki dve uri, vendar pa vsakokrat le prav malo, ker sicer bi dobilo žrebe prav gotovo nevarno drisko in koliko. Po preteku 3 tednov se pa da namesto te pijače po 6 litrov posnetega mleka in po % litra kuhavine lanenega semena na dan. Navadimo žrebeta na trdo krmo. Zdravo žrebe poskuša in pričenja prav kmalu jesti krmo, ki se poklada kobili, in to je za žrebe dobro. Tak pohlep po trši krmi podpiramo še sami, in sicer s tem, da ponudimo žrebetu v roki malo najboljšega sena in zdrobljenega ovsa. Še bolje je, če napravimo nizko ko-ritce, v katero polagamo za tako žrebe primerno krmo. Nikdar pa ne smemo trpeti, da bi se žrebe spenjalo in stegovalo za krmo v visoke jasli ali pa celo v gare, ker bi vsled takega spenjanja dobilo žrebe sedlast, pošinjen hrbet. Čim preje se navadi žrebe na oves, tem bolje je to za rast in za trdoto kosti in tem manj se slabi kobilo. Konjerejec mora misliti že zgodaj na to, v kakšen namen namerava svojega mladega konja vzrediti in za dosego svojega namena mora izbrati in določiti primerno krmo, na katero se žrebe polagoma privadi Tukaj si je potreba predvsem zapomniti, da beljakovinasta krma, t. j. zrnje, otrobi, deteljno in 'travniško seno, pomaga konju v visokost, malobeljakovinasta krma, t. j. razno korcn-stvo, slama, zelena krma pa žene bolj v širjavo in napravlja kratke noge. V splošnem je potrebna pri vzreji težkih, vprežnih konj bolj malobeljakovinasta krma, ta pa v veliki množini; ti konji tudi ne potrebujejo posebno veliko gibanja in tudi ne preveč svetlobe v hlevu. Za vzrc-jo polnokrvnih, jahalnih, dirkalnih konj in takih za hitro vožnjo v vozu in ekvipaži je potrebna predvsem izdatna beljakovinasta krma, mnogo svetlobe v hlevu in mnogo gibanja. Kakšen naj bo konjski hlev? Velikega pomena za vzrejo žrebet je dober hlev; hlev ne sme biti ne premrzel, pa tudi ne pregorak; srednja toplota v hlevu naj bo 12° R., le kadar so novorojena žrebeta v njem, naj bo gorkota nekoliko višja. V mrzlem hlevu dobi žrebe gosto in štrleče dlako, v pregorkem hlevu se pa živali mnogo pote, se pomehkužijo in vsled tega prehlade, kadar pridejo na mrzel zrak. Hlev naj se pridno zrači, vendar pa le takrat, kadar ni v njem kobile in žrebeta. Da se pa žrebe v hlevu samem ne prehladi, poskrbimo s tem, da mu pridno nastiljamo in mu pripravimo s tem vedno toplo in suho ležišče. Menjava dlake pri žrebetu. V osmem tednu svoje starosti, včasih malo preje, včasih tudi malo pozneje, menjajo žrebeta dlako. Namesto prve, mehke in kravžaste dlake, ki so jo prinesli na svet, dobijo tršo dlako. Ta menjava dlake povzroča srbečico in dostikrat dobijo žrebeta v tem času uši. To menjavo dlake naj pospeši konjerejec s tem, da vsak dan pridno čisti žrebe s ščetko in tako sproti odstranjuje izpadlo dlako. Ako se pojavijo uši, se jih mora takoj za-treti. Uši se zatro lahko s pomočjo tobačnega izvlečka, in sicer na ta način, kakor je to razloženo v 10. številki letošnjega „Kmetovalca" v članku „Tobačni izvleček" ali pa tudi na ta način, da se vzame za dobro žlico peter- šiljevega semena in se ga skuha v % litru vode, ter spira s to kuhavino večkrat žrebe. Vsekakor naj se pa čisti Ušivo žrebe izven hleva, da ne padajo odstranjene uši v hlevsko steljo, s katere bi prešle zopet na žival. Žrebe se mora gibati na prostem. Žrebe potrebuje mnogo gibanja na pašniku ali pa na drugem primernem prostoru. Z gibanjem se utrdi žrebetu telo in zdravje, razširijo se mu prsa, predvsem se mu pa razvijajo pravilno noge, od katerih je itak odvisna skoro vsa vrednost konja. Glavna skrb konjerejčeva mora biti, da dobi žrebe že zgodaj čvrste noge, pravilno hojo ter pravilna, zdrava in trdna kopita. V mladosti je mogoče pri konju odstraniti marsikatero nepravilnost pri hoji, posebno pa je mogoče popraviti marsikako nepravilnost in pogreške na kopitu z umnim negovanjem mladega kopita. Dobro navodilo, kako naj se negujejo taka kopita, dobijo konjerejci v Tepinovi knjigi „Podkovstvo" v XIII. poglavju: „Negovanje in snaženje kopit".* Do kdaj pustimo žrebe sesati? Kobilino mleko je glavna žrebičkova hrana v prvih mesecih; čim dalje je žrebe pri vimenu, tem boljše je to za njegovo zdravje in njegov razvoj. Pri nas pustimo sesati po 3 mesece in to zadostuje za navadne konje; žrebeta pa, ki jih hočemo odrediti za pleme, moramo pustiti sesati 5—6 mesecev. Ravno tako naj sesajo slabotna in bolehna žrebeta dalje časa, ker za take živali je ravno materno mleko najboljše krepčilo in zdravilo. Ako je kobila zopet breja, pa moramo čas dojenja primerno skrajšati, ker dveh živali ne more kobila predolgo rediti. Kako odstavimo žrebe? Važna doba za žrebe je čas, ko se ga odstavi. V velikih kobilarnah se zvrši odstavljanje kratkomalo tako, da se naenkrat loči žrebe od kobile in oddalji kolikor mogoče daleč drug od drugega. Pri domači konjereji pa to ne gre in žrebeta moramo odstavljati lepo polagoma, ako nočemo imeti neljubih posledic. Predvsem se mora privaditi žrebe polagoma na trdo krmo tako, kakor je bilo zgoraj povedano. Travo jesti se navadi žrebe na paši, seno in oves pa v hlevu; spočetka se daje te krme le malo, potem pa vedno več in več in vsled tega potrebuje žrebe vedno manj in manj mleka. Tudi ločitev kobile od žrebeta naj se pripravlja počasi; žrebe naj se prične voditi h kobili redkeje; v pričetku le po trikrat na dan, pozneje le po dvakrat i. t. d.; nekateri puščajo tako žrebe le ponoči pri kobili, podnevi pa sploh ne. Naposled je pa vseeno kako si to gospodar uredi in glavno je le, da se prehod od mleka k trdi krmi vrši kolikor mogoče polagoma in ne naenkrat in pa, da se ne izvrši ločitev kobile od žrebeta mahoma, temveč polagoma s tem, da se vedno redkeje vidita, preden se naposled popolnoma ločita. Tudi vodo piti se žrebe kmalu navadi, ako se postavi pred njega večkrat posoda s čisto vodo; iz radovednosti se bo pričelo najpopreje igrati z vodo, kmalu jo bo pa začelo tudi piti. Ako se žrebe tako polagoma odstavlja, izgubi kobila ravno tako polagoma mleko; pospeši se pa usah-njenje mleka, s tem, da se kobilo nekaj dni krmi pičleje in se ji odtegne močna krma. Č. * Ta knjižica se dobi pri Kmetijski družbi in stane s poštnino vred 45 Din. Porezovanje kopita. (Konec.) Ko je nosilni rob zadostno poščipan, tedaj ostri vna-nji rob s strugačo za toliko popilimo in ogladimo, kolikor ga je treba z nožem porezati, da bo popolnoma raven. Namen tega piljenja je, odstraniti vnanjo roženo plast, ki je najtrša in se težko porezuje, ter dati kopitu kolikor mogoče pravilno obliko. Vendar se je tudi pri tem opravilu držati mere: čimbolj strme stene ima kopito, tem manj smemo piliti. Pa tudi pri zelo položnih, posebno ploščnatih kopitih je prehudo piljenje škodljivo, ker preveč stanjša že itak slabo steno. Sprednja kopita postavljamo pri tem delu na kozo, zadnja naslonimo ob stegno. Tako poščipan in opiljen nosilni rob pa še ni popolnoma raven, zato ga moramo še porezati s kovalnim nožem. Na prstnem delu počenši, porezujemo — nož čisto vodoravno držeč — nosilni rob kakor z obličem, dokler ni popolnoma raven. Je li nosilni rob raven ali ne, se prepričamo, če kopito, s prstno steno naravnost navzdol obrnjeno, pregledamo. Kadar je nosilni rob raven in bela črta z vnanjim robom očiščenega podplata v isti ravnini, tedaj je kopito zadostno porezano. Če podplat ni zadostno očiščen, t. j. če je znotraj bele črte še količkaj prhljivega roga, tedaj je nosilni rob še premalo porezan. Ob petnih stenah puščamo kotne zagvozde v isti višini z nosilnim robom. Nosilni rob kotnih zagvozd po-režemo enakomerno s podplatom, nikakor pa ne smemo porezati one ploskve kotnih zagvozd, ki omejuje na zunaj stranski strelni jamici. Posebno škodljivo za kopito pa je, če prerežemo zvezo zadnjega dela petnih sten s strel. Cena broširani knjižici pri Kmetijski družbi v Ljubljani je 10 dinarjev. Ilustrovan gospodarski list. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunajo po nastop.i 1) cenah: Inserat na pol strani 400 D, na '/« strani 200 D, na '/« strani 100 D, na >/,, strani 65 D, na >/„ strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 par , na].nanj pa skupaj 6D Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije jc pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so z ozlrom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Pozor kmetovalci! SUPERFOSFAT za gnojenje ajdi naj podružnice pri družbi čimpreje naročijo. Tega gnojila že nekaj let ni bilo mogoče v zadostnih množinah dobiti, letos pa utegne družba uvoziti zadosti rudninskega superiosiata, ako se pravočasno zglasijo vsi oni kmetovalci, ki nameravajo gnojiti ajdi zopet s tem iosiorovim gnojilom. Družbi so najljubše skupne naročitve potom podružnic ali drugih kmetijskih korporacij. Kmetovalce nujno opozorimo, da nimajo pričakovati povoljne žetve pri ajdi, ako Sej ne bodo gnojili z superfosfatom. V vojnem času marsikdo raje sploh ni vsejal semena ajde, če tega gnojila ni dobil. Zato smatramo za neobhodno potrebno, da vzame sleherni kmetovalec na ha vsaj po 300 kg superfosfata, poleg tega pa — še po 100 kg kalijeve soli. Semena: Ajda, črna in siva, čiščena po Din 5-— za kg. Vreče se računajo posebej. Sladkorna pesa, po Din 8— za kilogram. Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave; črna ali domača detelja........27 — Din za kg lucerna ali nemška detelja...... . 26 brezpredenlčni mačji rep ........ 14 pasja trava.............20 angleška ljulika, 844 ......... 9 — angleška ljulika, 843 ......... 12 — „ „ „ laška ljulika.............11"— „ „ „ prvovrstna travniška mešanica.....12-— „ „ „ Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apnenl dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 210 Din 100 kg, dobi se v vrečah po 75 kg. Kalijeva sol, 42 °/0, je zopet v zalogi po Din 130 — za 100 kg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 180 Din 100 kilogramov z vrečami. Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg. Rudninski superfoslat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 140 dinarjev sto kilogramov. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg. Krmila: Bučne oljne tropine, jako dobre, sveže kakovosti, po Din 2-50 za kilogram v kolačih brez vreč. Lanene tropine, zmlete po Din 4:— za kg. Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po 2-30 Din brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 5'50 kilogram, v manjših množinah po Din 6-— kilogram Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8 — za kg, na drobno Din 8'50 za kg. Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 "90 Din za 1 kg z vrečami. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Bakrena pasta (Bosna pasta) 3-50 Din za kg v čebrih po 100 kilogramov. Čebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vpo-rabljivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Glej inserat). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej. Gumijeve cevi po Din 15-— za meter. Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7:50 komad. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12'50 Din 1 kg v posodi kupca. Rafija, majunga extressima, po Din 10 za kilogram. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg. Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din. Poštnina 25 dinarjev. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine. Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40-—. brez poštnine. Vinometer Malligand Din 450•— za komad. Žveplalnlki, ročni po 70*— Din za komad. Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram. Želatina za čiščenje vina po 45 Din kilogram. Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjše množine po Din 4 50 za kg. Razne kmetijske potrebščine: Antiavlt v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6 ?5 dinarjev. Bergamaški brusni kamni so ravnokar došli. V zalogi so sledeče vrste: 28/29 cm dolge, po Din 12-— za komad: 25/26 cm po Din 12-—; 23/24 cm po Din 8—. Kose prvovrstne, so zopet v zalogi in sicer stanejo 60 in 65 cm dolge Din 18-— komad; 70 in 75 cm dolge Din 19 — komad. Rogaški brusni kamni po Din 2-- za komad. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Trlerji (čistilniki) I. a po Din 1500-— za komad; I. b po Din 1250 —. Plužnl trupi AW 5 po Din 225 —. Brane, raznovrstne od Din 175 — do 455:— za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Ročni okopovalnlki po Din 280 —. Travniške brane A 2 po Din 500-— komad! A 3 po Din 600-—; B3 po Din 600-— komad. Univerzalni plugi D 8 MN po Din 700-— za komad. Univerzalni plugi D 7 MN po Din 650-— za komad. Dvolemežni plugi Z 61 po Ijin 800 — za komad. Obračalni plugi UW 5 po Din 650 za komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700-— za komad. Obračaln Iplugl UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400-— za komad. Izrovači za krompir po Din 300-— za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25-— za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug UW 7 po Din 50'— za par. Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10-— za komad. . _ Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, narja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in nate steklenice ali 1 špecijalna steklenica skupaj z omotom in trg 333. Mrovaško. kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekar-boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvoj-poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza- Pozor gospodari na životinjske bolesti! Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečica, vranični prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod. JVLala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5-— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Mlinske kamne, sekane iz najboljše bele. ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici nri Celju. Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik. Zidarski mojster. Al. in Val. Accetto, — Ljubljana Trnovski pristan št. 14. Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunaj specielno praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve). Izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesijoni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Hlode, gojzdove, trame, deske in drva ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene Inkarnat deteljo priporoča tvrdka Sever & Ko., Ljubljana. Tudi Iptnc kupuje R. LUCKMANN v Ljub-xuui icius ,jani na Martinovi (Ahacljevl) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. Hrastove hlode od 2:60 naprej in stoječe hraste kupi vsako množino Lesna družba ,,Ilirija", Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Zdravilna zelišča kupuje po najvišjih cenah, tršljikovo lubje, lipovo in bezgovo cvetje, češminjevo lubje, norično perje in korenine itd. Zahtevajte cenik zastonj. Ivan Stuiier, Vrhnika. Priporoča se tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje. Po najvišji ceni prevzame na vsaki postaji in plača takoj Fran Kupnik Podplat pri Rogatcu smrekov in jelov brusni les, kostanjev les, hrastove hlode. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fellerjev„ELSAFLUID" kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, čistega in osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago delujoče in zelo prijetno sredstvo za drgnjenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 72 K. Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice . 300 K 24 dvojn. ali 8 špec. steklenic . 570 K 36 dvojn. ali 12 špec. steklenic . 800 K ooštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. Razno: Hlza obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Elsa mentolni klinčič 16 K; Elsa posipalni prašek 12 K; pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa voda za usta 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; EIsa šum-ski miriš 60 K; glicerin 16 in 60 K; Lysol, Lyso-f&.-m 48 K; kineški čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 16 K; strup za podgane in miši po 16 in 20 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg št. 333 (Hrvaško). Semena vseh vrst priporoča Sever & Komp.,. Ljubljana, VVolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik! Ržene rožičke (Mutterkorn), sušeno lekovito bilje i cveče i dr. kupuje i plača najvišu cenu trgovina s semenom Tima Vladisavljevič, Beograd. Oskrbnik z družino, ki razume vsako delo, išče službe najraje pri manjši graščini. Franc Klopčič, Šmartno pri Litiji. Na prodaj ima Franc Ogrln, vas Bevke pri Vrhniki dobrega psa čuvaja. Cena 1000 kron. Krepkega vajenca za sodarsko obrt, ter enega hlapca, sprejmi* Franjo Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo. Pozor! Cementno opeko Pozor! je pričel izdelovati Anton Božič, Nova vas pošta Lesce, Gorenjsko. Razpošiljatev na vse ' strani. Vzorci na razpolago! Klepalni stroji najnovejše in najboljše vrste (za uspeh se jamči) kakor tudi kose prvovrstne, srpe, osle in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, že-leznina, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21 ANDREJ OSET —Maribor Aleksandrova cesta 57. — Telefon št. 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in B r z o i a v i drugimi deželnimi pridelki. Andrej Oset, Maribor. Lepota kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumnim negovanjem lepote. — Lekarnarju Fellerju je dospelo na tisoče priznalnih pisem iz vseh strani sveta! „ELSA" lilijno mlečno milo najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zavitkom in s poštnino 120 K. „ELSA" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zavitkom in s poštnino 80 K. „ELSA" tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zavitkom in s poštnino 80 K. Prodajalci, kateri naročijo najmanj 12 kosov od posameznih predmetov, dobijo popust v naravi. Razno: Lilijno mleko 24 K; brkomaz 10 K; najfinejši Hega puder drja Klugerja v velikih originalnih škatljah 40 K; najfinejši Hega zobni prašek v patentiranih škatljah 40 K; puder za gospe v vrečicah 8 K; zobni prašek v škatljah 12 K; v vrečicah 8 K; Sachet-dišava za perilo 12 K; Schant-poon za lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfem po 48 in 60 K; močna voda za lase 80 K. — Pri teh predmetih se računajo zavitek in poštnina posebej. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg št. 333, (Hrvaško). ism prima avstrijski produkt, 1 BRUSOVI uz originalne tvorničke cljene kod „ORBIS" d. d. Paromlinska cesta 1. Telef. lO I 1230. — Telegr. „Orbis". Vinometre „Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni drogerija 9NT0N H9NC Ljubljana, Židovska ulica 1. Upravništvo »Kmetovalca" sprejema primepine inserate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti „Kme- tovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. Kmetovalci! MBHDHHH Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetovalca'! Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas je že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli! Bakreni kotli po 40 in 60 litrov, vsebine, solidno izdelane ima v zalogi ^ Metalohemiho d.d. Zagreb StrossmayeFQDa ulica št. 6. Zahtevajte ponudbe i ^ Schneidep l Serovšeh trgovina z železnino in poljedelskimi stroji ima zopet v zalogi vse poljedelske stroje, kakor gepeljne mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, preše in mline za sadje, ter pluge in kose iz znano prvovrstnih tovarn. Za košnjo priporočamo znamenite prvovrstne ame-rikanske kosilne stroje piMc. CORMICK" in „DERING". Z rezervnimi deli naših kosllnih strojev lahko iz naše zaloge takoj postrežemo. Vse po najnižji dnevni ceni. Vabilo na 30. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Dev. Mariji na Jezeru v Prevaljah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 9. julija 1922 ob 15. uri popoldne hranilničnem prostoru pri »Steklu" v Farni vasi. Dnevni red : 1. Čitanja zapisnika zadnj. obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računskega zaključka za upravno leto 1921. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Slučajnosti. Ako v določeni uri ne bo zastopano zadostno Število članov, ee v smislu § 35 zadružnih pravil vrSi pol ure kasneje. Odbor Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti O obrestovani«. S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce. Hranilnica je sirotinskovarna in io nadzo-rnie deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Cisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knailjeva ulica št. 9. © Kmetijska družba ® ZA SLOVENIJO • je izdala in prodaja naslednje knjige: Zvezek • Cena D 2. Fr. Štupar: Apno v kmetijstvu.....1,— 3. Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ... 1.— 5. M. Kostanjevec: O užit- nini od vina In mesa 3. S. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških ključev......1. 10. B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . 2. 12. Pridelovanje in razpe-čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Ska-licky).......1.50 13. O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Turk).....2.50 14. Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....10,— 15. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........2.50 Zivnozdr. Lovro Tepi-na: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerej-cem .......12.—■ Kupujem: vsa zdravilna zelišča po dnevnih cenah: Lipovo cvetje, gorski mah, cijan, lapuh, trpotec, vinski kamen, krhlji-kino lubje, brinjevo olje in druge. Za vsakovrstna tozadevna pojasnila sem vedno na uslugo. Prodaj am: Žveplen prah, modro galico, želatino za čiščenje vina in vse druge kemijske izdelke za živinorejo in vinogradarstvo. Posebno priporočam „Svin", od-vračalni pripomoček proti svinjski kugi, rdečici, vra-ničnemu prisadu in kugi na parkljih goveje živine. Med. drogeria Jdrija" B. Čyaiičard Ljubljana, Šelemburgova ulica 5. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev. iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla". Kmetska posojilnica registrov, zadruga z neomejeno zavezo ■ v LJUBLJANI ■ ljubljanske okolice v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18 Obrestuje hranilne vloge po 3 o O brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron. ' Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. = Sodi za vino, žganje, olje, mast, med petrolej za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino Fran jo Repie sodarski mojster Trnovo, Ljubljana Islolam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila. Solidno delo! Cene zmerne! Točna postrežba! Iv. Jax in sin Ljubljana. Gosposvetska cesfj šivalni stroji in strojizapietenje Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A D L E R" Ceniki zastonj in tranko Kolesa iz prvi! tovarn: DURKOPP, STVRIA, WAFFENRAD miiHi! Specialna trgovina za mlinske potrebščine. ČADEŽ & BRCAR Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah i.s.: svilena sita X in XXX. tencico za zdrob (Griesgaze), 24 in 32 eni široka volnena sita, počrnjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žimnata sita itd. Postrežba točna in brzal — Ceniki = na razpolago. ===== Kdor hoče imeti prvovrstne poljedelske stroje, izborne oralne priprave, Lokomobile, mlatilnice, sejalne in kosilne stroje, pumpe, slamorezr niče i. t. d. Raznovrstne pluge, brane in okopal- nike, osipalnike, drobilne mline, reporeznice i. t. d. (Solidno češko blago). naj pride pogledat ali naj piše na tovarn, zalogo MELICHAR - UMRATH - BACHER V ŠT. JURJU ob južni železnici. Jedilno orodje, žlice, nože, škarje sploh vso nožarsko in galenterijsko robo razpošilja na veliko in drobno po*čudovito nizkih cena') veletrgovina in razpošiljalna R. STERMECKI, Celje 319 (Slovenija). Zahtevajte ilustrovani cenil, Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denai.