Ameriška Domovi ima '/fr/VE- E K■ g/%» I1I-HOIW1 E' NO. 94 AMERICAN IN SPIRIT #0R€1GN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 12, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV Konvencija SDZ bo verjetno danes končala delo Del ameriških čel se vrne iz Evrope domov! CLEVELAND, O. — Šestnaj- Rev. Zanutič, kaplan pri Sv. sta redna konvencija SDZ je j Lovrencu, pa je opravil molitev včeraj nadaljevala naglo in u-! pred začetkom banketa. Tega se spešno svoje delo. Končala je je udeležil tudi jugoslovanski obravnavanje pravil za odrasli konzul iz Pittsburgha Stipano- oddelek, med tem ko bo obravnavo pravil za mladinski oddelek predvidoma končala danes dopoldne. Včeraj so poročali še nekateri odbori. Pozno popoldne in zvečer je bil konvenčni banket v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Glavni govornik je bil okrajni sodnik August Prijatel, konvencijo pa je pozdravil tudi domači župan Rutkowsky. Govorili so tudi glavni odborniki. vič. Na banketu so podelili nagrade prvim štirim v predkonvenč-ni kampanji za nove člane in novo zavarovalnino. Konvencija je vse tri dni doslej delala gladko, naglo in zelo uspešno. Sodijo, da bodo danes popoldne volitve novega glavnega odbora in slučajnosti, s čimer bo konvencija svoje delo končala. Tiskovna konferenca Kyja rodila burjo Več razburjanja je povzročila Saigon u. v Washingtonu kot v CLEVELAND, O. — Vietnamski ministrski predsednik Ky je Pretekli ponedeljek imel tiskovno konferenco, ki sta nanjo reagirali naša in vietnamska javnost vsaka po svoje. V naši javnosti je takoj završalo. Pripisovali so konferenci vse mogoče slabe posledice in jo slikali kot začetek nove politične krize v Vietnamu. Kdor pa prebere besedilo konference, dobi drug vtis, še celo V korist generala Kyja. Ky nima ameriške navade, da zavija svoje izjave v- dolgovezne stavke. Njegovi odgovori so bili večino-nia da ali nfc. Vsebina konference je bila torej izražena v vsebini vprašanj in ne v vsebini odgovorov. $amo enkrat je Ky napravil izjemo. Izjavil je, da njegovi politični nasprotniki in kritiki niso zahtevali od njega nič drugega kot “organizacijo za sestavljanje ustave”. Ky se je obvezal, da jo bo oskrbel in bo besedo tudi držal. Zato je napravi načrt, kako priti do volivne- zakona, kako izvesti volitve v Ustavodajno skupščino in kako skrbeti, da bo skupščina nemoteno vršila in dovršila svoje delo. Gre za tolmačenje dogovora Stvar Kyjevih nasprotnikov Je sedaj, da povedo javnosti, ali nli Ky pravilno tolmači njihov dogovor z njimi ali ne. Ky je dalje trdil, da ustavodajna skupščina nima nobene Pravice, da se prelevi v navadno skupščino in postavi redno vlado. Redna skupščina mora biti šele izvoljena, nakar lahko Postavi novo vlado. Tudi tu morajo Kyjevi nasprotniki povedati, ali smatrajo, da Ky prav tolmači dogovor. Naša javnost se za vse to ne *heni in si po nepotrebnem dela težave. V Saigonu je javnost bolj pre-v*dna. Vsi so pričakovali, da bo j ^yjeva izjava sprožila demon- j ko j trdili, da je Ky prelomil besedo. Potemtakem je lahko mogoče, da bo debata obravnavala le vprašanje tolmačenja dogovora in nič več. Ali bo imela Ky-jeva tiskovna konferenca še kake druge posledice, je pa treba počakati. ------o------ Novi grobovi Rose Maric Salak V torek ponoči je umrla na domu svoje hčere, 10920 Lake Shore Blvd., kjer je živela, 75 let stara Rose Marie Salak, roj. Pisek v Clevelandu, vdova po ]. 1953 umrlem možu Anthony-ju, mati Mrs. Dorothy Opatrny, Mrs. Charles (Mary Ann) Peck, 3-krat stara mati, 3-krat pramati, sestra Jamesa Piseka. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zaveda na Lake Shore Blvd. jutri, v petek, ob 8.45 v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo. -----o----- Nemci bodo pomagali Jordaniji AMAN, Jord. — Med jorda-nijsko vlado in Zahodnonemško razvojno banko so se začeli razgovori o nemški pomoči pri izgradnji edinega jordanijskega pristanišča Akaba ob Rdečem morju. Pristanišče naj bi bilo povezano z notranjostjo Jordanije z železniško progo od Aka-be do mesta Maan. — Od čarjev. 4 do 8% ljudi je levi- Sen. Symington je dejal v Senatu, da si Združene države ne morejo privoščiti trajno vzdrževanje milijona vojakov in njihovih družin v Evropi. WASHINGTON, D. C. — V zadnjih mesecih je vedno večkrat mogoče slišati pozive, naj se del ameriških čet iz Zahodne Evrope vrne domov in naj njihove naloge prevzame tamkajšnje domače vojaštvo. Tako je bivši letalski tajnik, sedanji senator Stuart Symington, ki je znan prijatelj predsednika L. B. Johnsona te dni dejal, da si Združene države pri izdatkih za vojskovanje v Vietnamu in svoje obveznosti drugod po svetu ne morejo več privoščiti, da bi vzdrževale v Evropi milijon vojakov, vojaškega osobja in njihovih družin. Finančni in vojaški razlogi Sen. Symington je dejal, da gre za vzdrževanje tega milijona Amerikancev v zahodni Evropi preveč milijonov dolarjev, s čimer se po nepotrebnem povečuje primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci. Na vprašanje je treba gledati tudi z izključno vojaške strani. Amerika potrebuje sedaj vojaštvo v Vietnamu, čemu bi ga pri tem še toliko držala v Evropi? Doslej je odtegnila od tam okoli 15,000 raznih vojaških strokovnjakov in jih bo nemara v prihodnjih mesecih še več, v glavnem pa misli za sedaj svoje vojaške sile tam ohraniti pri sedanjem številčnem stanju. Zmanjšanje odloženo zaradi krize v NATO Vsak odhod ameriškega vojaštva vznemirja Nemce, ki se ne čutijo posebno varne, še vedno jih je strah napada v vzhoda. Le bivši vojni minister J. Strauss je drugačnega mnenja. Ta je predložil, naj bi Združene države u-maknile dve svoji diviziji iz Evrope za uporabo v Vietnamu, zavezniki pa, ki ne marajo pomagati s svojim vojaštvom v Vietnamu, naj bi prevzeli naloge teh dveh ameriških divizij v Evropi. Del Kongresa je mnenja, da bi bilo dovolj, če bi ostalo v Zahodni Evropi le tretjino sedanjih a-meriških sil tam. Bile bi lahko še zmeraj “dovoljšnje” jamstvo pred vsaikim ruskim napadom. Konferenca o razorožitvi v Ženevi gre na počitnice ŽENEVA, šv. —- Razorožitve-na konferenca, ki se je zbrala za novo zasedanje v januarju, se pripravlja na 5-tedenske počitnice. Dolgotrajni razgovori niso prinesli bistvenega napredka, razjasnili pa so stališča posameznih udeležencev, kot je dejal glavni ruski delegat Aleksej A. Roščin. Seveda je Rus obdolžil zahodne sile za zastoj konference. Ameriški zastopnik Foster je metal krivdo za neuspeh na Sovjetsko zvezo, ki da zadržuje sklenitev dogovora o omejitvi atomskega orožja in njegovega širjenja na države, ki ga še nimajo. Vse skupaj potegavščina CLEVELAND, O. — Radijska poročila iz Evrope trdijo, da tam ogledujejo zadnjo fotografijo tovariša Mao-Tsetunga z albanskim ministrskim predsednikom Mehmedom Šehujem s precejšnjim nezaupanjem. Pravijo namreč, da ni navada, da bi se dali državni poglavarji fotografirati samo s predsedniki delegacij. taka čast doleti navadno vse- glavne člane delegacij. Čudno se jim dalje zdi, zakaj je morala taka čast doleteti ravno albanskega komunista, ko ima vendarle 700 milijonov kitajskih delovnih ljudi tudi pravico, da vidi svojega voditelja vsaj na proslavi 1. imaja. Fotografija sama pa po svoji tehniki vzbuja sum, da je sestavljena, dočim je postava tovariša Mao sama čez meje “prirejena”, ako jo namreč primerjamo s podobnimi njegovimi fotografijami iz zadnjih časov. Zato zgodovina te fotografije verjetno še ni končana. Fotografija tudi ni omajala mnenja tistih političnih opazovalcev, ki sumijo, da je tovariša Mao zadela kap in da se sedaj počasi popravlja od nje. Centralna kurjava CHICAGO, 111. — V naši deželi je skupno okoli 15 milijonov avtomatičnih centralnih kurjav \ obratu. Od tega jih je polovico na olje. ZDRUŽENE DRŽAVE RABIJO SVOJE MOČrZADRŽANO"! Predsednik L. B. Johnsofn je včeraj v govoru na Princeton univerzi, kjer mu je bil podeljen častni doktorat iz prava, zavrnil trditve sen. Fulbrighta, da Združene države uporabljajo svoje sile objestno in ošabno. Združene države se niso predale sili, ampak uporabljajo svoje moči preudarno in “zadržano”, je dejal predsednik ZDA. PRINCE FON, N .J. — Predsednik Združenih držav Lyndon B. Johnson je pozval včeraj šolnike in ostalo inteligenco dežele, naj ne sodi krivično Združenih držav, ampak naj podpira njihovo politiko v Vietnamu. Johnson je odgovoril na očitke načelnika zunanjepolitičnega odbora senata Fulbrighta, da so Združene države zapadle “ošabnosti in moči” ter da to uporabljajo objestno in preko mere. Predsednik ZDA je dejal, da pomeni uporaba “sile v tem stoletju za vse nas v Združenih državah ne objestno ošabnost, ampak težek notranji boj za odločitev”. “Mi nismo nikdar uporabljali svojih moči samovoljno in brezobzirno, ampak vedno zadržano in po preudarku,” je ugotovil predsednik ZDA L. B. Johnson, i-~ - Minister je bil previden in ni dolžil pakistanske vlade naravnost, da bi bila ona odgovorna za vežbanje in oborožitev teh u- Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Po zadnjih cenitvah so utrpeli farmarji v severnem Ohiu zaradi mraza v noči od ponedeljka na torek, bm.d, 930 E. 70 St Predsednik je pozval “odgo-j v orne intelektualce” v jeziku današnjega redu, naj gledajo in i presojajo položaj “hladno” ali v ieziku svoje rodu, naj prinašajo I po™lkov- ki delaj° IndiH v drža' ne vročino, ampak luč”. O voj-|V1 Asam P«cej hude težave. ni v Vietnamu je opozoril na omejene cilje in na obvezo Združenih držav, da umaknejo svoje oborožene sile od tam, kadar bodo ti cilji doseženi. “Katera država je žrtovala kdaj življenje svojih sinov in ogromne vsote sredstev, da bi preskrbela mali deželi možnost izbrati si svojo lastno pot, ki morda ni niti v soglasju z našo lastno izbiro?” je vprašal predsednik. Predsednik je bil oblečen v akademsko haljo, črno in škrlatno, ko je govoril pri odprtju j Wcodrowa Wilsona šole za j a v- I na in mednarodna vprašanja. | Poslušalo ga je okoli 3,000 viso-kcšolcev in njihovih profesorjev. Predsedniku je univerza ob tej priložnosti uradno podelila častni doktorat iz prava. Iz Clevelanda in okolice Mladi harmonikarji— Generalna vaja za Mlade harmonikarje bo v soboto popoldne od 3. do 6. v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Koncert v nedeljo se bo začel točno ob pol štirih. Vstopnice so naprodaj v Baragovem domu,, v Four Points Food Market in v Shawnee Food Market. Žene in dekleta so prošene, da darujejo pecivo. Spomnite se ga— Dolgoletni naročnik Ameriške Domovine John Kopač je že dalj časa v zavetišču Anna Maria Home, 889 Aurora Rd. v Aurori, Ohio. Vesel bi bil obiskov svojih prijateljev in znancev, pa tudi njihovih kartic s pozdravi. Visoka starost— Danes praznuje ga. Marija Prijatelj na 6519 Bonna Avenue svoj 80. rojstni dan. Hčerki z družinama in prijatelji ji čestitajo in želijo vse dobro! Danes praznuje Mrs. Frances Juratovac s 1537 Larchmont Rd. svoj 80. rojstni dan. Zvesti naročnici Ameriške Domovine čestita nečak g. Tone Lavriša z družino in nešteti prijatelji: Bog Vas ohrani še mnogo let! Zahvala za darove— Goodwill Industries of Cleve- Pakistanci vežbajo upornike za Indijo? NEW DELHI, Ind. — Zunanji minister Singh je dejal v parlamentu, da so indijske oblasti dognale, da prihajajo pripadniki plemena Mizoz, ki so v pretek- se zah valjana sadju, zlasti na jabolkih ini.iCo- za vso podporo, ki so jim breskvah, okoli 15 milijonov | '’ dobrosrčni ljudje izkazali te-duiarjvv škode. V Michiganu ‘kom zadnje nabirke starih in so škodo ocenili na okoli I0!;ie več rabljenih predmetov. Ta ustanova pomaga pohabljenim do dela in zaslužka po načelu: Ne podpore, ampak možnosti! Za parkanje poskrbljeno— Odbor SAVE sporoča, da bo za udeležence Savinega večera v soboto v SND na St. Clair A ve., odprto parkališče pri Central National Banki nasproti SND za brezplačno parkanjo. Kljub vsem tem pozivom in preudarjanju ni verjetno, da bodo Združene države v sedanji krizi lem marcu začeli uspešen upor NATO z umikom svojega voj a- proti indijski vladi v Asamu, iz štva iz Evrope še povečale njene težave. Vzhodnega Pakistana, kjer naj bi se vežbali v treh taboriščih. KAIRO, Egipt. tedna je prišel tovariš Kosygin iz precej hladne Moskve v Egipt, ne morda na počitnice, ampak na posvete z egiptovskim diktatorjem Naserjem. Predmetov za razgovore jima ne bo manjkalo, stracije, pa jih ni. Res je, da so | tudi razlika v svetovnem nazoru K Ni Kosygin in Naser zborujefa v Kairu Začetkom I hoče še več: njegovi interesi mo- vYjevi nasprotniki v mestih Da |ni ravno prevelika. Kosygin je jang in Hue mislili na demon-|sicer vnet> toda stvaren komu_ &tracije, toda njihovi somišlje-i . , ,T , v . .. hiv ’ . J .... ... nist, Naser se pa hoče celo šteti I11ki v Saigonu so bili očitno ■ drugih misli. Predvsem niso ta- med ocete sodobnega socijaliz- ma. V svojih pogledih na mednarodno politiko bosta torej lahko našla dosti skupnih potez, kar bo samo olajšalo ne samo skupne sklepe, ampak tudi njihovo solidarno izvajanje. Ne bo vkljub temu vse šlo čisto gladko, manjkajo namreč skupni politični cilji. Kosygin je naravno prišel v Egipt, da utrdi pomen in ugled njegove domovine. Naserju na ljubo mora vključiti v ta namen še Naserjeve interese. Naser pa JR RAIN 1 Vremenski > , .<>: I m prerok Pran: Oblačno, vetrovno in topleje s krajevnimi nevihtami čez dan ih ponoči. Naj višja temperatura rajo biti postavljeni na prvo mesto. Na to pa Kosygin ne more pristati. Zato se bosta o nekaterih predmetih samo pogovarjala, pa se nič dogovorila. Moskva ima v arabskem in a-friškem svetu vse polno neizpolnjenih želj. Rada bi naj prvo pomirila sprte arabske socijaliste. V arabskem svetu je kar pet republik, kjer vladajo socijalisti: Alžir, Tunizija, Egipt, Sirija in Irak. Med njimi pa ni nobene sloge. Saj drugače tudi biti ne more, ker vsaka arabska socialistična stranka razlaga socializem po svoje. Velikokrat nima niti v lastnih vrstah skupnega pojma o socijalizmu kot na primer sirijska. Kosygin bo skušal vplivati na Naserja, naj mu pomaga ustvariti edinost med a-rabskimi sodrugi, toda dosti ne bo dosegel, kajti Naser sam ni več privlačna točka za arabski socijalizem, je bolj jabolko razgovorov. Boumedienne ne da nanj veliko, Burgiba ga narav- nost ne mara, iraški socijalisti se ki predmeti, kot je vojna v Viet-po zadnji revoluciji še niso pre-^namu, kjer bosta Naser in Kosy- budili in ne vedo, kako naj gledajo na Egipt, sirijski socialistični mladini pa Naserju nič ne zaupajo. Na Jemen smo pozabili, saj to ni zaenkrat nobena država s samostojno politiko. Kosygin bi se gotovo rad pogovoril z Naserjem, kakšna naj bo bodočnost socijalizma in komunizma v Afriki. Tu mu Naser zopet ne more dosti pomagati niti z nasvetom. Med 36 afriškimi državami jih je več kot polovica takih, ki samo uradno simpatizirajo z Egiptom. Mnogo e-giptovskih prijateljev kot Ben Bella, Nkrumah, Odinga, ni več na oblasti. Na drugi strani pa razni kralji kot maroški, libijski, abesinski zmeraj manj gledajo na Egipt kot svoje središče. Sicer se pa tudi v Afriki duhovi zmeraj bolj ločijo: črnci ne marajo Arabcev, Arabci pa kažejo svoje nekdanje preziranje do črncev. Sudan to dokazuje. Za pogovore ostanejo torej ta- gin lahko solidarno udrihala po Ameriki, ali pa vpliv rdeče Kitajske v arabskem in afriškem svetu, ki mu nasprotujeta Egipt in Rusija, “neokolonializem” evropskega zahoda, ki je Rusiji in Egiptu trn v peti, itd. Seveda bo Kosygin moral končno tudi pristati na razgovore o egiptovskih željah, ki jih pa ne bo mogel dosti vpoštevati. Ve, da moskovski politbiro noče več razmetavati denarja po svetu in da ga hoče nalagati le tam, kjer se vsaj politično dobro obrestuje. Ali se bo v Egiptu, o tem so v Moskvi mnenja deljena. Kosygin bo torej mogel biti širokogruden samo v odlaganju zapadlosti raznih dolgov, ki jih mora Naser odplačevati Moskvi. Kosygin je morebiti šel v Kairo z upanjem, da bo tam žel take lovorike, kot jih je s posredovanjem med Indijo in Pakistanom v Taškentu. Če ima res tako upanje, bo razočaran. na milijonov, v Wisconsinu pa na 1 milijon. Veliko škode jv bilo tudi v državah dalje na vzhod in jug. WASHINGTON, D C— Obrambni tajnik McNamara je včeraj pred senatnim odborom za zunanje zadeve dejal, da je težko bombardiranje sovražnikovih komunikacij tega hudo prizadelo. To je razvidno iz izjav ujetnikov in prebež-nikov. Rdeči so izgubili upanje na vojaško zmago v Vietnamu. RIM, It. — Papež Pavel VI. je v govoru skupini duhovnikov in iajikov, ki se posvetujejo tu o socialni pravičnosti med narodi, dejal, da so “dobrine in sadovi tega sveta ustvarjeni za vse” in jih nima nihče pravice zadrževati samo za sebe. KAIRO, Egipt. — Glavni list “Al Abram” je na prvi strani “posvaril” Ameriko, da utegne priti do “skrajno težkega položaja” na Srednjem vzhodu, če ho ustavila z junijem Tant želi ZN petletko za raziskovanje ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Generalni tajnik ZN Tant je predložil že v januarju Odboru za gospodarsko in socijalno politiko načrt, kako bi bilo treba v gospodarsko zaostalih deželah, ki so pa bogate na prirodnih bogastvih, organizirati raziskovalna dela v rudarstvu, vodnem gospodarstvu, nafti, plinu ipd. Načrtu pa takrat ni dodal predloga, kako priti do potrebnega denarja. Sedaj je istemu odboru povedal, da bi bilo dobro, da ZN u-stanovijo poseben fond, kamor gospodarsko pomoč Egiptu. Ina* vani članice prispevale v “Združena arabska republika pe^ Kt'h letno vse skupaj $1(1 ni pripravljena sprejeti aine- miEionov- Največ bi seveda pri-riške grožnje,” pravi cmenje- j sPevale bogate države. \ ečina ni list. Naserjevo “svarilo” | Černič gornjega odbora je narav-Amerilci je v zvezi z njegovo '110 za na^rE Logate dežele pa še prošnjo za ameriške odvisne rdso re^e SV0Je besede. Verjetno ne bodo predloga načelno od- dcželne pridelke v vrednosti 150 milijonov dolarjev. Washington ne kaže trc utno nobene vneme za to, dokler troši Naser svoja sredstva za vojskovanje v Jemenu. RIM, It. — V vsej Italiji štraj-kajo danes za 24 ur vsi vozniki avtobusov in cestne železnice. klonile. Spora med kitajskimi komunisti ni treba precenjevati PEIPING, Kitaj. — Diplomatic mislijo, da je sedanji razdor v kitajskih komunističnih vrstah pravzaprav omejen na prepir med tovariši, ki sedijo v centralni vladi, in tovariši, ki vedrijo in oblačijo v peipinški mestni upravi. Obe tovarišiji se že dolgo ne gledata lepo. Ko bo po smrti tovariša Mao prišlo do nove delitve odgovornih mest, se bosta obe skupini verjetno znašli na nasprotnih bregovih. Zato tovariši okoli Mao skušajo že sedaj priškarjn-ti peruti tovarišem v mestni u-pravi. Značilno je med drugim, da je vlada zaenkrat kritizirala samo peipinško mestno časopisje, ne pa drugih rdečih publikacij, ki so neodvisne od mestne u-prave v Peipingu. S t iki'l Dohoviim ’ ' ^S@6B K^V-"5^ ,rjrf ,7®3J 6X17 Si. Citur Ave. — HKnderson 1-0820 — Cleveland, Uiuo 44103 National and International Circulation poslušati nasvete in opozorila iz Londona. To nove vladajoče plasti v Veliki Britaniji ne vznemirja, zaveda se omejenosti svojih sil in je pripravljena sodelovati z Združenimi | državami kot nekak “mlajši družabnik” v večji meri kot ; katerakoli britanska vlada v preteklosti. Na ta način upa najlažje ohraniti koristi Velike Britanije v svetu. Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 pei year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year lilt Sit lit Milwauski zapiski MILWAUKEE, Wis. — Mate- obiskal zagrebški nadškof Fra-rinski dan navadno zapusti v njo, kardinal šeper. Ob sloves-človeku nekako slovesno razpo- nem sprejemu, ki je bil določen loženje. Privatno in javno živ- za pol šesto uro zvečer, se je ljenje se trudi, da predoči lju- menda zbral ves hrvaški narod, dem velik pomen matere. Pravi Lahko rečem, bil je pravi kra-pomen materinstva je seveda le Ijevski sprejem. Imel sem prili-V odnosih matere do Stvarnika, j ko, da sem z njim spregovoril ki jo je odlikoval s to veliko nekaj besed. Visok po postavi, “Kam pa tako hitro?” Po vstopnice za SAVIN VEČER. Samo dva dni imam časa. Tega ne bi rad zamudil. “Da — ali — ne?” Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 94 Thursday, May 12, 1966 Kokavski preliv širši od Atlantika? častjo. Slovensko društvo Triglav je priredilo skromen, a prisrčen orogram v čast materam. To nalogo je prevzel Franc Rozina. Na vrsti so bile recitacije, pevske točke, harmonike in kitare. Govorov seveda tudi ni manjkalo. Frank Rozina nam je občuteno podal črtico Borisa Vrtačnika: Slovo od matere. Na koncu je še duhovni vodja podal nekaj misli materi. Posebno je poudaril, da moramo biti hvaležni svoji materi za tri stvari: vero, jezik in slovensko zavest. To, kar smo danes, je njena zasluga. Njena molitev in beseda nam je pomagala in nam še pomaga preko težav življenja. Med drugim je povedal tudi naslednjo zgodbo. Neki vladar je podal razglas na vse svoje ljudi, na bogate in revne, na visoke in nizke, na učene in neuke, da mu povedo, kaj je potrebno, da postane njegovo kraljestvo naj-večje in najboljše na svetu. Človek, ki mu bo prinesel pravi in najboljši odgovor, bo prejel bogato nagrado. Prihajali so ljudje od vseh strani in iz vseh stanov, znanstveniki in preprosti ljudje, razumniki in ljudje, ki iščejo zabave. Pravega odgovora pa niso prinesli. Minil je en dan, en teden, več mesecev. Minilo je skoraj eno leto, odkar je vladar razglasil svoje vprašanje. Nekega dne se pojavi preprost mož, drvar po poklicu. Prijavi se sodnikom, ki so imeli nalogo presoditi odgovore. Vprašali so ga po vzgoji. Odgovoril je: Gospodje, imam najboljšo vzgojo. Učil sem se pri materi naravi, ki je najbolj modra in najbolj zelo prijetnega nastopa, napravi na človeka zelo mogočen vtis. Kar ga napravi še bolj privlačnega, je njegova velika ponižnost in prisrčnost. Imaš občutek, da govoriš s prijateljem. Srečal je nekaj ljudi, ki so ga poznali še iz mladih let. Kardinal je sedaj star 61 let. Ob šestih zvečer je imel tiho sv. mašo v hrvaškem jeziku. Med sv. mašo je tudi pridigal. Razvijal je misel, kako velikega pomena je vera in Hrvati so bili znani po svoji vdanosti do Cerkve, saj so v zgodovini dobili naslov “predzidje krščanstva”. Sedanji sv. oče je pri avdijenci jugo slovanskih škofov za časa drugega vatikanskega koncila dodal novo ime. Dejal je: Hrvatsika vedno zvesta. Poleg tega se je spomnil preizkušenega poljskega naroda, ki prav te dni praznuje tisočletnico svojega pokristjanjenja. Na koncu se je v svojem imenu in v imenu hrvaškega naroda doma zahvalil za vso podporo, ki so jo ameriški Hrvati doprinesli za izboljšanje razmer doma. Govor je vsem segel globoko v dušo. Lepo je bilo videti, kako je skoraj vsa cerkev pristopila k sv. obhajilu. Po sv. maši je bil slovesen sprejem v farni dvorani. Takoj po sprejemu se je kardinal podal nazaj v Chicago. Svoje zavetje je dobil pri očetih frančiškanih v Chicagu. Tam imajo hrvaški frančiškani svoj glavni sedež. Kardinal je pripeljal s seboj tudi svojega kaplana iz Zagreba. Življenje tu v Ameriki je bilo zanj zelo zanimivo. • Frankie Jakoš, maturant, je zaradi svoje n a d a r j e nosti in pridnosti dobil štipendijo, da Mrs. Gene Drobnič in Mrs. Ann Marie Zak. Za slovensko skupino sodelujejo še: Mrs. Frank Mervar, Mrs. Marie Makovec, Mrs. Pauline Steffner, Mrs. Anna Jaksic, Mrs. Angela Žabjek, Miss Vickie Kmet, Miss Marie Telich, Mr. Anthony Grdina in Dr. Miha Krek. Vsak je vljudno vabljen, da se udeleži, da bomo Slovenci čim močneje zastopani. stroga učiteljica. Učil sem se pri iahko nadaljuje svoje študije na njenih otrocih: ptičkih in živa- Marquettski univerzi. Štipendi- Vsaj za Veliko Britanijo, kot jo presoja v članku v znanem švicarskem tedniku “Die Weltwoche” Francois Bondy. Rokavski preliv je širok komaj 22 milj, Atlantik pa več tisoč in vendar se Velika Britanija pod vlado delavske stranke, ki si je pri zadnjih volitvah zagotovila v parlamentu trdno večino in s tem oblast vsaj do leta 1970, čuti bližje Združenim državam kot kontinentalni Evropi. De Gaulle je pred par meseci povedal, da so vrata Veliki Britaniji, ki iih ji je pred tremi leti zaloputnil pred nosom, zopet odprta, da je dobrodošla v Evropsko gospodarsko skupnost. Konservativci so to vabilo sprejeli z veseljem, vlada predsednika Wilsona pa z veliko umirjenostjo in ravnodušnostjo. Izjavila je, da bi že bila za vstop, toda pod pogojem, da bi bile zavarovane nekatere njene osnovne koristi in zveze s Skupnostjo narodov. Velika Britanija še ni pozabila svoje nekdanje veličine in moči, ki jo je imela do druge svetovne vojne. Še nekaj let po njej je skušala ohraniti videz svetovne sile prvega reda, dokler le ni spoznala, da je to za njo prevelika in pretežka vloga, ki ni v skladu z njenimi sredstvi. V kratki dobi dveh desetletij je Velika Britanija dala svobodo skoraj celotnemu ozemlju svojega imperija v Aziji in Afriki in bi se rada znebila še njegovih zadnjih ostankov v Srednji in Južni Ameriki kakor hitro mogoče. Pri tem skuša seveda ohraniti vsaj del koristi v trgovskih zvezah novimi državami. Vezi in koristi so se izkazale za veliko manjše, kot so v Londonu pričakovali, zato slabe in izgubljajo dejanski pomen. Konference Skupnosti, ki se vrše vsako leto v Londonu, so z generalnim sekretarjem edino kar je v novih razmerah ostalo od nekdaj mogočnega Britanskega imperija. Kako daleč je padel angleški vpliv v novih neodvisnih republikah, kaže posebno očitno rusko posredovanje med članicama Skupnosti Pakistanom in Indijo v preteklem januarju. Ne London, Moskva je posredovala pomiritev! Oslabljena Velika Britanija je doživela tudi precejšnjo spremembo doma. Aristokracija, ki je vodila deželo skozi stoletja njene moči in s’ave, je izgubila z davčnimi reformami, ki jih je uvedla prva delavska vlada po drugi svetovni vojni, dober del svojega bogastva, postopno pa tudi svoj vpliv in politično moč. Preje je bilo komaj možno misliti, da bi postal predsednik vlade njenega veličanstva kak človek neplave krvi, v novem ozračju se je pa celo kraljičina sestra poročila z navadnim prostakom. Na mesto starega plemstva, ki se je nekdaj smatralo za edino poklicano in sposobno voditi državo, so stopili šolani ljudje iz vseh sta nov na temelju osebnih sposobnosti in dosežkov. Ti niso samo na visokih vladnih položajih, so tudi prodrli do vodstva industrije in ostalega gospodarstva. Francois Bondy pravi, da se je Velika Britanija v tem pogledu “amerikani-zirala”, se torej tudi v pogledu družbene organizacije približala Ameriki. “Veliki družbi” predsednika Johnsona Združenih državah odgovarja v Veliki Britaniji “odprta družba”, ki jo tam imenujejo “meritokracy”, ker je zgrajena na osebnih sposobnostih in uspehih njenih članov ne več na starodavnih naslovih in imenih. Angleži sprejemajo v to “odprto družbo” tudi ljudi, ki so prišli v deželo še kot priseljenci, če so se le izkazali. Odprta jim je pot do vrha kot1 v Združenih državah, ki imajo vrata odprta za vse sposobne ljudi in jih vabijo na svoje visoke šole in znanstvene ustanove z vsega sveta. Čeprav je Velika Britanija po svoji kulturni tradiciji nezdružljivo povezana s kontinentalno Evropo, jo je jezik vendar približal Združenim državam tostran Altantika taki meri, da se Anglež čuti v Združenih državah naglo do ma, hitrejše kot v kontinentalni Evropi. Velika Britanija je v preteklosti vedno skušala ohra niti svojo “splendid isolation” do kontinentalne Evrope pri tem skrbno gledala, da je med državami na kontinentu prevladovalo ravnotežje sil. Če je nastocila nevarnost, da bi se to podrlo, je posegla vmes, pa se od kontinenta zope odmaknila, ko je bilo ravnotežje vzpostavljeno. Te vloge ne more igrati več, ker nima več nekdanje moči. Da bi po s val a de! Evrope, pomešana v njene spore in prepire, pri čemer bi lahko zgubila široki pogled na svet, ji ne gre v račun, zato se skuša držati stran od kontinenta kljub vabilom De Ganila in obrača svoje oči proti Ameriki, kjer se bolj čuti doma in s katere pomočjo in podporo lahko še vedno igra do neke mere vlogo svetovne sile, četudi ne več v starem obsegu in smislu. V prvih povojnih letih je Velika Britanija skušala uveljaviti v Washingtonu svoj vnliv na temelju “izkušenosti” v svetovni politiki, svetovala je in predlagala, navajala svoje skušnje in priznati je treba, da sta tako Truman kot Eisenhower rada prisluhnila tem glasovom in jih upoštevala. Z nastopom Kennedyja in Johnsona se je položaj spremenil. Združene države so postale samozavestnejše, trdnejše Milwaukee visok obisk. Hrvaško rodnostnih skupin. V svoji hoj kot vodnica svobodnega sveta in manj voljne faro Presv. Srca Jezusovega je' Slovenski gostiteljici bosta Materinska prestava pri Mariji Vnebovzeii iih, rekah in skalah, drevesih in cvetlicah, pri nebu in zemlji. Ko sem jih vprašal, kaj je potrebno, da bo vladarjevo kraljestvo naj- ja znaša $4,000 in jo je podarila tvrdka Vogel. Tam namreč nje gov oče dela in vsako leto izberejo nekaj štipendistov od de- oijše in največje, so mi vsi dali javceV( kj tam delajo in katerih n sam odgovor. Edini odgovor, ki je možen na vsem svetu in v otroci pohajajo in končujejo gimnazijo. Na lepem uspehu na-s°j zgodovini. In ker se nikoli §e^'a slovenskega dijaka lepo če- ’’isem učil pisati ali brati, sem nekega drugega naprosil, da je zapisal dve besedi na tale papir. Ti dve besedi dasta odgovor na vprašanje, ki ga je stavil vladar. Iz rok v roko je romal papirček s tema dvema besedama, od sodnika do sodnika in vsakdo, ko ju je prebral, je z nasmehom na obrazu podal papirček dalje in dostavil: to je odgovor. Končno je glavni sodnik rekel: “Ti si našel pravi odgovor. Šli bomo k vladarju, da te osebno nagradi za tvoj odgovor.” Tedaj pa je drvar odkimal z glavo in dejal: “Hvala lepa in prelepe pozdrave njegovemu veličanstvu, toda jaz imam že nagrado in boljšo, kakor jo more dati katerikoli vladar. Moji zvesti podložniki ptiči in živali, drevesa in cvetlice, reke in hribi čakajo mojega povratka. Pozdravite vladarja in se mu zahvalite v mojem imenu. Povejte mu, da me zelo veseli, da sem mu mogel ustreči. Po teh besedah se je dne 16. maja, bo ob 7.30 zvečer poslovil. Na mizi pa je pustil pa- v Library Auditorium skupna pirček z dvema besedama. Na proslava 50-letnice Kulturnih njem sta bili napisani le dve vrtov v Clevelandu, ki jo prire-besedi in sicer “Dobre matere”, jata Cleveland Public Library in In to je'res. Te bodo napravile Zveza Kulturnih vrtov. Govoril svet boljši kakor je. j bo sodnik John Corrigan; na * * programu je več koncertnih V torek, 3. maja, smo imeli v točk in ogledovanje razstave na- stitamo in mu želimo vse naj boljše za bodočnost. Vsa čast pa tudi materi in očetu, ki sta s svojim dobrim vplivom pomagala svojemu sinu, da je dosegel tako veliko čast. * Slovensko društvo Triglav ima navado, da vsako leto podeli šopek rož eni izmed mater, ki ima več otrok. Letos je bila izbrana gospa Marija Mejač, žena predsednika Triglava, Franceta Mejača. Ko je prejela šopek, je vsa dvorana krepko zaploskala in pri tem seveda vključila tudi druge matere, ki danes praznujejo. Gospa Mejačeva je prejela šopek za vse slovenske matere v Milwaukee. Kulturni vrtovi slave 50-lelnioo obstoja Cleveland, O. — V ponedeljek Cleveland, O. — Prav za prav sta bili v nedeljo, 8. maja, dve Materinski proslavi v Šolskem avditoriju; prva je bila zjutraj na povabilo Društva Najsv. Imena takoj po maši, druga proslava se je pa vršila popoldne po šmarnicah od Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. Obe prireditvi sta bili sijajni s prav razveseljivo udeležbo, med katero smo opazili tudi dr. Miha Kreka gospo soprogo. K jutranji proslavi je bil povabljen kot glavni govornik Mr. John Kovačič, U. S. Customs Collector, katerega je sam po-cojni predsednik John Kennedy imenoval za to visoko čast za štiri države. Bil je tudi zadnji, ki je to imenovanje dosegel, kajti sedaj se visoki državni uradniki drugačnim potom odobrijo. Mr. J. Kovačič se je vabilu rade volj e odzval ter privedel s se-3oj tudi svojo gospo soprogo; dvorana je pozdravila oba z gromovitim aplavzom. Prvi je nastopil č. g. župnik M. Jager, pozdravil navzoče žene in matere, jim čestital ter jim želel nebeškega blagoslova. Tudi č. g. R. Hobart, duhovni vodja Društva Najsv. Imena, je v daljšem govoru čestital materam ter razložil visoki pomen materinske ljubezni pri odgoji otrok; spomnil se je tudi svoje stare matere, ki ga je naučila “kranjsko špraho”, za kar ji je večno hvaležen. Glavni govornik Mr. J. Kovačič je predvsem pozdravil navzoče ter materam čestital; poznalo se mu je, da je govornik in odličen pevec, iki je dolga leta pel na koru pri Sv. Vidu. V svojem govoru je poudarjal pomen collector ja, katerega služba je zelo odgovorna ter nevarna, ker je večkrat izpostavljena krivični kritiki. S svojo pažnjo lahko prihrani zvezni vladi milijone; končal je svoj govor z gromovitim odobravanjem dvorane. Pri popoldanski predstavi so nastopili učenci Slovenske šole, ki so peli, rajali in plesali v zabavo navzočih mater; prišli so malčki otroškega vrtca ter napolnili oder v svojih ljubkih kostumih, spremljani od finega orkestra, katerega so tvorili gg. Dušan Žitnik (harmonika), Tone Gorše (kitara), Tone Nemec (bas-kitara), Rudi Knez (klavir). Prvi del programa je pripravilo učiteljstvo Slovenske šole: ga. Slavica Krepfl, ga. Lavriča, ga. Vida Oblak, gdč. Ivica Tominec in gdč. Marinka Petrič, ki je naučila otroški vrtec. Vse navzoče v dvorani je počastil vodja Slovenske šole č. g. župnik Jager in vsa režija je bila v rokah g. Rudija Kneza. Petje na odru je elegantno dirigirala ga. Krepfl, razsvetljava o-dra pa je bila v oskrbi g, inž. Ivana Petriča. Po proslavi so se navzoči razšli v najboljšem razpoloženju in v trdnem upanju, da se bomo zopet videli v nedeljo, 15. maja, v šolski dvorani pri Sv. Vidu, Koncert Triglava Preteklo nedeljo popoldne ob 3.30 je podal pevski zbor Triglav svoj 19. letni koncert v dvorani Sachsenheima na Denison Ave. na zahodni strani mesta. Četudi Slovenci v tem delu Clevelanda niso tako številni kot na njegovi vzhodni strani, je bila dvorana kar lepo polna. Zanimanja za koncert je bilo več kot običajno, ker je dobil zbor po smrti Toneta šublja lani novega pevovodjo Franka Vauterja. Spored je bil tokrat dopolnjen z nekaj Avsenikovimi, ki so prišle v zadnjih letih v našo deželo iz Slovenije in se kar precej priljubile. Koncert je začel mešani zbor s Kernjakovo “Mamica”, ker je bil ravno Materinski dan. Pokazal se je kot lepa, usklajena enota, z gotovim podajanjem. Zlasti so se odlikovali alti. Še boljši je bil zbor v naslednjih štirih, Izgubljeni cvet (Vodopivec), Mlada ljubezen (Zorman) Triglav (Aljaž) in Marko skače (Kimovec), ko je prešlo prvo vznemirj en j e in negotovost Zadnja je bila podana z vso zahtevano živahnostjo. Mary Lou in Sharon Culkar sta zapeli Borisa Franka “Mami- kjer bodo nastopili “Mladi harmonikarji” ob 3.30 popoldne. Pojdimo jih poslušat! Ernest Terpin -------o------ Naj vsi grsmo! Cleveland, O. — V mesecu majniku, ko se budi narava iz zimskega spanja v cvetočo in zeleno pomlad, čuti tudi človeško srce praznično prerojenje ali neko radost, ki spodbuja veselo razpoloženje. Ta zgodnji letni čas, tako bogato okrašen, je silno prikupljiv za kulturne aktivnosti in družabno razvedrilo. Kdaj bi bilo slišati, da bi se klicu tega časa pravi Slovenec ne odzval? In ko je vse to povezano z odlično večerjo, muziko, prijetno družbo, plesom in zabavo? In ako se poleg tega s tem širi še narodni duh — ni možno nikomur odreči! Slovenski akademiki v Ameriki v tem smislu priredijo 14. maja v Slovenskem narodnem ce zlate” kar dobro, četudi sta glasova zdela nekam prešibka. Njun nastop in petje se je od ani izboljšalo in izpopolnilo. Trio Angela Magovec, Arm6 Fischer in Marie Pivik je zapel posebno dobro Avsenikovo Prelepa Gorenjska”. Pri narodni “Tam za goro” se glasovi niso zlivali tako lepo v soglasje. Margaret Loucka. in John Culkar sta zapela Avsenikovo “Pri Jožovcu”. Sopran je bil precej glasen in močan ter tenor ni mogel prav do izraza. Marie Pivik je s svojim polnim in prijetnim altom zapela Hadjikakisovo “Bele rože iz Aten” v splošno zadovoljstvo občinstva in žela navdušeno odo-aravanje. Prvi del sporeda je zaključil moški zbor z narodnima “Hišica očetova” in “Mi pivci” ter s Ferjančičevo “Sijaj sončece”. Zadnja je bila podana najboljše. Po odmoru se je predstavil ženski zbor in prav lepo podal venček “Koroški rej”, in narodni “Slovo” ter “Pa sem v Šišk0 vas hodil”. Kvartet Joe Pultz, John Culkar, Ron Culkar in Frank Culkar je obogatil spored z narodnima “Le semkaj sedi” in “Dve let’ in pol”. Ella Samanich in Margie Pe' resutti sta se postavili s “Sonc6 zašlo je že” in “Divja rožica”. Spored je zaključil mešani zbor in žel zlasti za “Venček narodnih” navdušeno pohvalo. D°' bra sta bila tudi solista CharleS Zakely in Margie Peresutti. Koncert je spremljal na ,pian° Charles Loucka. Občinstvo je bilo s sporedom koncerta in z njegovo izvedb0 zelo zadovoljno, kar je dokaz, da je pevovodja zbora dobro zad6 njegove želje in okus. Konceri je bil za Triglav lep uspeh, h kateremu mu čestitamo. J. K- “Mati krščanske edinosti” Ekumenske šmarnice 1966. in razmnožil Škofijski ordinat v Mariboru. Strani 292. Pobudo za Marijine šmarnic6 ki jih bero letos v domovin^1 Sloveniji in ki imajo zgornji na' slov, je dal sedanji maribors? škof dr. Maksimilijan Držečnik’ Ta jim je tudi napisal uvodu0 besedo: “Ekumenskim šmarn1 cam na pot”. Šmarnice so poS''e čene prizadevanju, da bi se sl° venski katoličani doma, v z<\ mejstvu in v zdomstvu še b° vključili v veliko gibanje za z6 eri' dinjenje vseh kristjanov v VEČER3 Gostje b^oepn^lSVeti’ katoliški in aPostolsk. postreženi z domačo govejo alij Pri sestavljanju ekumenski J kokošnjo pečenko od pol sedmih I slovenskih šmarnic so sodeloVo11 dalje. Okusni prigrizki bodo na' ]ednji duhovnikl-jezuitje: P' razpolago tudi pozneje. Po ve- , Berdenpavek p Kolkali Jože. F cer ji bodo uprizorili odlični ter ” znani umetniki in skupine točke intelektualne in zabavne vsebine. Živahna in poskočna godba “Veselih Slovencev’* bo pritegnila mnoge na plesna tla in u- Koren Anton in p. Svoii-3^ Franc, dalje mariborski sto in P3 kanonik Franc Hrastelj — j sedanji slovenski gg. bogoslov^ Tako so šmarnice sila pisane , . zanimive; predstavljajo Pra.: rivarilaprijazno ozadje razpelo-jpravcati slovenski ekume^ zbornik. Svojo vrednost bodo dolgo ohranile. Dokler ne izl ženi družbi. Vstopnice za večerjo-program-ples ali samo za program-ples so na razpolago pri vseh članih SAVE in v sledečih trgovinah ter podjetjih: Mihelin Travel Bu- kaj boljšega, bo to nekakšen venski ekumenski priročnik Ker bo gotovo tudi premo slo- oge' ga med nami zanimalo, naj 0v. reau, Grdina Bridal Shop, L-; navedem samo nekaj naslov Majer Shoe Store, A. Kollander kj jih srečamo v šmarnic0 , Travel Bureau, F. Černe Jewelry, Jo Ann’s Confty., Min’s v — sl Cerkev kot skrivnost edin0' koi (P; (p. Berden), Vzhodni raz— e Beauty Salon, M. Antloga Tra- j Berden), Najlepše poteze rus* vel Bureau, Mervar Records,! duhovnosti (p. Svoljšak). Vl°a Slovenian Village na St. Clair mirska Gospa (p. Kokalj). Ave., Ann’s Beauty Shop in dimir Sergejevič Solovjov Prime Delicatessen na Holmes Koren), Ločitve na zahodu ^ loČi^f rača " K0', Ave. in Grajzl Bros. Watch Co. | Berden), Po usodnih na 687 E. 185 St. j (p Berden). Marija se v Naše skrbne mamice spretnih Kokalj), Naša zvezda (P- v , rok pa prosimo, da izkažejo svo-|ka]j)_ Pod Marijinim pla^, .jo velikodušnost z darom doma-j (p Berden), Na dolgi poti k z, čega peciva, katerega lahko od-1 dinj en ju (p. Koren-p. Berdel1 dajo v Slovenskem narodnem PrVi koraki nVa poti zedini^ domu v soboto, 14, maja, ali pa naj kličejo 881-2599. Prav lepa koraki ria (p. Svoljšak), V eku men 1» b or a t o r i j u (p. Svol.i®9^ zahvala! Montrealski sestanek (p- SvCV Na svidenje v soboto zvečeri I sak). Pri prekmurskih evan$ S. A. & M. (Dalje na 3. strani) JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST Pod noč je prišel Podlipnik. Ije domislil dopoldneva in cerk-Prinesel je Jerneju polič vina in ve: “Marko! Zakaj pa si na be-kos pogače, da je imel izgovor ganico pomarančo navezal?” za svoje prizadevanje. Jerneja Marko ni umaknil pogleda, ni hotel žaliti, saj je že za nje- fant, ki je pravkar obljubil, da govega očeta pasel pri hiši, sam se tudi medveda ne bo bal: Pa tudi ni maral, da bi moral “Zato sem jo, ker je rajnki nazadnje' najeti slabega ovčarja, ata do morja vozil in bom jaz Za dobre, je vedel, se bodo letos tudi, če Bog da.” že davno pred svetim Jur jem “No, če boš, kakor gre, te bo- gospodarji kar spopadli. mo pa iz ovčarja povišali v O vremenu in živini, o zdra- K ozarja, vju in boleznih, o planini in do- “Bom prosil, dokler ne bom lini, o vsem sta se že pogovorila, imel svojih konj.” le o tistem, zavoljo česar je Pod- “O, hudimana, podjeten si. Upnik prav za prav prišel, nika- Kje si dobil pomarančo?” kor nista mogla začeti. “Vaš Cen ek mi jo je sam po- Jernejec ni več prenesel ne- nudil za perišče šišk, ki sem jih gotovosti. Zaobrnil je besedo mimogrede v Goričici nabral.” naravnost. Kar bo, bo: Podlipnik, sam drzen, je bil “Če ti je prav, bi letos oba pa- vesel Markove drznosti. Naročil sla; Marko in jaz. Veš, da ga mu je: “Kadar bo skopnil kaj-do dobra izvadim in mu kraje žarski gnoj, boš kar kmalu gnal Razkažem. Plačo boš dal pa ka- v Reber. Nekaj pa le živina kor druga leta, samo zame.” ugrizne, ko krme manjka. Ti “Prav. Denarje kakor lani. bom že posebej plačal, kar boš Hrano dam pa rad za oba. Samo pred svetim Jurijem pasel.” —- če bi ti čisto opešal, bi meni | S prijaznimi obrazi so se vsi ostal sredi trde planine neizku- poslovili cd njega. Še Volkun šen ovčar in pri takem tropu.” |mu je pomahljal z repom. “Tak, do poletja ste mi še prisodili življenje?” “Oh, kaj prisodili; kakor je vse mogoče. Res nisi več trden, “Če bi ti hotel biti dober, bi fant tudi sam lahko pasel; ni Niso zapele podkvice na Pod-lipnikovih petah po kamenju. Za štiri prste je že ležalo juž-I nsga snega. Vse je bilo tiho. Manica se je prva oglasila: “Kajne, Marko, kadar boš Več otrok, in psa ima, da mu da-1 Podlipnikov ovčar, se te bodo leč naokoli ni para.’ “Volkun je zares dober pes in Vajen planine. Marko je pa ni. Lahko mi pol drobnice zap ase.’ “Takole narediva. O svetem Klemenu, ko bo odpasel, bosta po vsi fantje bali?” Marko se je zasmejal, Jernej je pa osorno posvaril: “Kaj govorita neumnosti.” * * * Zjutraj je zopet posijalo son- Kullura (Nadaljevanje z 2. strani) čanih (p. Kokalj), Srečanje s pravoslavnimi v Sloveniji ( p. Kokalj), Med našimi južnimi brati (p. Berden), Slomškovo delo za zedinjenje (kanonik Hrastelj), Dr. Franc Grivec in njegovo delo za zedinjenje (p. Berden), Za edinost z vzhodnimi kristjani (p. Svoljšak), Kardinal Bea — mož božje previdnosti (p. Svoljšak), New Delhi 1961 (p. Svoljšak), Martin Luter slavi Marijo (p. Berden). Družina ekumensko ognjišče (p. Svoljšak), Nove binkošti (p. Berden) itd. Dobrega papeža Janeza XXIII. je prešinjala, ko je 25. jan. 1959 napovedal, da bo sklical vesoljni cerkveni zbor, ena misel in ena želja: zedinjenje 'kristjanov odnosno priprava poti k cerkveni edinosti. Vse odloke, ki jih je nato sklicani II. vatikanski koncil izdal, preveva tako imenovani ekumenski duh, to je misel na vesoljno edinost kristjanov. Za nas Slovence je vprašanje cerkvene edinosti še posebno važno: naši bratje in sestre v domovinski Sloveniji žive v državni skupnosti, v kateri imajo pravoslavni bratje večino; mi pa, ki živimo v svetu, posebno še v tej deželi, pa smo v neprestanem vsakdanjem stiku zlasti z vseh vrst evangelskimi in protestantskimi brati in sestrami. Zato naj bi tudi nas — one doma in nas tu — prevzel kar se da močno ekumenski duh. (Beseda ekumenski pomeni isto kot vesoljen.) V to naj nam pomagajo tudi te ekumenske šmarnice. J. S. Porast pljučnega raka NEW YORK, N.Y. — Leta 1930 ska izdelati svoje lastno atom-1 kar odkrito priznali: “Naša sko orožje. i zemlja je vaša odeja, naši ljudje Peiping je res nekaj takega jso Pa uši v njej.” Tako so pisali je umrlo na pljučnem raku v na-pred leti predložil, toda n j ego- Vračunala, koliko glav izgube bo ee. Sneg novinček se je topil in padlo na vsakih sto živine, če bi rahljal revežem zemljo. Ptiči so bili vsi jarci v srenji en sam so zopet oglasili. Vsaka vejica trop. Petem bosta natančno ve-1 je nosila svojega pevca. Potis-dela, koliko glav ti mora prig- nil jih je sneg iz Zavrha v vasi. bati v ovčjak! Čr. jih bo manj, | Vrane so letele nazaj k Savi biu jih pri plači odtrgaj, če jih bo več, bodo pa njegovi. Se lahko zaneseš. Nisva praznih rok. “Iz hiše vas ne bom podil. Saj bisem Jud.’ I na Rebri pa so se preletavale in sklicevale gorske kavke, da I odlete spet na Stol. In kakor rdeča preproga ob velikih praznikih pred velikim “Ali ne vidiš, da jo bodo sned-1 oltarjem je na Rebri od Krni h, preden odrasteta dekliča, če dtega roba do Straže znova za-Marko ne bo za vse tri kruha | žarelo resje, na sedem barv raz- z3služil. Iz glasu je spoznal Podlipnik kako je stisnila bridkost starcu grlo: “Kakor si rekel, tako bo. 'Vseskoz si držal z našo hišo, jaz bom pa z vašo.” Pristopil je k Peči in je segel Jerneju v roko. “Bog naj ti povrne, Cena. Pa Cena bi se ne bil tako' hitro vdal, če bi ne bil s tem, da je Ltarka sprejel za ovčarja, ponagajal Podrcbarju, ki naj sedaj Lče za srenjo drugega tretjine-1 --to ka. In Volkuna je privezal k svoji živini. Preklicano ga Marko zlepa ne bo pustil od tropa, be bo zverina prav za prav nje-*bu trgala jarce, ne gospodarju. Vsem je ponagajal. Zakaj pa bjega niso postavili za Špana. Otroci so se umaknili v hlev. ^ečja dva sta vedela, o čem go-vorita cča- in Podlipnik, in jih ie hudo skrbelo. Manica se je vega predloga niso vzeli niti v resen pretres, češ da bi si z njim Združene države le vezale roke, dem tem ko bi kitajska obveza ne pomenila nič, ker Kitajska itak ni razpolagala z atomskim orožjem. Kitajec je seveda zagotavljal svoje albanske tovariše, da “tudi atomsko orožje ne more rešiti niti ameriških imperialistov niti revizionistične vodilne skupine Sovjetske zveze”. Vse “reakcionarne sile” so obsojene na propad, pa naj imajo kakršnokoli orožje že, je trdil Ču-Enlaj. ----------O---------- Basuto dežela postane nova afriška država LONDON, Ang. — Anglija se pripravlja, da da neodvisnost tudi eni med njenimi najmanjšimi kolonijami: Basuto deželi, ki leži sredi južne Afrike. Nova država bo merila komaj 11,770 kvadratnih milj. Nima nobenih prirodnih bogastev, po prirodnih lepotah pa menda spada med prve v Afriki. Tam živi pleme Basuto, ki pa tudi šteje le 745,-000 duš. Kar živi ljudi v gorah, se še morejo preživljati, tisti v dolinah so pa navezani na sezonska dela zunaj njihove domovine. Zato nihče ne ve, kako bo mogla nova država sploh obstojati. Domačini se tega tudi dobro zavedajo že več kot 100 let. Ko so namreč 1. 1868 prosili angleško kraljico, naj jih vzame pod svoje varstvo proti požrešnim sosedom, so ji v svoji spomenici kraljici kar naravnost v Lon- ši deželi le okoli 3,900 oseb, leta don. Ime nove države bo Kralje- 1953 pa že 27,000. vina Lesotho. Glavno mesto bo Maseru. Do oklica neodvisnosti bo prišlo še letos. Ženske dobijo delo Gospodinja — dobra kuharca Dva odrasla iščeta gospodinjo, najraji, da ostane čez noč; svojo sobo, kopalnico, radio in TV. Težko čiščenje zgotovljeno. Nedavna priporočila. Kličite pred poldnem ali po 6. uri pop. WY 1-2839. (98) MALI OGLASi Hiša naprodaj 5912-14 Prosser Ave., 4 stanovanja, 2 plinska furneza, novi vodni grelniki, polna klet, seži-galnik. Kličite podnevi 943-4496 ali zvečer RE 2-7272. (94) — Navadno steklo je prozorno od 90 do 95%. Olepšajte svoje domove sedaj! Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating 1171 E. 61 St. HE 1-0965. Brezplačen proračuni Delo zajamčeno! Delo za ženske Iščemo ženske za delo na šivalnem stroju. Izkušene ali pripravljene se učiti in zaslužiti. Stalno delo. Prijazen prostor; visoka plača od ure in od kosa. Več koristi; plačani prazniki, počitnice, bolniško in življensko zavarovanje, uniforme. WORK WEAR CORP. 1768 E. 25 St. (95) Lastnik prodaja Na področju Euclid-Green je naprodaj 2-stanovanjska hiša, 5-5, urejeno podstrešje, moderni kuhinji in kopalnici, preproge od stene do stene, zavese, klimatske naprave, garaža za dva voza. Cena izpod $25,000. 481-3965. (98) IŠČEMO ŠIVILJO Izkušeno za izdelovanje zaves in draperij. Stalno delo. Govorimo slovensko. Kličite VU 3-5775. FRAN’S DRAPERY SHOP 3515 E. 93 St. (95) Stanovanje Ženska išče sostanovalko za 5 sobno stanovanje zgoraj na 1140 E. 60 St. Kličite 391-1796. -(96) V najem 5-sobno, čisto, prenovljeno stanovanja s kopalnico, spodaj, plinski furnsz, blizu cerkve sv. Vida. Kličite EX 1-0736. -(95) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, v dobrem stanju, je naprodaj na 988 E. 77 St. Kdor se zanima naj kliče 431-9044. (96) Blizu sv. Kristine 20351 Goller Ave., stanovanje s trgovskim poslopjem, 3 spalne sobe zgoraj, kuhinja, stanovanjska soba, 1 spalna soba, kopalnica, klet, garaža, se proda z dodatnim lotom zraven. STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100 _________________________(93)^ Lastnik prodaja Nottingham okolica, velik zidan bungalow, 6 sob spodaj, 4 zgoraj, ekstra stanovanje, dvojna garaža. Kličite IV 1-7139. (94) Oddamo v najem opremljeno stanovanje treh sob z vsemi pritiklinami. Kličite zvečer 431-7061 ali pridite k Hočevar, 1552 East 49 Street zgoraj, tudi podnevi. (95) Wanted Waitress — days SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) Sobo oddamo Lepo opremljeno ali mljeno sobo oddamo ženski. Si lahko kuha. se na 835 E. 222 St. ali pokličite 732-7243. (95) neopre- samski Zglasite Knjigovodja išče zaposlitev Poklicni knjigovodja, star 36 let, 5 let v ZDA, išče zaposlitev v knjigovodstvu. Govori 5 jezikov, je napravil vse izpite v Jugoslaviji in bil zaposlen kot šef knjigovodskega oddelka. Kličite 261-4700. (94) cvetelo. Med njim so pošume-vale bečele in se obešale na drobne cvete. Pomlad je prišla. REBER ZELENI Za Podlipnikovimi konji veliki teden niso cvrkali obloženi parizarji. Ne. Kolca so cvilila in črtalo in lemež sta hreščala po peščenih njivah. Med konji in koši, drevesi in branami je presipal gospodar sejal sam in so sejali drugi. V Jarše je prišel orat Podro-bar. Ko ga je Podlipnik ugledal, mu je zaigral v levem kotu ustnic nasmeh. Kmalu nato je pomežiknil postarnemu Jožu, ki je kmetoval doma, kadar je bil sam na cesti, pomežiknil z levim očesom, in tako, kakor je samo on znal. Na sredi njive mu je, ko sta se srečala s sejavni- Ču-Enlaj dolži ZDI za atomsko oboroževanje Predsednik kitajske vlade ču-Enlaj je dejal, da so Združene države krive, da se je Kitajska lotila izdelovanja atomskega orožja, ker so odklonile njen predlog za prepoved njegove rabe. TOKIO, Jap. — Na poslovilnem banketu za albansko delegacijo, ki je bila na obisku v Peipingu, je predsednik kitajske vlade Ču-Enlaj dejal, da so Združene države krive, da se je Kitajska lotila gradnje atomskega orožja. Kitajska je namreč predložila Združenim državam sklenitev medsebojne pogodbe, s katero bi se obe strani zavezali, da ne “bosta prvi” rabili a-tomskega orožja druga proti drugi. Ko je Washington ta predlog zavrnil, se je po izjavi Ču-Enlaja odločila rdeča Kitaj- Moški dobijo delo ODPRTO DNEVNO V MESTU: OD 9.30 DO 5.45; OB PON. & ČETRT. DO 9. ZV. PODRUŽNICE DNEVNO OD 9:30 DO 9:30 MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE fhe A .3LL, 6 CO» STORE3S m** brezskrbno igrala z jagnjičkom, camj v komolcih. Joža je vedel Hozalka je molzla kozi in Marko Lja je Cena spet nekje nekaj na-nametal krme V jasli. Ko je peljal, nad čimer se bodo vsi dvignil škaf, da bi še vode pri- jezili, reči pa ne bo nihče mogel besel, ga je poklical Podlipnik: nič. Da bi se mu le posrečilo “Marko!” Gospodar se bo široko smejal in Rozalki je skoraj golida padla bo dobre volje in bosta za praz-lz rok in mleko je pljusknilo čez nike miza in polič polna. rcb in se je v belih kapljah raz- Na ozarah ga je ustavil: “Jo-lilo po črnem predpasniku. ža! Po južini pojdi k Primožu Marko je postavil škaf nazaj in vprašaj starega Jerneja, kaj STROJNIKI ZA STOŽČASTE stružnice mmm (Zunanji iei eolranji) Prva in druga izmena. V naši tovarni se govore razni jeziki: nemško, poljsko, madžarsko, J litvansko, češko. Dobra plača, stalno delo dodatne || koristi. Pridite k nam, da sc pogovorimo! Vprašajte za g. Alexa Hutnika. ! j-' ?-*::*A* - *■• • » J. -s i A HH iSl sip E ' ■ M: " m JU mi LASTNE SURETY KODEL & NYLON PREPROGE SURETY BOMBI! mmm GARNITURE: 4310 Carnegie Ave. telefon: 431-1043 Po 6. uri zvečer kličite: 884-8757 (95) v kot in pomiril Rozalko: “Mis lirb, da bo.” Odšel je iz hleva. Hodlipnik je premeril njegovo Postavo, kakor bi ga ne bil še bikoli videl: “Saj si fant, kakor ■if! malo takih. Za ovčarja boš Tetos pri nas, če boš kaj skrben.” “Bom poskušal biti.” Srce mu .le od razburjenja in veselja bilo Prav v vratu. “Ha boječ ne boš smel biti. ^0 medveda se ne boš smel bati.” misli letos sejati na svojo njivo. Popoldne naj Miha zapelje nekaj* košev gnoja izpred našega hleva. Saj iz tistih kozjih bobov, ki jih je Marko pozimi s satno-težnicami navozil na njivo, na tisti pesek, še plevel ne more rasti po godu. Raztrosil bo že Marko sam. Zjutraj pa zorjita in vsej ta, kakor se bosta z Jernejem dogovorila.” (Dalje prihodnjič) ga pa ne bom.’ Prvi peniji v ZDA so bili Ko je Podlipnik že odhajal, se veliko večji od današnjih. MALE HELP WANTED Lathe Panels Boring lid Operators billing iashise Operate Turret Lathe Operate Neznanje angleščine ni ovira HHHK m, GO, 533:2 Hamilton Ave. 391-9300 (95) 18x39 reg. 3.99 Znamke Surety narejene iz 50' < kotiel poliestra in 50% najlon vlakna. Strojno pralne. Gladke pastelne barve: modra, rdeča, rumena, roza, bela, gozdno zelena, rjava, beige, tepazna, lilasta, sinje modra. garnitura 6j00 21x36, običajno 4.99 sedaj 27’ okrogle, običajno 4.99, sedaj Ovalne, regularno 4.99, sedaj 27x48, regularno 9.99, sedaj Prevleka za pokrov 2.49, sedaj 3.99 3.99 3.99 7.99 1.99 60x84 pravokotne, 8 prtičev 60x84 ovalne, 8 prtičev 68” okrogle, 6 prtičev Tri različne velikosti, ena nizka cena. $6 za garnituro! Bombažno in rej on damastno blago, križan temasti vzorec v bpli, roza, zlati in akva barvi. V skati j ah, zavite v celofan za darila. Tudi 54x72” vel.. 6 prtičev, samo 5.00; 50x100” pravokotne ali ovalne z 12 pritiči, samo 7.00 Eastman registrirana znamka Domačinstvo, 4 nadstropje in v vseh. petih podružnicah YtlllTITITl 3 * ! TRYGVE GULBRANSSEN I * >< M b< In večno šume N H i gozdovi liiizxtYYlzziizi'iT Xlif YYlititiiiixxiitxYliiiTIYf TIYY1 se trudil in razmišljal; zdaj mi kmalu vrnil. Če želi, gospod pol- Na Borglandu pa je bilo mračno. Bolj kot kdaj koli je bila gospodična Elizabeta surova z ljudmi in živalmi, in njena ustnica je v tej zimi pogosteje krvavela. Po cele ure je sedela pri oknu in gledala proti gozdovom, ki so zapirali razgled proti severu. In vedno kadar se je tam pokazal vranec, je napenjala kratkovidne oči, da bi videla, kdo sedi v saneh. Polkovnik je doživljal prav tako hude dneve. V hiši in izven nje je nemirno hodil okoli, in do jutra je gorela luč v njegovi sobi. Nekega dne pa si je oblekel potovalni kožuh. Zunaj ga je čakal hlapec. “Kam hočeš?” ga je osorno vprašala Elizabeta. “Na severi!” je odvrnil polkovnik mirno in suho. “V Bjorndal?” “Da.” “Kaj, za Boga, pa hočeš tam?” je od strahu komaj spravila iz sebe. “Mislil sem, da boš uganila,” jo je na kratko zavrnil. “Ne, tega ne morem uganiti. Saj ne boš — ne boš----------” “Le povej, ravno to hočem. Poizkusiti, če je še kje na svetu kdo, ki bi mi hotel posoditi denar.” “Ali, oče, kaj si že čisto znorel?" “Da, že mogoče ... Morda bi bilo tudi zame dobro, če bi eno noč spal; že celo večnost nisem zatisnil očesa. Natanko ti bom povedal, kako je s stvarjo, gos-podičnica. Ulrich pl. Wendt je že zdavnaj odtegnil največjo hipoteko, ki jo je imel na Borglandu. Vse je izgubil, .in zdaj nujno potrebuje denarja, razumeš? Pisaril mi je, zadnje njegovo pismo je prišlo mesec dni pred božičem. Pisal je, da bo CHICAGO, ILL. MALE HELP Immediate Job Opportunities In Union, New Jersey The Garden State RADIAL DRILL PRESS OPERATOR POWER PRESS OPERATORS TOOL & DIE MAKERS Steady work for experienced men with liberal employee benefits Top Dollar For Top Men WRITE — CALL OR WIRE RED DEVIL, INC, 2400 Vaux Hall Rd., Union, New Jersey An Equal Opportunity Employer (93) STATIONERY ENGINEER Experienced in maintaining Engine room and Boiler room equipment. Must have Chicago Stationery Engineers license. 6 days week. Liberal Company benefits. DARLING CO. 4201 S. Ashland (96) FEMALE HELP BILLER For nites. Must be able to type. Experience not necessary All company benefits A. J. NYSTROM & CO. 3333 Elston Ave. moral hipoteko prodati, če mu tekom enega meseca ne pošljem denarja, kakor tudi mu je mene srčno žal. Danes ali jutri lahko pridejo tuji ljudje in naju postavijo pred vrata, tebe in mene.” Elizabeta je bila vsa iz sebe. To — to je bilo nerazumljivo. Bleda in tresoča se je prijela v veži za mizin rob. Vedela je, da so obubožali, toda da so postali tako revni, tega ni pričakovala. Polkovnik si je zapel kožuh in se okrenil k vratom. Kakor mačka je skočila k njemu. “Nikoli se ne smeš odpeljati — tja gori!” je zakričala. “Ne bodi nespametna!” jo je odrinil. “Od sramu umrem,” je ihtela, “na mestu se ubijem!” Zdaj pa ga je minila potrpežljivost. Naglo se je ozrl na vse strani; ni hotel, da bi ga kdo slišal. “A, tako, ti se sramuješ pred onimi tam gori; potem bi pač že prej lahko umrla od sramu!” Njegov stari, razbrazdani obraz je bil bled; glas mu je zvenel ostro. V njem je bila izbruhnila jeza, ki se je nabirala že leta — da, že vse življenje — in muka neskončnih, neprespanih noči. “Elizabeta, natanko taka si kot tvoja mati. Pravili so ji ‘zlobna’ in tebe imenujejo prav tako. Niti ene vesele ure nisem bil preživel z vama. Ko je prišla tvoja mati na Borgland, me je zmerjala s kramarjem, ker ni bilo vse tak O1 imenitno kot pri njenem očetu. Pozneje pa, ko sem s svojim podpisom rešil njeno rodbino pred poginom, sem postal ‘gospod’. Takrat sem bil utrpel prvo izgubo, in tej so sledile še mnoge; in mati in ti sta vedno s polnimi rokami razsipale. Nikoli vama ni bilo nič dovolj dobro— in jaz, norec, sem vaju vedno v vsem ubogal. In potem so prišle slabe letine in slabi časi. Dolžniki mi niso mogli vrniti niti enega tolarja, in oni drugi, ki so se v zlatih časih tu zabavali, so se odvrnili od nas — imeli so sami s seboj dovolj opravka. Dan in noč sem Vaš šofer vas čaka! PILGRIMAGE TOUR TO CAREY, OHIO SUNDAY. MAY 22 Pridružite se tisočem romarjev, ki vsako leto napravijo to nepozabno potovanje k slovitemu Marijinemu svetišču ... Tolažnici žalostnih v Carey, Ohio. Avtobusi odpeljejo iz Public Square med 7.30 in 8. uro z zjutraj na štiriurno pokrajinsko vožnjo do svetišča. Zadnji avtobus odpelje iz Careya ob 4.30 popoldne po clevelandskem času. Vozovnice za odrasle $4.25, za otroke pod 12 letom $3.25. Naročite jih po pošti in izstavite čeke na CTS Fun Tours, 1022 Carnegie Ave., Cleveland, Ohio 44115, ali pa jih kupite osebno pri CTS Informacijski koči na Public Square. POJDITE Z NAMI! je ostal en sam človek na katerega se lahko obrnem — stari Bjorndala. Pri Bogu, zadnji je, na katerega sem bil pomislil; toda edini je, ki ima še dovolj tolarjev. Ker pozna posestvo, mi bo morda kljub slabim časom posodil denar. Upanja sicer nimam — ker se ne trpiva •— toda druge možnosti ni, in zato moram poizkusiti.” Elizabeta si je z obema rokama zakrila obraz in omahnila. Torej je kazen božja lahko tako strašna — zdaj se je marsičesa spomnila; končno je razumela kako zelo je morala s svojo zlobo raniti druge ljudi. Vsemogočni je ukrenil tako, da jo najhujšega ponižanja lahko reši samo mož, ki ga je s svojo brezvestno zlobo najgloblje ranila. Kakor skozi meglo je videla očeta, kako je odšel in za sabo zaprl vrata. — V veži na Bjorndalu se je. Kakor vedno, tudi tokrat pojavila gospodična Krusejeva. Poznala je polkovnika iz cerkve, in po božičnem plesu se je prenehala čuditi človeškemu početju. Gospodarja ni doma, toda šel je le na izprehod in se bo gotovo kovnik lahko vstopi in počaka. V veži je odložil kožuh in sedel poleg kamina. Gospodična Krusejeva je postavila na polico svečnik in prinesla žganja kakor vedno, kadar je kdo prišel na obisk. Polkovnik je sicer odklonil, toda ko je gospodična Krusejeva odšla, je previdno vzel steklenico, si nekoliko natočil v kozarec in izpil. Potem se je naslonil v stolu nazaj in se ozrl po sobi. Mislil je, da bo nastopil kot to, kar je bil — kot svetski človek — in da bo med razgovorom z lahkoto prešel na svojo prošnjo. Močno se je zanašal na svojo govorniško spretnost; izrabiti jo je hotel pri možu, ki kljub svojemu bogastvu končno vendarle ni bil izobražen. Ko pa so se njegove stare oči privadile polmraku in si je lahko ogledal sobo, ga je obšel nemir. Ogledoval je mogočno mizo in stole, pred vsem pa vrata. Bila so izrezljana na poseben način in umetelno okovana z železom; imel je vtis, kot bi stale tu že stoletja. Vanj je strmela prastara ponosna gotovost, da, gledala ga je celo nekam zvška. In njegov umetno ustvarjeni mir mu je počasi splahnel. Vse življenje so ga bili učili zaničevati sever; zdaj pa mu je to zaničevanje čisto prešlo. Kar je bilo tu, ni bilo ustvarjeno s kramarskim denarjem, ki je prihajal iz mesta. Ne, to je bila dobra, stara, ukoreninjena gotovost. Življenjski boj, delo in sposobnost, vse je bilo pristno. Ne bilo bi prav, če bi tu izumetničeno govoril. Obšla ga je težeča negotovost, kakršna te obide, kadar se srečaš s trdim življenjem. Če bo hotel, da ga bodo razumeli, bo moral govoriti, kakor se spodobi. (Dalje sledi) ------o------ EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl Izberite! HOWARD BAKER 649 EAST 186 STREET, EUCLID KE 1-8187 TTffce ~StroTTBrewery'Ca' De t r bit 26?Mičfiigairj m Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s praženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako. kot bi druga piva želela. NASVET — Strežnica v potniških letalih United Air Lines Barbara Paltnavic daje nasvet Beverly Matthews, ko se pripravlja za posel pri policiji v Chicagu, lil. Ta je nedavno najela 20 mladih deklet in jim po dveh dneh ’‘šolanja’’ dala nalogo, naj iščejo kršilce parkirnih metrov po mestu. Te nove uslužbenke čikaške policije bi bile rade okusno opravljene in prikupne, kot so strežnice v potniških letalih. Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1114 v Zedinjenih Državah Injmf 1)1 tokorP- v drt- U1*noi* Severne Amerike ^8QftZ. JjUcl, lil. 14. maju 1915 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse. GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, IH. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, IH. 2. podpredsednica: ANN JERISKA, 658 No. Broadway St., Joliet, Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, H • Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, Duhovni vodja: Rev. ALOY51LJS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, Ul. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, DL JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena I. 1914 in je katolišk® bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2.500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije-Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 00134 'J i-------------------—. —---------•------------------------------- —r Y * jf -> t * 4 4 4 4 * f * * * t * J, I * 4- •V 4 4 4 4 4 % + * 4 4 4 4 4 ~ 4 4 4-4-4* 4 4 4 4 I 4 V ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 h KAR ČEDEN ROG — Oskrbnik nosoroga v Berlinskem živalskem vrtu v Nemčiji meri dolžino roga svojega varovanca.