m Amerikanski Slovenec — - * ; List za slovenski narod v Ameriki! in glasilo K. S. K. Jednote. 4. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLISOIS. 29,$E|)EMBRA 1911. LETNIK XXI. G. LA FOLLETTE m SE PREDSTAVLJA Zavezni senator iz Wisconsina kot kandidat za predsednika Združ. Držav. govoril v clevelandu, ohio Na svojem potovanju razlaga smotre naprednih republikancev. Youngstown, O., 27. dec. — Senator Robert M. La Follette je otvoril danes svoje desetdnevno govorniško potovanje po osrednjih zapadnih državah i^ot kandidat naprednih republikancev r^urad predsedniški. Opoludne v tukajšnjem gledališču prirejen shod je 1 Prav dobro obiskan in poslušavci so bili večinoma trgovci, ki so pozorno sledili izvajanjem govorniko-v"n, iz česar je bilo sklepati, da so Prišli z namenom, da se dajo poučiti. Glasno ploskanje je prekinjalo\govor senatorja, ki je pojasnjeval smotre naprednih republikancev in navajal, kaj Je napredna stranka storila za državo Wisconsin. Ko se je govornik pojavil na gledališkem odru, se je razleglo glasno Ploskanje in ko je pomaknil govorniško mizo na rob odra in rekel: "Prav blizu hočem biti", ni bilo veselemu vzklikanju ne konca ne kraja. Zakaj smo tukaj zbrani," je rekel La Follette, "mnogo mesecev pred Predsedniško volitvijo? Nočemo razpravljati železniških obrokov ali tari-e> tudi se nočemo baviti z drugimi pomičnimi vprašanji. Vprašanje, katero si hočemo danes staviti, je: / 'Ali je kaka sila v Združenih Drža-' vah, ki ima večji vpliv na politično Vodstvo te dežele, kakor amerikansko 'judstvo? "Ali zn,a ljudstvo Združenih Držav, ko je več nego sto let poskuševalo, končno vladati samo sebe?" Senator se je moral izražati na kratko v svojem govoru, ker je bila napovedana popoldanska predstava in je bl'.o gledališče potrebno. Posvetoval se J0- nazadnje s-svojimi'prihoči^iTn" Potem podal v Cleveland, O., kjer bo nocoj govoril. ClevAand, O., 27. dec. - Na tisoče y^-rojeca množica je nocoj prisostvovali shodu v Gray-orožarni, na katerem j« bil glavni govornik senator La Folate. Bil je to drugi "sovražni naval" naprednih republikancev v gospoda iafta lastno državo. Ko je senator stopil v dvorano, je ^igrala godba narodno himno, katero pO navzočniki stoje poslušali. John D. ackler je otvoril shod in predstavil T.a-, Folletta kot "prihodnjega predsednika deželnega." ^ Ta je govoril tudi o trustovskem Prasanju, proti prvotnemu sporedu vojega govora. ni' °,®Iu.ževal se J'e med svojimi izvaja- Jam e' ki Je spisaI P°sIanik es Bryce in ki vsebuje njegove •astne nazore^. Sin guvernerjev. Seattle, Wash., 26. dec. — Malcolm C. Patterson, sin bivšega guvernerja države Tennessee Malcolma R. Pat-tersona, ki je dne 7. dec. smrtno ob-strelil R. T. Seala, bo preiskan glede svojega dušnega stana. Seattle, Wash., 26. dec. — Bivši guverner Patterson je danes izjavil, da je njegov sin med svojo šolsko dobo kazal izredno trmoglavje. Zašel da je v slabo druščino, in da ni nikdar hotel občevati v družabnih krogih, katere mu je odpiralo družabno dostojanstvo svojega očeta. Njegovo občevanje z dvomnimi značaji da ga je dostikrat spravilo v neprijetne položaje, in nekoč da je odnesel zevajočo rano od noža na zatil-niku. Opomini da niso nikdar imeli zizelenega uspeha, marveč nasprotno, iz trme je še bolj občeval z dvomnimi prijatelji. Nekoč da je prejel pismo od svojega sina, češ, da je hudo zbolel v Denverju. Brž da se je tja odpeljal, pa da je tam našel svojega sina popolnoma zdravega, samo čisto brez denarja. Odločno zatrjuje, da je njegov sin zmešane pameti. Kapitan O. Hayes od policijskega oblastva v Memphisu je izpričal, da je mladi Patterson dostikrat prekršil zakone in bil nekoč deset dni zaprt; da po njegovih mislih ni zmožen preudarka. Tudi božjasten je baje. RUSKI VPLIV SILNO RASTE. Od kitajskega cesarstva sedaj odpadli dve ogromni poT ^ -krajini. mongolija in turkestan. Pod pokroviteljstvom ruskega carja, in do prisvojitve ni daleč. Sveta noč. San Francisco, Cal., 24. dec. — Do stotisoč vernikov je danes pod milinr nebom odkritih glav prepevalo stare in vendar vedno spet nove božične pesmi. Zvezde na sinjem obzorju so jasno žarele, kakor takrat pred 19. stoletji nad Betlehemom. Množice ljudi so se zbrale v središču mesta, in sla-vospev je zadonel_iz oken hišnih in s strešnih vrhov. Cestni promet je bil ustavljen, dokler ni petje utihnilo. New York, 24. dec. —- "Salvation Army" bo pogostila 25,000 ubožcev in razdelila 7000 zavojev otrokom. Ljudsko štetje. nes i i ^ashington, D. C., 24. dec. — Da-gaS v°oiav]jeni izidi zadnjega ljudske štetja vsebujejo velezanimive po $I°bno: sti o sestavi prebivavstva Zdru- n i Vi r , r • JJržav po njegovem plemenu, tisn-VU 'n narodnosti> kakor tudi sta-0 tukaj in v inozemstvu rojenih. pr'j odstotka skupnega prebivavstva 79 I a belemu plemenu, od katerih je seli ° ,stotk;i tukaj rojenih in 14,5 pri-bivav?' 10'? odst°tka skupnega pre-stotk Ta pripada črncem in 0,4 od-?em t "Pijancem, Kitajcem, Japon-n drugim azijskim narodom. W, f redsednikova poslanica. sedn.k T"!10"' D" C> 21- dcc- - Predse Pn„ 1 danes vposlal kongresu Poslanico. st'opa e Prcosnove denarnega trga za-na nač j Se.dnik nazor- da so temeljno zclre U "ašega bančnega sistema ta-naPra\'aVa' (la sedaj »i priporočljiva tra pfg osrednje banke, vendar sma-druiK,Q( laSano ustanovitev rezervne yZDe Za pravilno. ^0-'Oslanici predsednik nadalje pri-ketnp\ kojšnjo uvedbo zavojne (pa-Postne službe. Salti Linčan. m King g"Mf> 25. dec. - Črnec strelii paV'S' ^ v soboto zvečer u-v k 'red A. Schwaba in se nahajal bil VferV?em. zaP°ru P°d ključem, je ■ etniških silnemu odporu od strani od i ' straz odveden iz svoje cehce esneče množice ljudi usrar&n. Manila TTv0'1 8C vdalL tov u: Filipini, 26. dec. — 600 Mo- *>a vrh S° SC pr°d nekaj dnevi umaknili 1 'jujeio ,Sorc Budajo, da od tam nada- dan °J pro* ■■ ■ ancs vdalo. 'iui, • 80 dano °J Prot' zave2n'm vojakom, se s'f^ in pota v dosego žive-Jlrn bila - ' ...... vdaji || — ••• I'WtU V vi V O V* M* I ¥ v- isilii odrezana, in glad jih je Štrajk plinarjev. New York, 27. dec. — V 48. urah prejkone dobi 32,000 plinarjev pove lje ^svojega_J^'CŠevalnega ~ bdtt-r^v ^a" zastrajkajo, ako se ne doseže spora-zumljenje s predsednikom "Consolidated Gas"-kDmpanije. Plinarji zahtevajo priznanje unije, zopetno nastavljenje odpuščenih unij-cev in nagrade za uniforme. Priseljevanje pojema. New York, 23. dec. — Koncem leta izide poročilo z Ellis Islanda, ki pokaže ogromno nazadovanje priseljevanja. Že sedaj je zaznamovati 300,000 priseljencev manj nego v lanskem letu, in komisar Williams poroča, da bo za-znamenjati skupen ubitek 30 odstotkov ali več. Priseljevanje je bilo manjše nego kdaj izza 1908. Nasprotno pa izseljevanje neprestano raste. Vsaka v kako evropsko lu-ko namenjena ladja je napolnjena do zadnjega prostora. V prvih dneh decembra 1910 je zapustilo New York 13,706 oseb, letos 25,245. Brzojavka okoli sveta. Zanimiv poizkus so pred kratkim izvedli v New Yorku, da bi dognali, koliko časa rabi brzojavno poročilo, da pride okrog sveta. Izhodišče in zadnja postaja brzojavke je bila v uredništvu lista "New-York Times". Brzojavka je imela devet besed, ki so pojasnjevale »namen poročila. Brzojavka je šla najprej v Honolulu, potem v Manilo, od tam v Honkong, Singapur in Bombay, dalje v Suez, črez Gibraltar, mimo otoka Fayal in se vrnila na postajo izhoda. Depeša je šla po 28,-613 angleških milj dolgi poti in se vrnila v 16inpol minutah, čeprav se namenoma ni prijavilo, da bi se na 16 križiščih skozi katere je morala iti, pustile žice proste. Vendar to še ni rekord. Ko se je otvoril pacifiški kabel je brzojavka obšla isto'pot v devetin-pol minutah. Seveda je bila takrat cela proga prosta, medtem ko je sedanja brzojavka kot vsaka druga bila odposlana na pot krog sveta. Peking, 28. dec., 2:26 zj. — Mongolija, ki je skoraj enaka Kitaju po velikosti, se proglasi za neodvisno jutri zajedno z odtrganjem od Kitaja o-gromne odvisne pokrajine Turkestan. Mongolija in Turkestan prideta pod ruski vpliv in v resnici pod rusko pokroviteljstvo. Rusija ju bode lahko vsak čas anektirala ali prisvojila. Poseben veliki khan bo imenovan za vladarja Mongolije. Gradnja prekomongolske železnice, za katero je Rusija dolgo prosila dovoljenja od Kitaja, bo sedaj vprašanje časa; potem bo zveza Evrope s Pekingom krajša za tri ali štiri dni. Ruski vpliv bo izpodrival japonskega v Mandžuriji prav močno, in Ja- I Z. D. in Rusija. ' 'Peterburg, 27. dec. — Dodaten pred-l^ kfpndan predloženemu zakonu, ki pO-lealja v resnici carinsko (eolno) {■p.no'^med Rtisijo in Združ. Državami ap'^'iiifs predložili v dumi nacionalisti. meri na to, da se pripust ami ; ikriiskih državljanov judovskega ven-izpovedanja sploh prepove, in carine.: zvišajo za 100 odstotkov. Ostali pfediogj se popolnoma krijejo z onimi bivšega predsednika dume Gučkova, ki jih je podal dne 22. decembra in ki pomenjajo carinsko vojno z Združenimi Državami po preteku pogodbe z let:: 1832., ki je bila ondan preklicani pn?»če z dnem 31. dec. t. 1. ' "rerokovanje za leto 1912. Vsa> o leto ob tem času prorokuje gospa Thebes lahkovernim Parižanom o bOayšetP letu. Ker so se nekatera njen;; prerokovanja uresničila, zlasti glede iialijansko-turške vojske, ji sej daj skoraj vse veruje. Za prihodnje leto nam obljubuje ta pariška Pythia sledeče: "L. 1912 bo v celoti leto zla. Nahajamo se pod vplivom planeta Merkurja. Toda vkljub vsemu hudemu ne: bo leto 1912 še vojske med Francijo in Nemčijo. Kolikor morem slutiti, ne izbruhne ta vojska leta 1912. Med junijem in decembrom bode pogorelo veliko gledališče. V istem ča- ponija bo morala prejalislej iskati zaveznic v zaščito japonskih 'koristi. Ruski častniki in uradniki, ako ne ruska vlada sama, so pospešili ta razvoj položaja v Mongoliji. Konec Mandžu-dinastije? Zastopniki cesarskega dvora so baje naznanili prvemu ministru Juanši-kaju svojo voljnost odreči se pravici do prestola. Dvor je baje prišel do spoznanja,, da ni več upanja za obdržanje treh ali štirih ločenih delov dežele, in zato se hoče mirnim potom pogajati o vprašanju glede načina vladanja. Cesarica-vdova Je-Ho-Na-La je pozvala glavne prince cesarske rodovine, naj se posvetujejo z Juanšikajeiti glede predlogov konference v Šanghaiu. Juanšikaj namerava baje odstopiti, v kojem slučaju bi Mandžu vladali sa- llQ_Šfi—nf>^aj-Jtedniw------------—- Volitev predsednika ljudovlade, Shanghai, 27. dec. — Poroča še, da* se delegati osemnajsterih pokrajin kitajskega cesarstva nameravajo sniti v Nankingu dne 28. decembra k volitvi drja. Sun Jat Sena za predsednika Združenih pokrajin. Washington, D. C., 27. dec. — V državni department je dospela danes brzojavna potrditev poročila, da ima prihodnjo državno ustavo kitajsko določiti narodni zbor iz zastopnikov vseh slojev ljudstva v celi državi. Juanšikaja so cesarski pristaši pooblastili, takoj pričeti s preddeli za narodno zborovanje. su bo umrl velikan na gledališkem polju. Pariz bo doživel celo vrsto gledaliških škandalov. Razven tega pa bode ieta l912 duh Francoske nastopil pot prerojenja in narodno čustvo bo v Francozih bolj cvetelo kot kdaj prej.' Na poti domov. Rim, 26. (iec. — Kardinal O'Connell je danes odpotoval v avtomobilu od tukaj v Neapolj; obiskati namerava mesto Taormino, preden se povrne v Boston. KAJ SE PLETE V AVSTRO-OGRSKI? Trozveza med Nemčijo, Avstrijo in Italijo baje na poti do razpada. bolni cesar je v skrbeh. Grof Aehrenthal, minister vnanjih zadev, baje v kratkem odstopi. i Brez dela. Manchester, Anglija, 27. dec. — 160,-000 tkalcev je bilo izključenih iz tvor-nic, katerih lastniki so člani zveze 'Ma ter Cotton Spinners' na severu in se\ rov/^odu Lancašhira. Prav toliko tk;.', cfe^sC. i nadaljevalo z delom na Iiču,- .'. Pati se je .(Jelavskih neip.rov. . Združene Države pozorne. Washington, D. C., 25. dec. — Včeraj so dospele štiri nadaljnje vojne ladje azijskega brodovja Združenih Držav v vodovje shanghaisko. Sedaj se nahaja 11 ameriških vojnih ladij v bii-■žini pozorišča zmešnjav. To je zna-, menje, da obračajo Združene Države dogodkom mirovne konference veliko pozornost. Črevlji dražji. Brockton, Mass., 27. dec. — Tukajšnji črevljarničarji so naznanili, da morajo ceno za obuvala zvišati 50c pri paru, ker se je usnje podražilo. Zviša se cena še to zimo. General Reyes ujet. Linares, Mehika, 25. dec. — General Bernardo Reyes, eden najbolj znanih vojaških voditeljev mehikanskih, ki je bil poglavar neke zarote, najnevarnejše Mehiki zadnje mesece, se je danes sam predal in se nahaja v tukajšnjem zaveznem zaporu. Reyes je odkrito priznal, da so končane njegove sanje, po uspešni revoluciji strmoglaviti sedanjo vlado. Niti armada niti ljudstvo se ni odzvalo njegovemu pozivu k uporu, in zato se je zdaj predal gen. Tonvinu, svojemu staremu nasprotniku, na milost in nemilost, ko so bile njegove čete pri mestu Linares premagane in pognane v beg. Mesto Mexico, Mehika, 26. dec. — General Reyes pride pod obtožbo u-pora pred vojno sodišče. "Po odstranitvi Reycsa kmalu zavlada popoln mir," je rekel Madero. Liliputanski hotel. V White-Plainsu v državi New York obstoji hotel, ki brez dvoma spada med najčudovitejše na svetu. Lastnik tega hotela, ki je bil nekoč v artističnem svetu poznan pod imenom "Admiral Dot", je star 32 let, a visok je samo dva in pol čevlja. Blagajnik je nekoliko večji od lastnika, a tudi ta se je kazal preje po svetu ljudem za denar. Lastnikova soproga je istotako zelo majhna — "pravi biser liliputan-ske lepote". Njujina hčerka pa gotovo ne bo prekosila svojih roditeljev. Plačilni natakar je še manjši od lastnika in vsi ostali natakarji so sami pri-tlikovci. A kljub temu se doslej niti "največji" gost ni pritožil zaradi slabe postrežbe v tem liliputanskem hotelu. Produkcija zlata nazaduje. Novčni urad in geologični urad v Washingtonu sta izdila poročilo, iz katerega je razvidno, da je produkcija zlata v Ameriki nazadovala za 3,400,-000 dol., produkcija srebra pa za 1,300, 000 dol. V Alaski se je produciralo za 4,000,000 dolarjev manj zlata, kakor prejšnje leto, zato pa se je pomnožila produkcija zlata v Nevadi za 2,000,000 dolarjev. V zlatih rudnikih v Nevadi so leta 1910. producirali za 19,000,000 zlata. Produkcija zlata v Združenih Državah je znašala 96,000,-000 dolarjev, produkcija srebra pa 57,-000,000 dol. Rusija zmagala v Perziji. Peterburg, 22. dec.—Perzijski po-slaniški poslovodja je danes popoldan obvestil g. Sasonova, tajnika vnanjih zadev, da Perzija dovoljuje vse točke v ruskem ultimatumu. Bojevanje med Rusi in Perzi v mestu Tabrizu se je nadaljevalo včeraj do trde noči. Staro trdnjavo so Rusi bombardovali. Ruski kozaki v Reštu so pregnali Perze iz njihovih utrdeb po vročem boju. V obeh mestih so Perzi povzročili boj, ker so napadli Ruse iz^zasede. Rusija je dne 29. nov. v jasnih besedah zahtevala od Perzije takojšnjo odstavo Amerikanca W. Morgan Shu-sterja, ki je bil glavni zakladnik izza meseca junija t. 1. Zahtevala je nadalje odstavo Angleža Lecoffra, ki je bil g. Shusterja pomočnik kot glavni davkar v pokrajini Azerbeijam. Nadalje je zahtevala podvržbo Ru'siji za potrditev imen vseh ne-Perzov, ki so sedaj ali bodo vprihodnje v službi perzijske vlade, ter plačanje stroškov za poslatev ruskih čet v Perzijo. Ultimatum je tudi zahteval, da se morajo perzijski odnošaji z Rusijo in Veliko Britanijo urediti v korist teh dveh velevlasti. Sum. Pri starih ljudeh mora nagla slabost brez vsakega vidnega vzroka vedno vzbuditi sum o kaki želodčni bolezni, katera zahteva hitrega zdravljenja. Dajte jim takoj Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. To zdravilo prežene vse nečistosti iz pre bavnega ustroja. Prednost pred drugimi zdravili ima v tem, da je izdelano iz čistega rdečega vina, ki je naravna tonika krepilo, tako da telo ne osla bi po izčiščenju. Ustvarja moč in trdno voljo, ker izpodbuja telesne organe k večji delavnosti. Uživali boste dobro slast, zdravo spanje in novo veselje do življenja. Stare in mlade osebe naj uživajo to zdravilo v bolezni že lodca, drobja, jeter in živcev. Tudi donaša odločilno olajšbo v mnogih slučajih revmatičnih in nevralgičnih bolečin, v zapeki, pri napenjanju, pri krčih in mnogih ženskih boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Pravkar izšel! Severov Slovenski Almanah in Zdra-voslovje za leto 1912 pravkar izšel; je sedaj na razpolago in dobite ga lahko v iztisu ZASTONJ! Razun koledarja .vsebuje na stotine krajših in daljših člankov dragocenega in praktičnega poučila, koristnega za vse sloje. Ta AlmaViah bi moral biti v vsakem gospodinjstvu. • Iztis . dobite pri svojem lekarniku ali trgovcu z leki. Če ga nima, pišite na: W. F. Severa Co., edar Rapids, Iowa. 1-3 Dunaj, 27. dec. — V tukajšnjih političnih krogih se raznaša govorica, da je cesar Viljem po odstopu general-štabnega načelnika barona Hoetzen-dorfa v zasebnih pismih na cesarja Franca Jožefa in nadvojvodo-prestolo-naslednika Franca Ferdinanda pohvalil avstro-ogrskega ministra vnanjih zadev, grofa Aehrenthala, in njegovo vodstvo vnanje politike slavil z besedami najvišjega priznanja. Od druge strani se trdi, da je stališče grofa Aehrenthala omajano in da je izbran že njegov naslednik v osebi nekdanjega* avsro-ogrskega poslanika na ruskem dvoru, grofa Berchtolda. Dunaj, 22. dec.—Cesar Franc Jožef se nahaja na poti okrevanja od svojega zadnjega hudega prehlada. Vladar rešuje nekatere nujne posle in je podelil že tudi nekaj avdijenc; ampak po nasvetu zdravnikov se ogiblje vsakega nepotrebnega napora. Kašelj in nahod sta močno nadlegovala cesarja zadnje dni, in mokrohladno vreme bi že samoposebi napravilo vsako najkrajše potovanje skrajno nevarno. Za posebno neugoden znak se je smatralo, da je vladar, čisto proti svoji navadi, pri delu večkrat zaspal. Zakaj ostane cesar na Dunaju. Dunaj, 26. dec. — Precejšno pozornost vzbuja danes naznanilo "Prager Tagblatta", ki kaže opustitev nameravanega potovanja cesarja Franca Jožefa na Tirolsko v čisto drugačni luči, nego doslej. Zdravniki so cesarju svetovali, naj se preseli zmiovat^ nst južno Tirolsko, kes -^j, smatrali oiva^aje v tirSlškfcm -■r pri slabem zdravju cesarjevem za koristno, rwsu; U:^ na hoče-se-!«j vedeti, da je vladar najodločneje od klonil ukloniti se želji zdravnikov, in da je izjavil, da politični položaj brezpogojno zahteva njegovo navzočnost v glavnem mestu. Domnevekj da je telesna slabost cesarja zadržala od potovanja na Tirolsko, je bil potemtakem napačen. Nasprotno da je ravnanje le znamenje o nezmanjšani telesni in duševni energiji sivega vladarja. Obenem pa tudi znamenje za resnost političnega položaja. Vendar trditve "Tagblattove" še niso potrjene. Rojak trojen morivec. V Cannonsburgu, Pa, se je pripetila dne 18. t. m. strašna žaloigra, o kateri se poroča "Glasu Naroda" sledeče: Rojak John Ribarič, ki je v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 6. uri zvečer ustrelil tri osebe, in sicer Slovenca Matevž Novaka, njegovo ženo Marjano in Frank Stovanja, je doma iz Trnovega na Notranjskem. V Ameriki je bival že kakih 10 let. Pred kratkim je prišla k njemu iz stare domovine njegova 201etna hčer. Najel je pri Matevžu Novak dve sobi zase in zanjo, in vse bi bilo dobro, ako menda nekoliko zmešani Ribarič ne bi začel svoji lastni hčeri vsiljevati pregrešne ljubezni. Toda pogumna hčerka ga je odločno zavrnila in šla stanovat k rojakinji Novak. Oče jo je zahteval nazaj, ter zmerjal rojakinjo Novak z naj-gršimi priimki, toda dosegel ni nič. V ponedeljek 18. t. m. se je Ribarič zopet sporekel z Novakovo rodbino, nakar je odšel ob štirih popoldne v prodajalno in kupil samokres. Ko se je vrnil domov, je Marijana Novak ravno pripravljala večerjo, njen mož pa, ki je pravkar prišel z dela, se je umival, ter mu voščil dober večer. Ribarič pa je, ne da bi kaj odgovoril, potegnil iz žepa samokres, ter streljal najprej na Marijano Novak, potem na njenega moža Matevža ter na Antona Stovanja, ki je istotako stanoval pri Novakovih. Streljal je tudi na svojo hčer, toda ta mu je srečno ušla. Nato si je pognal nečloveški morilec kroglo v trebuh. Ko so ljudje slišali strele, so prihiteli v Novakovo hišo, kjer se jim je nudil strašen prizor: na tleh so namreč videli v krvi ležati vse tri že mrtve. Ribarič se ni dobro zadel, in v bolnišnici, kjer ga straži policija, so mu izrezali kroglo. Zdravniki so mnenja, da bode okreval. Nedolžne žrtve so bile pokopane dne 20. t. m. na pokopališču v Bridgeville. Ob odprtem grobu je imel Rev. Josip Zalokar tej strašni žaloigri primeren nagovor. Pok. Matevž in Marijana Novak sta bila v oni naselbini obče priljubljena. Stara sta bila oba po 45 let ter doma iz Vrhnike pri Ljubljani. Anton' Štovanja je doma iz Trnovega na Notranjskem, in tud-i ta je bil prav priljubljen med iH&Ski^t " i'j Še dve žalostni vesti. V Lewistownu, Mont., je dne 5. t. m. ustrelil Slovenec Frank Kerzek svojo ženo in si potem sam pognal kroglo v glavo. Dobili so ju mrtva v postelji čez dva dni. On je bil star 37 let, ona pa 28. Vzrok: Žena je moža tožila na ločitev zakona in spodila od hiše. — V Moon Runu, Pa., je pred nekaj tedni rojak Mali usmrtil rtyaka Be-zeka, kakor smo poročali. Ondan je bil morivec Mali obsojen k smrti na vislicah. Avstrija plava v dolgovih. Dunaj, 12. dec. — V današnji seji poslanske zbornice je ob priliki debate o proračunskem -provizoriju finančni minister Zaleski izjavil, da je napravila Avstrija v zadnjih desetih letih 3600 milijonov novih dolgov, torej pride na vsak dan 1 milijon dolga. Poslanci vsak dan kaj novega zahtevajo, uradništvo pride dan na dan z novimi zahtevami, zdaj Se zahtevajo še vodne ceste in kup lokalnih železnic. Treba bo pa preje poskrbeti za pokritje, predno bo država kaj izdala. Iz dna milijardnega državnega bud-geta zija deficit. Niti vinarja nimamo več. "Poslanci naj bero vsak dan kurz-ni list, zlasti rentni kurz. Kar se tiče očitka, da se izdaja za armado in mornarico, moramo ravno zato vzdržati močno armado, da se obvarujemo spri čo mednarodnega položaja na svetu katastrofe. Le če bomo imeli močno armado, se bo naše zavezništvo kaj u-poštevalo in bomo imeli kaj besede v zboru velesil. — Govor fiančnega ministra je napravil velik vtis; seveda pomeni ta govor najhujšo obtožbo vlade same. ____ Italija želi miru. Rim, 26. dec. — Med vnanjim uradom v Rimu in vladami drugih evropskih velevlasti se vrse posvetovanja o pogojih za sklep miru s Turčijo. Pa tudi obnova trozveze med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo se resno pre-udarja. Tako v Carigradu kakor v Rimu se kaže resno prizadevanje, skleniti mir med obema deželama. Pogajanja o trozvezi so dalekosežnega pomena, ker utegnejo povzročiti odpad Italije in tako utrditi zvezo med Francijo, Rusijo in Anglijo. Jolietske novice. — G. John Plaznik iz St. Francis Seminary, Wis., se je mudil v petek iir soboto v Jolietu na svojem prvem obisku. Ogledal si je vse slovenske znamenitosti in zelo mu je ugajala naša naselbina. Od tu je odpotoval v La Salle, 111., na božične počitnice. — G. Ign. Česnik iz Willarda, Wis., je prišel po svojih opravkih v sredo semkaj in včeraj odpotoval v Brock-way, Minn. — Mrzel sever je pritisnil nad Jo-liet v sredo zjutraj in nam cel dan pihal na uho zlo vest o prihodu starke zime. Se dobro, da ni snega — ampak pride. — G. Blaž J. Chulik iz Lyonsa, la., pravni' odbornik K. S. K. J., je dospel v sredo zvečer v Joliet po svojih poslih. — Te dni prevzame upravo K. S. K. J. novi glavni odbor, ki ga pozdravljamo in mu želimo mnogo sreče! Drobne vesti. —Emilio Estrada, predsednik ljudovlade Ecuador, je nenadno umrl v Gayaquilu dne 22. dec. — Admiral George Dewey, junak manilski, je v torek v Washingtonu sprejemal čestitke povodom svojega 74. rojstnega dne. SREČNO NOVO LETO vsem cenjenim sotrudnikom, naročnikom, čitateljem in prijateljem. Uredništvo in upravništvo "Amer. Slovenca". SREČNO NOVO LETO voščim vsem cenjenim članom in članicam K. S. K. Jednote. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. iii^Sii Sfi ffi K BLAZNIKOVE PRATIKE za prestopno leto 1912 imamo za razpečati več tisoč kosov. Pošljemo jih: eno za 8c, 25 za $1.25, 50 za $2.25 in 100 za $4.00 Hi Za obila naročila se priporočamo. — Naročilom je pridejati plačilo. Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago S.t., Joliet, 111. m m m s s m m m s m & ffiSiffiSilfiffi S S » SiiSS^SHSg Mora se vdati Ustavite ta kašelj! Struze in trga vaša pljuča, Stresa in vžiga vaša prsa. Izčrpava vaše sile. Ce se vas je lotil revmatizem, ki povzroča skoro neznosne bolečine, okorele, bolestne sklepe in vnete mišice, poslušajte naš svet in poskusite zdravila, ki so olajšala slučaje, katerih niso mogli ozdraviti nobeni drugi leki. Ali ustavite ga lahko. Nič ga ne prežene tako hitro in tako gotovo ne o-zdravi vnetih in oškodovanih mrenic. kakor Evo tajnosti ZNOTRAJ uživaajte Severov Balzam za pljuča Cena 25c in SOc. a ZUNAJ za mazanje rabite Ali potrebuje Vflš že lodec poprave Ali lahko jeste samo nekatera jedila? Ali Vam je slast pokvarjena? Ali ste slabi in prepadli? Nikarte ostati taki. To stanje lahko izpremenite, če uživate zdravilo, ki okrepi ves prebavni ustroj in povrne slast. Uživati morate (Severa's Gothard Oil) To zdravljenje, učinkuje od dveh strani obkroži sovražnika in v kratkem se revmatizem Severov želodčni grenčeč Cena $1.00 Zunanje zdravljenje daje olajšbo, izpodbuja obtok, teši razdražene živce in _ USTAVI BOLEČINO. Cena 50c. X Zahtevajte Severovih Zdravil v 'e* karnah. Če se vam ponujajo drug1 zdravila namesto Severovih, ne vze' mite jih. Strokovnjaski »vet po izkušenem zdravniku ZASTONJ iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 27. dec. — Veseli božični prazniki so za nami. Ob najlepšem vremenu smo jih obhajali pri nas: nič snega in nič mraza, samo solnčni sij odzunaj in tudi v srcih naših. Praznično razpoloženje naših duš nam je vsem odsevalo z lic, ko smo se spet pozdravljali z veselim božičnim vo ščilom in takorekoč obsipali z utrinki večne ljubezni, v kateri je Dete božje prerodilo vesoljni svet krščanski. Največ veselja pa so užili te dni nedolžni otroci, ki jih je za njihovo pridnost bogato obdaril Santa Claus, ta vrli namestnik slavnega Miklavža iz stare domovine; sicer je Santa Claus manj poetičen, a zato pa bolj petičen, kakor pravijo, in "petica da ime sloveče"... V naši cerkvi sv. Jožefa smo obhajali Božič kar najslovesneje. Službe božje so se vršile po določenem programu ob S., 8. in 10. uri dopoludne. Svečanostno pritrkovanje na zvonove je privabilo k vsem trem sv. mašam tolike množice vernega občinstva, da so bili v prostrani cerkvi zasedeni vsi prostori. Med lepo ozaljšanimi altar-ji je vzbujal splošno pozornost oni na levi strani, kjer so bile sredi rož in smrečja napravljene krasne jaslice, razsvetljene z električnimi lučicami, ki so bile videti kakor svetonočne biserne zvezdice. Naše čč. šolske sestre zaslužijo javno pohvalo za prireditev res lepih jaslic in ozaljšanje altarjev. In kaj naj rečemo o cerkvenem petju? V primeri z ne prevelikim številom pevskih moči je bil splošni vtis veličasten. Vse točke pevskega sporeda so se proizvajale s pravim umetniškim čutom in največjo preciznostjo, tako da je petje segalo v srca in poslušalce povzdigovalo v višavei nadzemskih ?.bo rov. Imena vrlih pevk in pevcev smo navedli onkrat; vsi, z g. organistom vred, zaslužijo, da jim na doseženem uspehu javno čestitamo! Mogočen vtis so napravili tudi cerkveni govori, ki sta jih imela g. župnik, Rev. John Kranjec, in g. pomožni duhovnik, Rev. Jos. Pollak. Omenjamo še, da je g. župnik presenetil vse cerkvene pevke in pevce z božičnimi darili v prelepih podobicah dvodolarskih, po geslu: Zaslugi krono! Butte, Mont., 16. dec. — V našem mestu in okolici se nahaja veliko italijanskih polentarjev, ki so prav vročekrvni tudi pozimi. Te dni se je spet izvršila žaloigra, ko je nek mlad Italijan vstrelil na svojega dekleta mater, očeta in enega svojih znancev. Mati je umrla, a oče bo težko okreval. Zločin je izvršil radi ljubosumnosti. Streljal je tudi na dekle, a je ni zadel. ICo je izvršil zločin, se je izgubil neznano-kam. ko, zato se toliko leda ne nredi med oblačnim vremenom. Naši jlovci in potniki skozi ledeno plan nj ne bodo preveč drzni, da se komune zlomi led pod nogami. Calumet, Mich., 14. dec. — Tukaj se pridno pripravljamo na božične svetke, posebno naši trgovci znajo uporabiti ta zlati čas, za to smo videli, da je imela naša znana slovenska tvrdka Vertin Bros. kar dve celi strani oglasov v eni izdaji tukajšnjih angleških novin, kar kaže, da znajo tudi naši trgovci baš po amerikansko oglašati svoje trgovine. Kakor znano, je prodajalna Vertin Bros. ena največjih na Calumetu in v vsi okolici, kar je častno za naš narod. Tudi prodajalna Ruppe & Sons, ki je tudi naše oiarodno podjetje, ne zaostaja v tem oziru. Tudi nje oglasi so obširni, za to pa tudi tako lepo napredujejo. Pravijo, da nekatere velike trgovine pripravijo posebno veliko denarja za oglase. Saj je vsakemu znano, da je treba najprej ljudem povedati kaj imate naprodaj, potem še le pridejo kupiti. Če imaš še boljše blago, pa tega ne poveš javnosti, boš malo skupil. Naši trgovci naj ne pozabijo izreka: "It pays to advertise." Chisholm, Minn., 17. dec. — Včeraj so spet počastili našo Monroe okolico nepridipravi, ki so zasledili v več hi sah, da so se prodajale pijače, ali ronali "blind pigs", kakor pravijo naši kazen-žeki. Aretovanih je bilo 6 moških in 6 žen, ki so vsi slovanske krvi. Žal, da naš narod toliko trpi radi pijančevanja, največ zato, ker se preveč radi bahamo s pijačami, ter jih ponujamo izdajicam, da nas potem ovadijo. Ker so aretirani položili po $100 varščine, so bili izpuščeni. Prihodnji torek se jih bo na sodišču zaslišalo in sodilo. Cleveland, O., 17. dec. — Nerad pišem, ker se bojim, da bi ne zadel v sršenovo gnezdo, a vendar je treba malo pobezljati včasi. Naibolj me ie vjezilo, ko sem danes Naša 'Ametila' poroča na r .. strani svujc petkove izdaje: "Judje so torej dosegli, kar so nameravali, in sedaj Gary, Ind., 21. dec. — Ct : uved-nik! Jako malo se sliši iz ar«.-ga mesta. Znano vam je tudi. dw je ' iury skoro središče železne inčitstnje v Združenih državah, natiirei United States Steel Corporation im.i tu svoje velike železne tvornice. Slovencev nas je sicer malo, ali je pa veliko Hrvatov, Srbov, Polakov in Slovake v. Kar se tiče dela, se še dobri dela in mislimo, da bode skozi celo zimo. Društveno življenje me.I nami je še malo razvito, imamo namreč ^amo eno podporno društvo ij^u; t- h K. S. K. Jednoti; seveda ir:ai'o nas ie. Bratje Hrvati so v tem pogledu veliko na boljšem, imajq namreč poleg raz nih podpornih dnuštev, upadajočih k različnim jednotalm, tudi lepo razcvi-tajoče društvo "Hrvat -1 i Sokol," ka terega vrli starosta je ;iaš pri vseh drugih narodnostih spoštovani ^osp Rudolf Maraž, kateri je obenem starosta Zveze hrvatskih, rbs-kih in pol-skih Sokolov v Gary, Ind Prosim Vas, gosp. urednik, da mi dovolite nekoliko več prostora, d a malo opišem tudi slavnost, katero te o-menili zadnjič v Vašem cenjenem listu. Gosp. Rudolf Maraž je namreč pre vzel eno največjih dvoran in gostiln v Gary, lastnino prejšnjega aldermana Bankusa, po rodu Litvina. Zanimanje v slovanskih krogih je bilo jako veliko za imenovano dvorano, ker je ravno v sredini mesta in v srcu slovanske kolonije. Tako je lepa dvorana prešla v res narodne roke, namreč rodoljuba gosp. Maraža. Ob tej priliki je sedanji lastnik priredil krast banket, katerega se je udeležil pole? slovanskih gostov tudi ves t eftni odbor z županom na čelu. k rs no deko-rirani dvorani se je na. 'ra sko- ro v vseh slovanskih czil: casti-talo našemu prvaku gosp. Maražu. Pevski zbor "Zora" iz Chicaga, 111., je zapel eno hrvatsko in slovensko pesem, na kar je župan gosp. Knotts pozdravil zbrane goste in častital gosp. Maražu, da je prišla krasna dvorana v prave roke ter nato pristopil k staremu napisu dvorane, ga odtrgal, na kar se je zablestil novi napis: "Slovanska dvorana." Navdušenje je bilo seveda veliko. Zbrani gostje, okoli 400 po številu, so se potem zabavali pozno v noč. Drugih novic sedaj ravno ne morem poročati, kakor da se prpravljamo za božične praznike. II koncu dopisa Van-, gosp. urednik, in citateljeu. drairesa-ifam^tsk. A. S. V • • - • BOVO lSlC. Pon-č« valeč. rah je pa še bolj mrzlo. Pravijo, da kaže toplomer v Leadville, Colo., pod ničlo. Sreča, da se bližajo praz niki, ko bomo pozabili na vso zimo Pogreb pok. Johna Klun se je vršil ob 10. uri predvčerajšnjim iz naše cerkve. Tu zapušča stariše in dve sestri N. p. v m.! Tukajšnji okrajni šerif hrani $50 na grade za osebo, ki ujame morilca pok Ant. Adamovicha. Pred 3. tedni se je pripetil hladnokrvni umor. Waller, Texas, 11. dec. — Cenjeni urednik! Zopet vas nadlegujem s prošnjo za malo prostora v našem tedniku, ker želim cenjenim čitalcem omeniti, da sem se priselil na farmo iz La Salle, 111., v Waller, Texas, ker je bila moja želja iznebiti se premogarskega jarma. In želim tudi vsakemu odložiti orodje kapitališke sužnosti in pripraviti se na pot, ki pelje na farmo In ko sem prišel na goriomenjeno me sto, našel sem že 7 slovenskih družin, ki lastujejo lepa posestva, tako da do-šlemu ptujcu je z veseljem povedati, da tukaj Slovenci živijo. Res težko sem zapustil prijatelje in znance in mesto La Salle, ki je jako prijazno. In med dolgo potjo vzela je starka zima slovo in skrila je bodeče roge burja in tudi snega ne najde svojega zavetja tukaj. In kot novodošlec ogledujem lepo ravno polje, kjer že kmetje orjejo in pripravljajo za setev. In slišim ko žabe regljajo, kakor bi bil kmalu oznanjen sveti Jurij. In sedaj naj za dostuje za enkrat, bodem pa drugikrat kaj več. In pozdravljam vse čitalce tega lista in voščim srečno novo leto in tebi, list, pa velikega uspeha. Frank Gričar, Box 138 nine: pogled na cvetoči novi zarod/la-še naselbine — pogled na bodočnost našo! Še bo procvitala naša fa'ra, če ostane ta mnogoštevilna mladež naši cerkvi in narodnosti zvesta, in o tem ne dvomimo. In v tem smislu kličemo: Bog živi našo mladež! — Vsi uslužbenci tiskarne Am. Slovenca so bili v soboto prijetno presenečeni. G. Anton Nemanich kot predsednik Slov.-Am. Tisk. Družbe se jih je spomnil z lepimi božičnimi darili v oblikah znatnih čekov. — Enako sta iznenadili svoje uslužbence tudi "Joliet Slovenic Bottling Co." in "Slovenian Liquor Company". — Kam pa v soboto zvečer? V Jed-notino dvorano na veselico slavnega društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. v proslavo 201etnice društvenega obstanka. Na tej veselici pokažimo, da vlada med nami bratska ljubezen in edinost. Mnogo društev imamo v Jolietu, a eno najodličnejših je viteško društvo sv. Jurija, ki je za Jože-fovim tudi najstarejše. In to društvo bo slavilo svojo dvajsetletnico v soboto, dne 30. t. m.: zatorej v soboto vsi v Jednotino dvorano! Obeta se najimenitnejša zabava s plesom, pet jem, domačim razgovorom in obuja njem najlepših spominov. Seveda bo skrbljeno tudi za primeren popitek in prigrizek, da se duša priveze. Zatorej — na svidenje v soboto zvečer — Predno se poslovimo od starega leta, se spomnimo vseh ljubih svojcev, Jci nam jih je to leto pobralo. Sponi nimo se tudi njega, ki nas je toliko let učil ljubezni do naše nove domovine, a je sam tam daleč v starem kraju zaspal v Gospodu dne 24. marca t. 1. Blag mu bodi spomin! • — Novo leto je pred nami z novoletnimi voščili. Kje se snidemo, da se pozdravimo? Na veselici slavnega društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K J. Kje bo veselica? V Jednotini dvorani. Kdaj? Na Novega leta večer. In najzabavnejša točka na programu te veselice bo "basket party". Kdor še ne ve, kaj je to, naj pride, pa bo videl — in ne bo mu žal. Gospe in gospodične članice dr. sv. Genovefe pripravljajo najlepše koške raznovrstnih daril, ki bodo na dražbi za vse može in fante od fare. Zatorej ni-/ karte zamuditi te veselice — na Novega leta večer! bodo lahko prosto hodili na rusko, če bodejo imeli amer. potne liste." Ta bi bila lepa, da bi peščica čifut-skih ščurkov v Washingtonu kar tako naenkrat prestrašila ruske kozake in ono velikansko slovansko cesarstvo— Rusijo, ki lastuje ali vlada nad polovico Evrope in skoro polovico velike Azije. Gospodje pri "Ameriki", to ste pa spet iz trte zvili in se prav na či-futski način, iškarijotom in krivonos-cem na korist zlagali, v škodo našega in sploh slavjanskega naroda. Ali ne čitate nofcenega lista več? Saj pišejo, da je Rusija izrekla svoje ogorčenje nad "bighearted" kongresmani in tozadevnemu odboru, kojemu načelnik je Sulzer, prav gotovo krivonosec najnižje vrste, ker so glasovali v korist Judom. Ameriški plemenitaši ne poznajo čifutov, za to so pa tako u-smiljeni, ker imajo le z bogataši opraviti. Vse drugače jih ceni ruski narod, ki zna, da so Judje le pijavke našega slovan. naroda, za to se jih pa branijo, kot kolere in srapa. Gosp. pri 'Ameriki', zapomnite si, da bi Rusija rajši pretrgala še tesnejšo zvezo s katerokoli velesilo, kakor da bi dovolila naseljevanje čifutov v svoje kraje. Ko boste še kaj več pisali, pa hvalisajte se Judom, ki so bojda mnogo storili za Slovane i v Ameriki i v Evropi. Škodovali so! Ne bo Rusija spoštovala Judov, tudi ne bodo tam hodili, rajše izgubijo Rusi vso trgovino z Ameriko, kot da bi se uklonili zahtevam čifutov. Pa dobro si zapomnite! Me comprenez— vous? Bože hrani svjato Rosijil, ki je edina dežela Slovanov, da se ne vkloni nobeni sili. Amicus. Denver, Colo., IS. dec. — Po vsi o-kolici tega mesta se malo dela. Na stotine delavcev je brezposelnih. Mnogo jih zapušča mesto v druge kraje za kruhom. Za sedaj ni svetovati rojakom v Denver. Gorman, 'JVis., 24. dec. — Cenjeni g. urednik! Ker nismo ravno iz teh našel bin nadležni z dopisi, mislim, da se bode ta izognil košu ter da mu bodete odstopili nekoliko prostora v priljubljenem nam listu A. S. I Zimo imamo slabo, ker je zelo malo snega, a še ta kopni, tako da farmarji ne morejo še drv k treki speljati. Le včasih, posebno tekoči mesec, pomrz-ne; tedaj pač tudi občutimo ostro mrzlo roko že zatonjujočega decembra. A v verskih stvareh smo še na do brem pri obstoječih razmerah. V bližnji naselbini Willard ima vsako prvo nedeljo v mesecu Rev. Beackman sveto mašo, 3 tudi na Božič je bila ena in sicer ob 4. uri zjutraj, to pa zato, da more potem obiskati še druge naselbine. Cenjena g. Ig. Česnik in g. poštar iz zgoraj omenjene naselbine sta dala vsak svojd "hand caro" na razpolago, da so mogli ob času tudi ljudje iz Gormana in to v večjem številu k maši priti. Zato obema na tem mestu izrekamo najtoplejšo zahvalo. H koncu želim vsem rojakom in rojakinjam srečno in veselo novo leto, kakor tudi Vam, g. urednik. Ignac Arko — Naši trgovci so z božično kupčijo prav tadovoljni. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Fink Mr., Galovič Pe-tar, Grygich Marija, Marinkovič Mike, Ulvič Jos., Verbič Marija. Duluth, Minn., 22. dec. — Dragi! Ker se ravno tukaj mudim, vam v kratkih vrsticah poročam, da mesto Duluth je nekak trg za delavske moči. Delavci se dajo raznim agentom "ši-pati", da si vsakdanjega kruha zaslužijo. Slišal sem da v tem mestu štiri slovenske družine živijo in nekaj raz-trešenih samcev. Tudi par slovenskih mladenk dela na hotelih in v St. Mary bolnišnici. Duluth je znamenito mesto zaradi trgovije in kupčije. Pozdrav! Ivo Težak. Ely, Minn., 14. dec. — Pri nas imamo tudi dovolj mrzlo vreme, a vendar pravijo, da led na jezerih in lužah ni še dovolj trden. Snega je padlo veli- Kansas City, Kansas, 24. dec. — Kakor je že v zadnji številki omenil Am Slovenec, se tukajšnji Slovenci, sicer majhni po številu a veliki po navdušenosti za dobro stvar, prav vrlo gibljeT jo. Dokaz temu so razne zabavne igre, kature prav pogosto prirejajo. 1 ako slišihio, tla namerava tukajšnje cerkveno društvo sv. Družine uprizoriti na Silvestrov veper zvečer ob 8!. uri v šolski dvorani Ohio SIS krasno žalo-igro "Mlinar in njegova hčer", podati vesel prizor "Planšarica" in predočiti o polnočni uri dve živi sliki, predstavljajoči staro in novo leto. Slovenci vrli! Zopet se nam nudi prelepa prilika, da se nekaj trenutkov razveselimo med svojci dragimi in prav po domače kramljajoči pričakamo nam se neznano, a dal Bog za nas Slovence še srečnejše leto, kakor je bilo lansko. Zato pa naj ta večer nobena družina ne izostane, ampak naj pohiti s svojci dragimi na zabavo, katere čisti dobiček je namenjen gotovo v blag na-j men, tukajšnji cerkveni blagajni- Vabimo tudi prav prijazno vse vrle j brate Hrvate, rda nas ta večer v prav obilnem številu počastijo. Postregli , jim sicer ne bomo z opojno pijačo, ker bivamo z njimi vred v suhi deželi, ; a žeje kljub temu ne bo treba trpeti, ker jim bo šumeča soda namakala po želji suha grla. Na veselo svidenje torej na Silvestrov večer, da si skupno voščimo: Veselo in srečno Novo leto! Pueblo,' Colo., 14. dec. — Pueblo je sedanji čas jako mrzel kraj. Toplomer kaže samo 2 nad ničlo. Cleveland, O., 25. dec.—Naznanjam tužno vest, da nam je nemila smrt pograbila iz naše srede našega preljubega očeta, g. A. Ferjuc, ki so v Gospodu zaspali dne 12. dec. t. 1. Tu zapuščajo dva žalujoča sina in nekje na zapadu eno hčer, omoženo Pikel. Pokopali smo očeta v Scottich, Pa., poleg naše pok. matere, ki že tam spijo spanje pravičnega celih 7 let. Pokojni oče so bili roj. 1. 1844 na Štajerskem. Naj jim sveti večna luč! Bog daj, da se vidimo nad zvezdami! Žalujoči sin A. Ferjuc. Camp Douglas, Wis., 26. dec. — Tukaj danes hud snežni vihar, a ne preveč mrzlo. G. John Mlakar ima tukaj lep hotel, po imenu "Brick Hotel", edini hotel v tem mestu; pravi, da dobro napreduje. T'o mesto ' " > 2. i r'1 padno od Milwaukee. Slovencev men da ni fu drugih nič. . nik iz Willard, Wis., ki je znan far- mar in trgovec s posestvi, in g. And. Krapše iz Milwaukee. Calumet, Mich., 19, dec. — Jos. Schweiger je bil aretiran in priveden pred mirovnega sodnika, ker je grozil V. Kneževiču, da ga bo usmrtil. Položil je $300 bond ali zagotovilo, da bo miroval bodočih 6 mesecev in je bil izpuščen. Zadnjo nedeljo je bil pogreb Jos. Mihelčiča, včeraj pa Fr. Zorko iz Ah-meeka in sinčeka g. John Bohte. N. v m. p.! * Virginia, Minn., 25. dec. — Pri nas se je zgodil hladnokrvni umor v lokalnem finlandskem salunu. V nedeljo zjutraj nekako ob 4. uri je bil vstre ljen salunar A. Pakala v svojem salunu na Chestnut St. Do streljanja je prišlo v prepiru med znanci. Pakala je bil precej premožen mož. * Mason City, la., 23. dec. — Ker je bila M. Tomaševič naznanjena sodniji zavoljo preklinjevanja in zlobnih besed, jo je sodnik obsodil na $15.00 denarne kazni. Vdrugič se ji je obljubila večja kazen in zapor. — Rojaki priporočajte Amer. Slovenca, ki je edini kat. list v Ameriki. Jos. Zelnikat gostilničar M« Jackson St, Joliet, 1» Prijateljem in znancem naznanja* da sem kupil Mauserjev salun, kjer ml lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljia vina in druj« pijače. VSI DOBRODOŠLI! POZOR, ROJAKINJE) Ali veste kje je dobiti najbolj!« »o po najnižji ceni? Gotovo! V m*.^; J. & A. PasdertJ i« dobijo najboljše sveže i« p«**" lene klobase in najokusnejie meia Vh po najnižji ceni. Pridite toraj » •oskusite naie meso. Nizke cene in dobra postrežba J« aaše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas » našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. >ic. Phone 4531 N. W. Ph°M 1113 | Iz malega raste veliko! | Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali Pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je p°d I nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet ; National ( Bank JOLIET, ILLINOIS § Kapital in rezervni »klad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr-d«. , Iir i CHAS.G.PEARCE.V«1* S — Izvrstno se je obnesla veselica s plesom dičnih mladenk in mladeničev naše fare na sv. Štefana večer v dvorani K. S. K. J. Udeležba je bila res velika od strani naše mladine in starine, in vsi so kur tekmovali med -seboj, da se poŠte: • ; aba v? n rvije do pit'ka-vt-s^frosti. tlako lepe t}:tfžbe še 'nisi videl iztvj^-. zbrane v Jednotini dvorani, kakor ta večer. Že sam pogled na plesišče je bil vreden vstop- ALI ŽE IMATE SEVEROV SLOVENSKI ALMANAH IN ZDRAVOSLOVJE ZA L 1912' _Ce ne' vprašajte svojega najboljšega lekarnika za iztis, ki vam ga z veseljem da. Severovo zdravilo zoper revmatizem (Severa's Rheumatic Remedy) $1.00 Notranje zdravljenje nevtraližira kisline, ki povzročajo okbrelc sklepe, bolestne mišice in skrčene kite in—USTAVI VZROK. Severovo Gothardsko Olje W. F. Severa Co. v nad zažgano hišno opravo in nad zažganimi treskami se na Sušaku obesil, je doma iz Ljubljane. Rojen je bil v Ljubljani 1. 1886. Nedavno mu je pobegnila priležnica. Sumijo, da se je radi tega obesil. nija bo imela 130 mož in en oddelek strojnih pušk. — Gorica. Na tukajšnji realni gimnaziji se odpravi grščina. Namesto nje se bo učilo slovenščino in italijanščino. Dijakom bo na prosto dano, da si izbero enega izmed teh dveh jezikov. Nemci se pa hočejo učiti obeh. — Gorica, 28. nov. Včeraj se je začelo tu jesensko porotno zasedanje. Prvi je sedel na zatožni klopi neki Valentin Tomasin iz Platišča v slovenski Benečiji. Obtoženec, star 49 let, je delal na Kanalskem. Bil je star po-hotnež, pred katerim ni bila varna nobena ženska. Najprej je v Batah napadel neko 42 letno M. Bernik, ki jo je rešil kmet Berlot. V Kanalu je napadel 43 letno Terezijo Jelinšček. Posrečilo se ji je, da je ušla. Dalje je napadel v Kostanjevici nad Kanalom Heleno Peternel ter ravnotam 161et-no P. Blažičevo. Obakrat se mu je namera ponesrečila. Obsojen je bil na dve leti težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsake tri mesece. Po prestani kazni se izžene iz vseh avstrijskih dežel. — Umrl je v Trstu, zadet od kapi, g. Anton Žitko, trgovec in posestnik. — Na lovu je umrl 35 let stari lastnik gostilne "All' Alba" pri Sv. Ani v tržaški okolici g. Karol Podobnik. Zadela ga je kap. — Imenovan je bil dne 15. novembra 1911 g. Franjo Serafin Ambrožič v Divači za nadpoštarja. nik Jože Turnšek v Rogaški okolici proti domu, ga je napadel neznanec in grozeč mu z bajonetom oropal. Napadalec je bil posestniški sin Janez Plementaš iz Radincev, ki so ga oddali sodišču. t— Smrtna kosa. Dne 10. dec. so pokopali posestnika Jožefa Korenaka, p. d. Blažiča iz Vrbe pod Sv. Miklavžem na Dobrni. Rajni je bil svoje dni odločen narodnjak, ki se je potegoval za pravice slovenskega jezika v uradih; pozneje pa je postal posiline-mec. — V Žalcu je umrl po težki operaciji dr. M. Bergmann, zdravnik n veleposestnik. — Na gradu Plevnu pri Žalcu so dne 13. dec. pokopali mater bivšega ministrskega predsednika barona Becka v visoki starosti 84 let. IZ STARE DOMOVINE KRANJSKO PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opFaviti s sodnijo oglasite se pri meni. Pozor Rojaki! Kupite ai farme v North Dakoti in Montani poten, bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da ae pomenimo. KOROŠKO — Občinske volitve na Koroškem.— Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Lipi nad Vrbo na Koroškem so zmagali Slovenci. Med koroškimi Slovenci vlada veselje nad to zmago, ker ie ta občina na zelo eksponiranem kraju. — Celovškega škofa dr. Kaltnerja prijema list "Oesterreichs katholisches Sonntagsblatt" zaradi tega, ker imajo nemški nacijonalci in liberalci pri njem prvo besedo. Kako je res ta učeni mož čudno v pesteh 'Volksrata', dokazuje nam pa to, da ga je te dni "Grazer Tagblatt" šuntal, naj on, ki je po krvi nemški škof, ne bode več pokrovitelj pri "Mohorjevi družbi", češ, da 'je ta družba panslavistična, in da njeni člani darujejo za "Slovensko Stražo". — Celovški denarni zavod v finančni stiski. Splošna bančna in hranilna akcijska družba v Celovcu, ki je svojo glavnico od 200,000 na 500,000 K zvišala, je izplačila ustavila. — Ženski shodi. Dne 3. dec. se je vršil tretji ženski shod v Narodnem domu v Velikovcu. Tudi v Dobrli-vesi bode zborovanje. Kakor vidimo-Koroška podružnica "Slov. -kršč. soc. zveze" vrlo napreduje in priteguje vse narodne sile k organizaciji. Young Building. Rojaki, če hočete imeti lepo očiiče-no perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti HRVATSKO priporoča rojakom svojo Mesnica — Morski akvarij v Zagrebu. V zagrebškem botaničnem vrtu je dr. Anton Heinz s pomočjo deželne vlade u-redil morski akvarij z dvanajstimi bazeni, ki je za enkrat edini na slovanskem jugu. Živali je brezplačno preskrbela c. kr. zoologična postaja v Trstu. — Proti mažarizaciji Reke so se začeli končno vendarle dvigati Italijani. Na čelu tega gibanja stoji odvetnik dr. Rudan, ki je na nekem shodu izjavil, da italijanstvu Reke niso nevarni Hrvati, marveč Mažari. — Za župana na Sušaku je končno od vlade potrjen dr. Domazetovič. — Grozen samoumor na Sušaku. Iz Sušaka, 7. dec.: Tu se je na grozen način usmrtil policijski stražnik Franjo Japel, doma iz Kranjske. Nano-sil je ponoči v svojo izbo tresk, nanje položil slamnjačo, vse to zažgal, nato se pa nad ognjem obesil. Ponoči so prebivalci v hiši čutili dim, šli so pre-iskavat in ko so udrli v Japeljevo sobo, našli so obešenega ožganega Ja-pelja, okolu njega pa so švigali plameni. Le s težavo so okolu mrtveca pogasili požar. — O tem se še poroča: Policijski stražnik Franc Japelj, ki je Joliet, 111 Nick Skrtich N. W. telefon 577. gostilničar 1014 N. hicago St. Joliet, I1L Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. ŠTAJARSKO — Slinovka pri goveji živini se na srednjam Štajerskem širi vedno bolj. — Maribor. Dne 11. dec. so se začele pri mariborskem porotnem sodišču porotne obravnave: Prvi dan sta bila obsojena na 18 mesecev, oz. 2 leti, F. Golob iz Drvanj in F. Slaček iz Štangrove radi oskrunbe neke mladoletne deklice. — Ravno ta dan je bil obsojen na 6 let ječe J. Roškar iz Ka-pelskega vrha radi požiga. — Dne 12 dec. je bil obsojen na 51etno ječo »6* letni J. Žilavec iz Kapele radi uboja.— Dne 13. dec. je dobil 2 leti težke ječe neki J. Strohmeier radi nekega ne-nravnostnega zločina. — V drugi razpravi tega dne je sedel na zatožni klopi J. Huber, kontorist, obtožen tatvine in sleparstva. Obsojen je bil na 13 mesecev. — Nevarni čestilec. Iz Celja. V noči 17. oktobra je napadel dninar Rok Stergar iz ljubosumnosti dninarja Florijana Potočnika zaradi posestni-kove hčere Alojzije Bele ter mu prizadejal več vbodljajev z npžem na glavi. Tudi Beletovi je nevarno grozil. Ko so ga orožniki aretovali, se jim je močno zoperstavil. Moral se je radi teh prestopkov zagovarjati pred celjskim sodiščem in je bil obsojen na sedem mesecev težke ječe s trdim ležiščem vsak mesec. — V prepiru ustreljen. Iz Št. Ru-perta pri Celju. V gostilni Jožefa O-blaica je razsajal posestnikov sin Matija Razboršek. Zasledoval je z odprtim nožem gostilničarja. Nekega gosta, kateri se mu je postavil po robu, je težko ranil na roki. Gostilničar je nato vzel samokres in pozval Raz-boršeka, naj miruje. Razboršek pa še ni hotel mirovati ter se je zopet hotel z nožem vreči na gostilničarja. Ta je sprožil samokres in krogla je zadela Razborška v hrbet in mu ranila pljuča. Razboršek se j[e mrtev zgrudil na tla. Kri se mu je \Hila iz nosu in ust. — Žalosten konec. Iz Radgone se poroča: Tukaj se je zgodil zelo tragičen slučaj. Elvin Bouvier, eden treh sinov šampanjskega tovarnarja Oto-karja Bouvierja. se je v nedeljo 3. dec. vračal pozno plonoči iz neke družbe domov. Pred poslopjem radgonske hranilnice ga je napadel nek strojarski pomočnik ter mu zadal več sunkov z nožem. Enkrat ga je sunil tudi v glavo ter ga smrtno ranil. Težko ranjen se je privlekel še do domače hiše v Zgornji Radgoni, kjer je klical na pomoč. Ko so ga domači spravili v hišo, so takoj poklicali zdravniško pomoč. Drugi dan so ga prepeljali v bolnico, kjer je 8. dcc. umrl. — Ženitni goljuf. 371etni Anton Jerič je prišel po prestani kazni iz mariborske kaznilnice k viničarki Mariji Ganzer in se ji predstavil kot paznik mariborske kaznilnice. Nagovarjal je Ganzerjevo, naj uvede zoper svojega moža, ki je zaprt v Mariboru, noyo obravnavo, ker on gotovo ve, da je njen mož nedolžen. Pri tem jo je prosil za roko njene hčerke. In res je Ganzer v ženitev privolila. Njena hčerka in Jerič sta bila že dvakrat o-klicana. Jerič je izpeljal od Ganzer-jeve 184 kron pod pretvezo, da nakupi pohištva; z denarjem je pa po-b'egnil. —Cestni rop. Ko se je koncem novembra vrača,l nekega večera posest- PRIMORSKO. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu v Jolietu in o-kolici naznanjava, da sva kupila krojaško obrt od g. Fr. Žagarja ter bova nadaljevala krojaško delo. Kdor rabi kaj nove obleke za zimo ali pa če hoče kaj popravka na obleki in glajenja, naj se oglasi v najini kro-jačnici. Delo jamčiva, cene so zmerne. S spoštovanjem Lesar in Stariha, slov. krojača, 1005 N. Chicago St., Joliet, III — Avstro-ogrski četrti dreadnought tipa ladje "Viribus Unitis" prično graditi meseca januarja v Danubijevi ladjedelnici v Reki. — Kolesarske stotnije na Primorskem. Prihodnjo spomlad nameravajo pri lovskih bataljonih, ki so nastanjeni v Gradišču, Tržiču, Rovinju in pri onem, ki se preseli pomladi iz Tolmina v Kormin, ustanoviti po eno kolesarsko stotnijo. Kolesarska stot- IDARILAI za Božič in Novo leto pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri denarnih pošiljatvah izključno obrnejo na FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. ========= STRITARJEVE ULICE 2 • sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1 Qf račun ter je obrestuje po čistili /O ^lirh^ peč. V pondeljek pred Jjj plt0lTi bi se bila imela vršiti poro-lii-i D nCeta Stqrnad iz Konca, žup-žurm • grad' z M- R- 'x mirhopeške nev 1IJ?' ^se je bilo pripravljeno na žt,1fStl.nem <^nil) za poroko. Tudi vc.m\Je došel s svojimi svati 6 pra- Za Jiasu" so bi,i vsi ptfpr*y%ni »in |..l0 CERKVENI KOI-EDAR. 31. 1 4 dec. Nedelja jan. Pondelje " Torek Silvester, p. k Novo leto. Makarij, opat. 3. " Sreda Genovefa, dev. 4. " Četrtek Tit, škof; Izabela 5. " Petek Telesfor p. Sim. 6. " Sobota Sv. Trije kralji. NAUK ZA NEDELJO PRED NOVIM LETOM. Jezusovo detinstvo, o katerem govori današnji evangelij nas nehote spominja dandanašnje mladine. O ko bi mogli reči tudi o naših otrocih, da so rastli "v modrosti in starosti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh." Žalibog je mnogo starišev, ki puste rasti svoje otroke brez vere, brez pobožnosti, ki nočejo pošiljati svojih otrok v katoliške šole, jih marveč pošiljajo v javne, versko brezbrižne šole. Mnogo jih je. ki menijo, da je popolnoma prav, ako raste mladina brez krščanskega nauka in brez verskih vaj. To oboje ovira po takih ljudi mnenju duševni napredek otrok. Ni je skoraj zmote, ki bi bila veri in človeški družbi bolj škodljiva, kakor ta. Poglejmo to zmoto nekoliko bolj natanko in spoznali bomo, da trdim pravo. Vsak je prepričan, da je vzgoja o-trok neobhodno potrebna. Glavna napaka pri tem pa je, da menijo mnogi, da so storili že zadosti, ako so izobraževali razum otrokov, in so pri tem prezrli vzgojiti tudi otrokovo voljo in srce. Da izobrazba razuma ali pouk še ni vzgoja, bomo spoznali, ako pomislimo, da izvirni greh ni otemnel le razuma, da je marveč tudi voljo nagnil k hudemu in pokvaril človeško srce. Iz srca prihajajo, pravi božji Učenik, slabe misli, tatvine, uboji in prešestva. Zato pa je treba, da vzgoja ne meri samo na razum, marveč tudi na srce. Kaj pomaga, ako so otroci še tako učeni, ako pa njih volja ni navajena okleniti se dobrega in ako s p pusti vladati od grdih strasti. Taki mladi ljudje bodo ostali kljub izobraženosti svojega duha vendarle hudobni. Vzgoja nima namena napraviti iz otrok učenjakov, marveč dobre ljudi, koristne ude človeške družbe, ki bodo ljubili in skrbeli za red in mir. Sam pouk brez vzgoje pokvari voljo in srce. Brez vzgoje bi postali vsled izobrazbe zgolj le duha uradniki, ki bi prodali pravico onemu, ki več pobudi; odvetniki, ki zagovarjajo tudi krivico; zdravniki, katerim ne bo mar za človeško življenje; trgovci, ki bodo goljufali, ako borfo le mogli; delavci brez vesti in čednosti; z eno besedo iz vaših otrok bi postali ljudjfc^ki bi bili sramota vaših poštenih družin in težak križ za vašo starost. Morda bo kdo ogovarjal in rekel, da tudi versko brezbrižna šola vzgojuje voljo in blaži srce. Podprl pa bo to svojo trditev s tem, da se bo skliceval na učene knjige, ki so polne lepih zgle dov, ki priporočajo natančno spolnie-vanje dolžnosti. Priporoča se torej nravnost brez vere. Kaj porečemo na to? Ako zidaš visoko poslopje, je treba trdne podlage, brez katere bi se poslopje razrušilo. Tako je tudi vzgoja k nravnosti brez verske podlage nemogoča. Kaj pomaga govoriti o dolžnostih, ako pa te dolžnosti nimajo podlage! Kakšno plačilo za čednost, kakšno kazen aa hudobijo pa more ponuditi brezverska vzgoja? Razkladajo in nalagajo se dolžnosti, toda katera pa je ona oblast, ki nalaga dolžnosti, ki so tu in tam težavne? Ako nimaš vere v Boga, tedaj moreš pripoznati le človeško oblast, ki pa je negotova, zmotljiva, spremenljiva in nezadostna, da bi mogla voditi človeško vest, da bi mogla vedno človeka kaznovati ali pa poplačati. Kdor govori o nravnosti brez Boga, ta nalaga težavne zapovedi in ne omenja postavodajalca, ta pov-darja strogo obveznost, ne da bi povedal, odkod te zapovedi prihajajo. Zopet drugi pripoznajo, da je vera k vspešni vzgoji potrebna, nočejo pa, da bi otroci pogostokrat sprejemali sv. zakramente, nočejo, da bi mnogo molili. Tudi to je velika napaka. Kaj pomaga otroku mrtva vera, kaj mu pomaga tudi katekizem, ako bi se vbi-jal otrokom le v glavo in bi se ne skrbelo, da seže otrokom tudi v srce, to je, da otroci tudi po veri žive. Krščanski nauk mora razsvitljevati razum, mora pa tudi blažiti srce in življenje navajati k čednosti. Ni zadosti govoriti le o Bogu, marveč povedati se mora tudi, da mu moramo in kako mu moramo služiti s tem, da spolnujemo njegove zapovedi, da ga moramo častiti kakor hoče on češčen biti in da moramo poslušati tudi njegovo namestnico na zemlji sv. cerkev. Ni zadosti, da govoriš mladini o čednosti, marveč podati ji moraš tudi sredstva, s katerimi more krotiti vse ono, kar je čednosti nasproti. To pa se najvspeš-nejše godi z molitvijo in sprejemom sv. zakramentov. Kdor ovira versko vzgojo mladine, ta hoče, da mladina raste z dvomi v srcu, ta peha neizkušeno mladino na viharno morje življenja brez krmarja in brez krmila. Kako naj potem vztraja v boju z vedno močnejšimi stra-stmi?—Brez vere morajo viharji življenja ugonobiti mladino. Kdor torej ovira versko vzgojo mladine, ali pa kdor noče mladini preskrbeti verske vzgoje, ta je krut sovražnik človeške družbe, ki raj še gleda v rokah mladeniča samokres, s katerim si hoče končati življenje, kakor pa križ, ki ga uči pogumno ali vsaj udano prenašati te žave in bridkosti življenja. Ne preziraj torej, dragi bravec, do brohotne pomoči, katero ti ponuja cerkev pri vzgoji otrok. Skrbi pred vsem drugim, da rastejo tvoji otroci zlasti v strahu božjem, skrbi, da se bodo že v rani mladosti navadili verskih vaj. Ako bo temu tako, bo milost Gospodova s tvojimi otroci in ohranila jih bo pokorne in nedolžne. Otroci bodo radost tvojega življenja, tolažba tvoje starosti in vzrok tvojega plačila v nebesih. REV. JOS. POLLAK. ba narava, nadlegovanje skušnjav, brezkončen vpliv slabih vzgledov in nemoralna okolica se vedno zoperstav-Ijajo pravilu sv. evangelija, biti vedno na straži za svojo dušo. '"Stojte to rej," pravi apostol, "opasani krog ledja s pasom resnice, z oklepom pravice in obuti s pripravo evangelija miru; in pokrijte se s čelado zveličanja in vzemite meč duha, kateri je beseda božja." Beseda Božja je potrebna pravičnim, da se vtrde v pravičnosti, potrebna grešnim, da opuste slaba pota. Vzbudi zopet mlačno dušo iz nje nega spanja, približa nas Bogu in ob novi Njegovo prejšnje prijateljstvo. (Dalje prih.) RAK JE NAJHUJŠA ŠIBA NAŠE DOBE. DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI. Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik. (Dalje.) SEDMO POGLAVJE. Dolžnost biti pri pridigi in krščanskem nauku. "Z veliko žalostjo smo zaznali," pravi cerkveni zbor baltimorski, "da na mnogih krajih verniki le redko slišijo besedo božjo — da, bodisiže prostovoljno ali vsled potrebe, hodijo zjutraj zgodaj k sv. maši in tako le redkokedaj slišijo kako pridigo. Ni se torej čuditi, da v veri pogubnih dneh ginejo verske resnice iz src mnogih starišev, otrok in služabnikov, ki so izpostavljeni večnemu pogubljenju, ker so jim verske resnice neznane." V teh besedah nam pojasnjujejo o-četje na tretjem občnem zboru v Bal-timoru nevarnosti, katere prete onim, ki izpolnjujejo svojo dolžnost, kakor mislijo, s tem ko so pričujoči pri sv. maši; zanemarjajo pa jednako važno dolžnost—poslušati Božjo besedo. Zdi se mi popolnoma nepotrebno praviti, da taka dolžnost obstoja; kaže ?e nam kot velika kristjanska resnica, ki ne potrebuj«; še razlage, pa glej! ljudstvo je velikfokrat nevedno za take resnice in se šele takrat spomni nanje, ko je prisiljeno. Sveta cerkev je vedno smatrala po-lušanje Božje besede kot eno prvih važnosti. Naš Gospod je poslal apostole po cclem svetu z naročilom: 'Pridigujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor veruje in se da krstiti bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen." Dal je jednako dolžnost ljudstvu, da mora poslušati, kakor apostolom pri-ligovati: "Kjerkoli vas ne sprejmejo, pojdite iz tiste hiše in mesta in si otre-site prah s svojih nog. Resnično vam povem, da bo boljše na ta dan Sodomo in Gomoro, kakor pa za ono mesto." Nikakor se dolžnost ne neha že s • prejetjem Kristusovega nauka. Sv. Pavel se ni zadovoljil s pridigovanjem velikih resnic sv. evangelija, ampak si je štel v dolžnost, varovati in ohraniti to vero, katero jim je v srce vsadil — opominjal jih je zopet in zopet, vspocl-bujal jih je, da so gojili krščanske čednosti, katere je zahtevala vera. Skoro vsa njegova pisma so bila s tem namenom pisana — učiti novokr-ščence na potu kreposti, varovati jih zmot. Smo pač taki, da potrebujemo opomina od časa do časa. Potrebujemo, da nas kdo živo spominja velikih resnic od katerih zavisi naše zveličanje, kajti najglobokejše prepričanje hitro zgine med svetovnim nazlranjem. Sla- Rak je nepravilna rast nevarne vrste, kakršne ni v pravilnem in zdravem telesu. To je smrtonosnejša bolezen, nego jetika ali sušica. Proizvaja strup, ki uničuje življenje. Vzroki raka so mnogoštevilni. De-dična bolezen je to, prav kakor jetika, in utegne prizadevati pet zarodov. Poškodba vsake vrste, kakor konjski brcaj, utegne povzročiti rakast izrastek. Pojavlja se pri ljudeh srednje in višje starosti, med 40. in 8 . starostnim letom; redkokdaj v mladosti. Sledi raz-dražbam in vneticam okrog ustnic, materničnega zatilka, zadnjice, v nosu, želodcu, drobju, na jeziku in jetrih. Pipa ali lula dostikrat povzroči raka na ustnih. Videti utegnete tudi raka na koži vsled hude opekline, ureze, odrge ali ranitve z britvijo. Rak se razvije v brazgotini ali na površini dolgotrajnega tvora ali uljesa. Škrbasti zobje ali ostri robi pravilnega zobovja raz-gnojijo notranjost lic ali jezik in povzročijo rakast izrastek. Rak dostikrat sledi razpočenju ali razgnojenju seska pri doječih ženskah. Nadaljnji vzrok raku utegne biti ogno-jena ali razdražena bradavica na čelu ali licu. Pojavlja .ge rak pri moških, ženskah in otrocih, ampak največkrat pri (ženskah. Prizadeva žleze večinoma ses-ne, ščitaste, ušesne, podčeljustne, jajč-nikove, modnjakove, obistne, prsne in posebno maternične. Rak včasi naglo raste in se razširja po telesu kakor zastrupljenje krvi tako, da se pojavljajo novi izrastki v kakem oddaljenem organu ali delu. Pri ženskah čez 40 ali 45 let starosti s pogostimi krvotoki, belimi iztoki in bolečinami v kolkih je sumiti na raka v maternici. Rak se končuje usodno preje pri mladih, nego pri starih osebah. Povprečna dolgost življenja ob navzočnosti raka brez zdravljenja j,e od dveh do treh let. Trdi in počasi rastoči raki so ugodnejši življenju, nego mehki in naglo rastoči tvori. Zdravljenje raka je prva ubranitev, in druga pa zgodnje spoznanje istega in operacija z odrezanjem raka ali celega organa, ki je po njem prizadet, kakor prsi ali maternice. Žrtve naj vprašajo dobrega zdravnika zgodaj za svet—če greste prepozno k njemu, ni več upanja za vas. Dr. Martin J. Ivec (Joliet, 111.) temu, da se hoče brezzakonitost in morivske zločine izenačiti z blagostanjem organiziranega delavstva." NOVA IZNAJDBA. Hamburški inženir Bohle je iznašel letalni stroj, ki se more komandirati ootom elektrike po brezžičnem načinu. Nova iznajdba je sorodna iznajdbi Kri stijana Wirttia, čegar iz daljave vodljivi pomorski čoln je pred kratkim na Wansee-ju pri Berolinu zbudil občno pozornost. Kot se poroča, je novi letalni stroj svoje prve letalne poizkuse s pomočjo brezžičnega brzojava izborilo prestal. Tak letalni stroj, vodjiv z elektriko brezžičnim potom, je nam reč v slučaju vojske velike važnosti za obstreljevanje zrakoplovov ali letalnih strojev, ker je z novo iznajdbo možno, z letalnim strojem vreči razstreljivo na poljubno mesto in tako uničiti vsak zrakoplov. Letalni stroj je vodljiv na vse strani in se mu more vodljiv zrakoplov le z največjo težavo izogniti. Razstreljivo se more izpustiti iz letalnega stroja tudi brezžičnim potom tako da je nevarnost za napadajočo stranko popolnoma izključena. Novi letalni stroj ima obliko Parsevalovega zrakoplova. Dolg je 4% metra'ter ima linpol metra premera. Na koncu gondole ima dva zračna vijaka, spredaj Da enega. Najvažnejši del zrakoplova je pač priprava za sprejemanje električnih valov, s pomočjo katerih se vodi. Za krmarenje tega letalnega stroja so seveda tudi posebne priprave, ki se uravnavajo po brezžičnem sistemu. Pri prvih poizkusih je od časa do časa odpovedal motor, tako da se nekatere vaje niso posrečile. Gotovo pa je, da je izpopolnitev nove iznajdbe vprašanje nekaterih mesecev. deluje proti nervoznosti, glas flavte olehčuje nekatere bolesti, učinkuje baje tudi dobro v prvih začetkih jetike. Oboa dobro vpliva pri vsakem duševnem razburjenju. Glasove klarineta vporablja ta zdravnik pri pritisku v črevih. ZOPER NASILSTVA. V ostrih besedah se obrača bivši predsednik Roosevelt v zadnji številki obzornika "Outlook" proti razrednemu duhu, ki je od časa do časa poizkušal, z vsemi možnimi sredstvi vplivati na tek pravde v kateremkoli kazenskem slučaju. Ne le delavce, marveč tudi trgovce in kapitaliste zadeva ta očitek po miših g. Roosevelta. Posebno v pravdi McNamara, ki se je nedavno končala, se je to spet pokazalo, in mesto Los Angeles je vsled tacih vplivov trpelo; poštena poslovna načela in pošteno delo so se sumničila, in oboje bi se moralo preprečiti. "Ta brata McNamara," nadaljuje bivši predsednik, "sta se od raznih strani slikala kot žrtvi fanatizma (prenapetosti), in dalje se je trdilo, da se vojskujeta v prid svojemu stanu. Ta sodba je strašanska in nerazumna v svoji brezbožnosti. Enako so se opravičevali že preje premožni ljudje, da? se ognejo zakonom: Moralo je biti, da varujejo svoj 'business'. S takimi besedami ni tu ničesa opraviti. Umor. ki sta ga izvršila brata McNamara baje v prilog delavcem, se ne razlikuje niti za las od nasilnih činov "Črne roke" ali podobnih hudodelstev. Najsi je nevarnost za državljane še tolika, nevarnost za pošteno, organizirano delavstvo je se večja, in prva dolžnost delavskih voditeljev odvračati sebe in svoje tovariše od najmanjše zveze s takim' zločini. "Umor je umor", pravi nadalje g. Roosevelt, "in neumni obcut-Ijiveži ali malopridneži, ki hočejo zlo-činstvo slikati kot vojni čin delavstva, niso le nravno nesposobni, marveč tvorijo nevarnost za arnerikansko ljudstvo, posebej pa so sovražnik' amerikanskih dninarjev. V časti vrednem nasprotju k tem ljudem stoje razni delavski voditelji, ki niso nikdar zahtevali več nego nepristransko sodišče za brata McNamara. Jaz verjamem", nadaljuje potem g. Roosevelt, "iz polnega srca v amerikanskegf delavca. Prav tako trdno verjamem v delavske organizacije, kajti delavstvo mora biti organizirano, da si za" varuje in zaščiti svoje pravice, in zato na vso moč pozivam svoje sodrzav-ljane, amerikanske može in žene. K1 si morajo svoj živek služiti kot dninarji in dninarice, gledati na to, ( a njihovi voditelji podpirajo pravico "! zakon ter delajo po vseh močeh protl Ropar izdajatelj časopisa? Avstro-ogrski konzulat v Buffalu, N. Y., se je obrnil na prošnjo policije na policijsko ravnateljstvo v Krakovu za podatke o nekem Antonu vitezu pl. Skarzynski, ki je odšel pred nekaterimi meseci v Buffalo in prevzel vodstvo nekega velikega lista in zgradil veliko tvornico ter obenem kandidiral za predsedstvo "Splošno poljske zveze", ki šteje 120,000 članov. Krakovska policija je pa po priloženi fotografiji spoznala, da je Skarzynski zloglasni ruski ropar Konstantin Tomaszew, ki so ga leta 1910. aretirali v Avstriji in ga izročili ruskim oblastem. Ko so ga gnali iz Kijeva v Sibirijo, je pa všel in večkrat vlomil, tako da ima več sto tisoč rubljev. Vlomil je nato tudi v ruskih poslaništvih v Monakovu in Draždanih, nato pa izginil iz Evrope. Alaska je dvakrat večja nego Nemčija. Šestindvajset velikih tednikov je v Švici. Z vinorejo se bavi na Francoskem nad 7,000,000 oseb. Poljubovanje in seganje v roko ni v navadi na Japonskem. V Parizu se je ondan ustrelil amerikanski milijonar Bishop vsled neozdravljive bolezni. Anglija je majhna'dežela, ali ima osemindvajset železniških predorov dolgih po eno miljo ali več. Ruski car je .največji posamni zemljiški lastnik na svetu. Zemlja, katero lastuje, je yečja v površini nego cela Francija. 100 čevljev visok dobrozgrajen dimnik se previhne ali nagne od treh do pet palcev v vetru, ne da bi se poškodoval ali zrušil. Invalidov ali onemoglih ljudi je v Združenih Državah okoli 3,000,000. Polovica jih baje trpi na boleznih, ki bi se bile dale preprečiti. Italija sedaj uvaža za več nego $50,-000,000 bombaža vsako leto. Zato vlada skrbno pospešuje vse poskuse pridelovanja domače letine istega. Sekta zaduševalcev. V Saratovu v Rusiji so zasledili strašno tajno sekto, v kateri so zadavili ali pa zadušili vsakega sektarja, ki je doživel starost 60 let. Prodaja živil v mestni režiji. V Budimpešti je pričela občina v lastni režiji prodajati ovčje in goveje meso in klobase, ki se izdeljujejo v mestni tvornici klobas. Avstrijski veterani bodo dobili bajonete in puške. Socijalni demokrati s tem niso zadovoljni, ker se boje vsake oborožene sile, ki bi jih krotila, če nastanejo v državi zmešnjave. Sedemletni komponist. Iz Rennesa na Francoskem se poroča: Tukajšnji sedemletni Rene Grullot, sin poštnega uradnika, je pravo čudo. Eno leto že igra na glasovirjti lastne simfonije, sonate in fuge, ki jih potem napiše. Kom poniral je že tudi celo vrsto skladb za violino in glasovir. Skladbam 7 letnega Grullota se čudijo profesorji konservatorjev, ki smatrajo 7 letnega dečka za glasbeni ženii. Zdravljenje z godbo. Zdravnik dr. Patterson v Bostonu je ustanovil zdravilišče, v katerem zdravijo s pomočjo godbe. Razna godala po njegovem mnenju zdravilno vplivajo na različne bolnike. Gosli baje ugodno vplivajo pri melanholiji in Iiipohondriji. Harfa Škandalozne razmere v boljših pariških krogih. Kako poživinjenih čutov so takozvani boljši, — svobodomiselni krogi v Parizu, kaže sledeči slučaj: Pri preiskavi neke zadeve v Mont-martru so odkrili velikanski škandal. Dognalo se je namreč, da obstoja v Montmartru in tudi v drugih delih mesta popolnoma organizirana trgovina z mladoletnimi deklicami. Glavni krivci so v celem Parizu znane tri osebe: ravnatelj radikalnega dnevnika "Lan-terne" Flachon, nek veleindustrijalec in nek veletrgovec. Prizadetih bo pa še mnogo drugih oseb. Bivši minister Alberti v kaznilnici. Bivši danski justični minister Alberti, ki so ga zaradi velikih sleparij obsodili na osemletno ječo v prisilni delavnici, komaj po- enoletni ječi dušno in telesno žalostno hira. Jetniško življenje in jetniška hrana mu jako slabo dene-ta. Alberti je zelo shujšal, v obraz je bled, s sključenim hrbtom in trudno drsajočo hojo trudoma opravlja svoje posle. Ob nastopu kazni si je izprosil Alberti špansko slovnico, da bi po prestani kazni znal špansko in da bi si z učenjem ohranil dušno čilost. Toda davno je že prenehal z učenjem španščine, ker ga je čestokrat napadla nezavest in je njegov duh zelo oslabel. Pogosto ga morajo dati v bolnico; Alberti sam ne upa več, da pride živ iz kaznilnice. vernikom". Drže drug drugega za roke in gredo v dolgih vrstah proti sovražniku. Streli infanterije in top-ničarjev grozno redčijo vrste Arabcev. Toda ti se za to ne zmenijo. Saj u-mrjejo v prepričanju, da gredo takoj v nebesa, ker so umrli v boju za Alaha. Vedno bolj in bolj se bližajo. Evro-pejski vojaki izgubljajo razsodnost. Strah jih je pred množico, ki jej s svojim orožjem ne pridejo do živega. In tedaj so Arabci že v vrstah sovražnikov. Šele sedaj vidijo "neverniki'', da ima vsak Arabec v rokah bodalo, s katerim grozno divja in ga zna obračati kot tiger svoje kremplje. Vsak maščuje svojo smrt z desetimi "gjavri" in gorje onemu, ki bi pričakoval rw-losti. Kako je sodil Luter o svojem nauku. Protestantsko časopisje in njega duševni voditelji zelo radi zabavljajo črez papeža in Cerkev. Nauk Lutrov jim je najidealnejše krščanstvo, šola morale in človečanstva. Toda Luter sam je veliko bolj pojmoval in umeval nevzdržnost svoje reformacije, kakor njegovi epigoni. Ko je' videl sadove svojega nauka, se je kaj malo pohvalno izražal o "svojem delu." — "Svet postaja po mojem mnenju vedno hu-dobnejši. To je delo in opravilo hudičevo. Kakor je videti, so ljudje zdaj bolj skopi, neusmiljeni, nečisti, predrznejši in zlobnejši, kakor prej pod papeštvom. Zato zdaj vsakdo toži, da mu napravlja "evangelij" veliko nepokoja, prepira in nerednega življenja in vse je sedaj, ko je vzišel novi evangelij, slabše kakor je bilo prej. "Naši" so sedemkrat hudobnejši, ^ja-kor so bili prej. Krademo, lažemo, goljufamo, jemo, popivamo in uganjamo vse mogoče pregrehe. Mi Nemci smo zdaj v zasmeh in sramoto vsem deželam, ki nas imajo za umazane, ne-nasitljivc svinje." — Tako govori po-četnik luteranstva in kdo bi se drznil ugovarjati mu! Kako se Arabci bojujejo, O bojevanju Arabcev prinašajo ca-rigrajski časopisi spise nekega častnika, ki se je sam bojeval v vrstah Arabcev. Za evropske čete ni hujšega so-v.ažnika kot so Arabci. Za to trditev prejemajo sedaj Italijani vedno nove dokaze. Sicer so Arabci dobri jahači in znajo z vsako moderno puško ravnati, vendar se raje bojujejo peš. Nepregledne množice se valijo proti "ne- Kako imeti lep obraz. Ako želite imeti lep obraz, rabite vsak dan Severovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Soap); čisto je, antiseptično in ima kožozdravilna svoj stva. To je pravo milo za nežno kožo otroško. Da zaščitite obraz pred vplivi ostrega vremena, umivanjte svoj obraz s tem milom, ga vselej osušite in potem na lahko namažite s Severo-vim Cremom (rožnatim mazilom — Severa's Face Cream). Na prodaj v lekarnah. Cena 25c vsak kos. — W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. I"3 Največji top celega sveta ijji bo imela trdnjava, ki bo varovala vhod Panamskega kanala. Po opisu angleškega lista "Daily Mail" bo imel ta top kaliber 488 mm, tehtal bo 130,000 kg in streljal bo streliva v teži 1090 kg 16 km daleč! Vsak strel bo stal 1000 dolarjev. To mojstrsko delo moderne tehnike je izdelano tako fino, da zadostuje en sam vojak za postrežbo tega velikanskega uničevalnega Pn" stroja. KANARČKI PTIČI za božično darilo. Cena $3.00 in tudi višje, ravno tako samice. Odprto od 7. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah ob 3. uri popoldne. Moji ptiči vedivi^ pojejo. A. Kleinwachter, 1879 W. 22 St. blizu Lincoln St. Chicago, 111. 3t- Vzemite številke iz enega četvero-, ogelnika in jih denite v drugega, ta* da bo celota vsake vrste prišla na ' ■ Ko ste to dosegli nam pošljite izPlS in dali vam bomo kredit certifikat?? $100 na 4 krasne lote, merijo 10.0°° kubič. čevljev, le 10, milj od velikež' New Yorka in malo minut od posta) Navadna cena lotam je $199, in ker ste prav odgovorili, vas bodo stale sam0 $99, te 4 lote. Ta znesek se plača P° $5 na roko in $3 na mesec. Pošljite solucijo in pišite po zemlJ vide in drugo takoj. CATHOLIC SLOV. DEPT. K. Room 1013 World Bldg., New York City. ROJAKI, SLOVENCI Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraj'1 je:.OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo in se ji, je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hran nico nalagaj'o tudi sodnije denar mladoletni otrok n varovancev ter č. g-niki cerkveni denar. Vloženi denar obrestuje po 4^2 odst. brez vsakega odbitka. Za vprn°sa denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izS . je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena. ..jfif Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevaj odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki bimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišite razločno in natančno. .fl Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo. snniimiiiiiiBinRRiimiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiHii111^ A. NEMANICH, preds. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA,biag g Slovenian Liquor Co. ____ 111 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. . .........JaBigg mm | GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 a . ___ Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, Ž8a S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pilite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalni® ■j zastopnika. ( Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Zavrsni Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! | Ilirija Grenčica v steklenicah in Barag® Zdravilno Grenko Vino. OUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII"11111111 K. S? K. ****** JEDNOTA Bell Phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. , .Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Grante Sts., Joliet, 111. $,Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,813 North Scott St., Joliet, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZO RNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. , Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar. Box 426, Gilbert. Minn. +0+00*0+0+0+0+^ Društvene vesti. Rockdale, 111., 19. dec. — Pri mesečni seji v decembru je imelo dr. Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. volitev odbora za prihodnje leto in sicer so bile izvoljene sledeče članice: Antonija Žerovec, predsednica; Antonija Paskvan, podpredsednica; Frančiška Lozar, tajnica; Marij^ Žnidaršič, zapisnikarca; Rozi Levstik, blagajničarka; Jožefa Majnerič, delegatrnja; _ nadzornice knjig: H. Pekolj, S. Bo-stjančič, M. Žnidaršič; bolniški odbor: L. Bolte, A. Šmajt 'n M. Škrabec. S pozdravom Katie Petruša, tajnica. i Chicago, 111, 19. dec. — Društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. je imelo 3. dec. 11 svojo mesečno sejo, pri katerej so bili za bodoče leto izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik, Frank Banich; podpredsednik, Maks Omerzel; I. tajnik, Leo. Jurjovec; II. tajnik, Martin Šenica; blagajnik, John Zvežič; zastopnik, Anton Gregorich; nadzorniki, I. Jos. Jenškovic, II. John Zaic, III. Jos. Zupančič; zastavonoši, John Horžen in Frank Grill; maršala, Frank Jurjovec in Frank Avguštin; vratar, John Horžen. Redna mesečna seja se vrši vsako .... orvo nedeljo v mesecu. • Objednem se zahvaljujem vsem članom našega društva, da so se te seje tako polnoštevilno udeležili. Nadalje prosim vse one člane, ki živijo izven Chicage ozir. ki imajo "potne liste", da pazno preberejo uradno naznanilo gl. tajnika g. Jos. Zalar-ja v Amer. Slovencu dne 15. dec. 1911, icoče se zavarovanja proti eventuelni Poškodbi ozir. za bolniško podporo, ero bode Jednota plačevala članom Po preteku šestih mesecev; torej oni ani, kateri živijo izven Chicage in se k na Prihodnji seji v tej zadevi ne ode moglo nič pojasniti, naj skrbno Pfecitajo goriomenjeno uradno nazna- ^Kar se društva sv. Štefana št. 1 tiče, aj.m°ra priznati, da bodisi v naraščaju Pa v finančnem oziru izvanredno Josip Zore in Franc Bizjak, vratarja; Janez Možina, poslanec; Dr. A. Radcliffe, dr. zdravnik; Josip Polanšek, spremljevalec k zdravniku. Ti udje so bili izvoljeni za leto 1912. Ker naše društvo obstoji že nad 11 let, je že marsikateri brat lahko videl, da je društvo pomagalo bratom V bolezni, kot v smrti naša mati Jednota Frank Hočevar, II. tajnik; Mihael Gregorčič, podpisovalec pohotnih knjižic; Frank Simončič, blagajnik; Frank Guna, zastopnik; Jos. Hočevar, boln. predsednik; Frank Gregorčič, John Klep, Jos. Simončič, nadzorniki; Jos. Rutar, John Drenšek, zastavo-nosca; Andrej Hočevar ml., maršal; Martin Legan, Andrej Hočevar st., vratarja. Novoizvoljenemu odboru želimo najboljšega vspeha in napredka. Društvo je tudi sklenilo, da bode od 1. jan. 1912 naprej plačevalo po 7 dol. na teden bolniške podpore; v ta namen je zvišalo mesečno od 50 na 75c za bolniško blagajno. Ker se je čestokrat čulo, da društvo sv. Barbare, dasi najstarejše v tej naselbini, plačuje najmanjšo bol. podporo, zato se je društvo odločilo napraviti ta korak; zato so na ta način odstranjeni vsi predsodki, ki so do sedaj bili v tem oziru. članice K. S. K. J. in jim voščim srečno novo leto. Tebi, list, pa obilo naročnikov. Apolonija Mrak, tajnica. Aliquippa, Pa, 11. dec. — Naznanjam članom društva sv. Družine št. 109 K. S. K. J, kateri niso bili navzoči na zadnji redni mesečni seji dne 10. dec, ko je bilo obenem tudi letno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1912, da so bili izvoljeni sledeči: Predsednik, Franc Grum; podpredsednik, John Flajnik; I. tajnik, Anton Dežman; II. tajnik in delegat, John Jager; blagajnik, Jakob Derglin; nadzornika, Anton Žagar in John Derglin; bolniška obiskovalca, John Žitnik in Simon Kralj. Pozdravljam vse brate in sestre K. S. K. J, a tebi, A. S, pa želim mnogo uspeha. Anton Dežman, I. tajnik. Chisholm, Minn, 10. dec. — Društvo Srca Jezusovega št. 54. K. S. K. J. je imelo svojo glavno zborovanje dne 3. decembra 1911 ter smo si izvolili novi odbor za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Kari Zgonc; podpredsednik, Pavel Levstek; tajnik, Martin Zalar; podtajnik, Anton Hren; blagajnik, Frank Funtik; zastopnik, Frank Firšt St.; zapisnikar, Mihael Samsa; maršal, Rudolf Kerže; porotni odbor, Lovrenc Kovač, Alojzij Drobnič in John Kren; bolniški nadzornik: Matija Grahek, bolniški obiskovalci: za mesto Chisholm John Špeh, za Location Glin Andro Martinčič,' za Location Monroe Jožef Janežič; zastavonoši Anton Boje (slovenska) in Frank Okorn (amer.); s popolno podporo bratom in sorodnikom v tolažbo. Zatorej bratje, le naprej! Vsak zaveden Slovenec bi moral spreviditi, da tako koristne Jednote, kot je naša slavna K. S. K. J, ni zapustiti in od strani mrzel stati. Vsak naj si misli, da zmerom ne bo zdrav in ne živ. Zatorej pristopajte in se držite naše slavne organizacije, ker le ona je tolažba v bolezni in blagor na duši. Ne glej za tistih par centov, ki jih daš vsak mesec. Kaj če imaš par centov na strani, pa pride bolezen, boš kmalu si spraznil; ko boš pa enkrat brez centa, bolezen ti pa še ne odide, te nobedfen rad ne vidi, vsak se te ogiblje, celo tvoj lastni brat. Ako si pa v društvu, ti pa gredo bratje kakor zdravniki okolu tebe, imaš že tam tolažbo, ako prav v žepu nimaš nič; podpora, kojo dobiš, ti pride v veselje. Zatorej Slovenci, pristopajte k društvom, dokler je čas! Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, ter srečno in veselo novo leto! John Petkovšek, tajnik. ■n hitro napreduje, za kar gre past našemu predsedniku g. Frank lepo vsa g —-i našemu preuse anichu, katerega skrb in varčnost do j _rUstva je k temu največ pomagala. ^ a Pa naše društvo res lepo napredu-e,v naJ vam bode v dokaz zaključek va«mskih knjig z dnem 16. dec. 1911, r katerih je bilo razvidno, da društvo ^Polaga s $3004.40, reci: tritisočštiri-t 1 ^o'arji in 40c 1 Gori označeno svo-. uria dr. sv. Štefana razdeljeno v „ ri različne sklade in sicer: v Glav-dB*<*Udn $1829.57, v Bolniškem skla 4S '3.15, v Jednotinem skladu $211.-J!,n v skladu za stroške $190.23. . To: i, reJ cenjeni člani dr. sv. Štefana jat "agovarjajte vaše znance in pri-in e.)C ZJ! Pristop k našemu društvu StvoaZl°Žite i'm> kakšno je naše dru-ima°' obstoji in kakšen namen b0Ž'n vide'i bodete, da vaš trud ne Št, zastonj. Vr - efa sem čl Indianapolis, Ind, 18. dec. — Pri glavni društveni seji dr. sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. so bili izvoljeni novi uradniki in sicer sledeči: Predsednik, John Hribernik; podpredsednik, Mihael Kostrevc; I. tajnik, John Matelič; II. tajnik, Franc Bajt; blagajnik, Jos. S. Zore; delegat, Jakob Strgar; zapisnikar, Mihael Powel; I. nadzornik, John Faletič, II. nadzornik, Anton Čufrli, III. nadzornik, Franc Zupančič; prizivni odbor, Filip Lovišček, Franc Buzik, Franc Žagar; nadzornik bolniških obiskovalcev, Mihael Powel; vratar, Franc Struna; poslanec, John Gorjan; reditelj, Louis Fon. Vsem članom našega društva naznanjam, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 6. jan. 1912. Omenjenega dne pridejo na vrsto celoletni računi ter bodo na razpolago vsakemu članu za pregled, ako sploh to želi. Koncem dopisa pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. ter jim želim veselo novo leto! John Matelič, I. tajnik. Zatorej rojaki, kateri še niste v društvu ali želite biti v več društvih, pristopite v naše društvo in K. S. K. Jed-noto! Društvo sv. Barbare vam da lepo podporo v slučaju bolezni. Pri K. S. K. J, ki je največja in najpre-možnejša slov. Jednota v Združenih državah, se pa lahko zavarujete za poškodbe in usmrtnino za 500 ali 1000 dol. s primeroma majhnimi mesečnimi doneski. Društvo vljudno vabi vse rojake za pristop pod zastavo sv. Bar-! bare in K. S. K. J, kjer vam je zagotovljena pomoč v nesreči in vašim dragim po vaši smrti. Objednem se vabijo vsi člani, da se vdeleže seje v mesecu januarju, ker pridejo važne stvari na dnevni red. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. ter želim vsem srečno novo leto, da bi bilo srečno in uspeha polno za vse člane in članice v napredek društva in slavne K. S. K. J. Mihael Hočevar, tajnik, ' R. F. D. 2, Box 11^. anom in članicam dr. sv. °db "a 1 želim v imenu celega dr. 0ra srečno novo leto. Leo Jurjovec, I. tajnik, 1827 Blue Island Ave. SvVvaukeganj jU ) 18 dcc _ Društvo ' Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote je 0 v nedeljo, dne 17. dec, glavno frn[ sledeči: r ranc Brence, predsednik; ri Pel zborovanje in volitev uradnikov Voij„r.clnje leto. v odbor so bili iz- F: Jan j ez Jerina, podpredsednik; Petkovšek, I. tajnik; j?' 01 Heraver, II. tajnik; Jereb, blagajnik; p ai.t Petkovšek, zastopnik; B»rl °Peka- Janez Kukar, Franc j,^' nadzorniki; j.ra"c Sedej, reditelj; jfr nc Gostiša, maršal; ška Ogrin in Josip Drašler, bolni- jc°dbornika; Jvvo 'I01 Susman in Vinko Zore, zastali "OSl; Springfield, 111, 19. dec. — Pri glavni društveni seji društva sv. Barbare št. 74 K. S. K. J. izvoljeni odborniki za leto 1912 so sledeči: Anton Kužnik, predsednik; John Gradišer, podpredsednik; John Kulavic, I. tajnik; Matija Barbarič, II. tajnik; Jos. Kren, zapisnikar; Frank Bučar, blagajnik; John Peternel, zastopnik; Frank Bek, poslanec in maršal; Rev. A. F. Moder, Blaž Ušman, Anton Brešan, nadzorniki; Anton Zupančič, Peter Klapčar, Vencel Peternel, banderonosci; John mrlič, John Klapčič, zastavo-nosca amerikanske zastave. Nadalje prosim vse tiste člane, ki dolgujete pri društvu, da poravnate svoj dolg, ker bode ta mesec celoletni račun. _ lil tudi še enkrat opozarjam, da mi blagovolite dati Vaše naslove, ker že dovolj dolgo čakam, pa še ne zmenite se o tem, čeprav to naša pravila zahtevajo in se tudi niorate po njih ravnati. Kateri ne prinese pravega naslova do prihodnje seje, bode kaznovan kakor pravila zahtevajo. In Vam voščim srečno novo leto 1912. In novoizvoljenim odbornikom veliko uspeha. John Kulavic, I. tajnik. Bridgeport, Ohio, 14. dec. — Društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. je imelo dne 10. dec. t. 1. svoje letno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1912. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Anton Hočevar, predsednik; Anton Straus, podpredsednik; Mihael Hočevar, I. tajnik; Wenona, 111, 17. dec. — Naznanjam članom našega društva sv. Janeza Krst št. 60 K. S. K. J, da smo imeli svojo mesečno redno sejo in obenem tudi letno glavno zborovanje in volitev novega odbora. t Izvoljeni so bili sledeči za leto 1912: / Predsednik, Jožef Brence; podpredsednik, Jakob Pirman; I. tajnik, Jožef Rudolf; II. tajnik, Jožef Blatnik; blagajnik, Karol Brunski; delegat, Martin Pirman; nadzorniki, I. Alojz Krakar, II. Valentin Ambros, III. Frank Bezovšek; maršal, Frank Smitperger; zastavonoši, Jožef Zupančič in Jožef Brunski: poslanec Jožef Pirman; bolniški obiskovalec, John Kovač; vratar, Florijan Recelj. K sklepu pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote in jim želim srečno novo leto. Jožef Rudolf, I. tajnik. Hibbing, Minn, 19. dec. — Društvo sv. Barbare štev. 40 K. S. K. J. je imelo svoje glavno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1912. Izvoljeni so bili: Mike Bižal, predsednik; Peter Sterk, podpredsednik; John Povsha, I. tajnik; Marko Sterk, II. tajnik; Anton Kromar, zastopnik;« John Grebene, blagajnik; Marko M&rolt, Math Garšič in Jos. Zaje, nadzorniki; Jos. Adamič, bolniški načelnik, bolniški obiskovalci: za Chisholm John Bradač, za Monroe in Shenango Location Frank Bukavec, za Glen in Kitzville Frank Sterle, za Utica John Debelak; Martin Božič in Frank Sterle, maršala; Frank Štrumbl, zastavonoša; John Perušek, George Muhvič in Frank Vintar, banderonosci; John Arko, vratar. Ob letnem zaključku se je pokazalo, kako potrebno da je društvo, koliko da je v 12. mesecih pomagalo udom, ker plačalo se je samo bolniške podpore $1,062.85. Torej kateri ni še društvu, naj pristopi, ker društvo plača 6 mesecev podpore po $1.00 na dan in potem se dobi še od JediKite naprej po 6. mesekih, kateri se za to zavaruje. Voščim srečno novo leto vsem članom in članicam K. S. K. J. John Povsha, tajnik. Rocksprings, Wyo, 17. dec. — Naznanjam članicam društva sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J, da je bila dne 10. decembra glavna seja in volitev odbora za leto 1912. Izvoljene so sledeče odbornice: Johana Farlic, predsednica, Antonija Proj, podpredsednica; Terezija Potočnik, I. tajnica; Antonija Proj, II. tajnica; Marija Kos, zastopnica; Johana Šubic, blagajnica; Johana Fortuna, zapisnikarica; Antonija Dolenc, bolniška obiskovalka in poslanka; Marija Karžišnik in Marija Štalic, pregledovalki knjig. Naznanjam članicam izven društvenega sedeža, da je novi odbor izvoljen iz najboljših članic iz naše srede. Želim jim mnogo uspeha na društvenem delovanju in večjega napredka. To upam, da se bo zgodilo, kajti društvo bo dobro obstalo le iz dobrih uradnic in vestnih članic, na kar se društvo lahko ozira. Koncem pozdravljam vse člane in \vratar, John Podbregar. ijeje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu zjutraj po prvi sv. maši. In tisti dan smo tudi si pravila večinoma stara potrdili. In prosim ude tega društva, da se naj udeleže prve seje polnoštevilno, ker se bo zapisovalo za bolniško podporo od Jednote, ter u-pam, da bo ja vsak za to. In tudi naznanjam, da tistih prikladnih 15c ne bomo več pobirali za rezervno blagajno, ker seve tudi blagajne več ne bo. In račun tega leta se bo vam prebral. Glejte, da pridete, da boste videli in slišali komu in kam ste takšnih priklad plačevali. In prosim, da pridite ja vsi stari in novi odborniki k tej seji. S pozdravom na vse brate in sestre K. S. K. J. Martin Zalar, I. tajnik. NAJBOLJŠI ZDRAV MIK JE Doktor Ivec in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno djagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo 0-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.' Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Te 1.: stanovanja Chi. 2192 L in N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec "» ^JgJg^ŠSS^" Soudan, Minn, 12. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. J. si je izvolilo za leto 1912. sledeči odbor: Predsednik, John Zobec; podpredsednik, John Tekavc; I. tajnik, John Laushin; II. tajnik, Jožef Zalar; blagajnik, John Brula; zastopnik, Frank Schveiger; gospodarski odbor, Anton Zobec, Mih. Muhič, John Wajda; bolniški odbor, Pavel Verban, Jožef Brula, Jožef Stepan; zastavonoše, Martin Stepan, Tom Erčul, Jožef Stepan; redar, John Zavodnik. Pozdravljam vse brate K. S. K. J.! John Loushin, I. tajnik. Etna, Pa, 12. dec. — Naznanjam, da je dr. sv. Jurija št. 64 K. S. K. J. imelo svojo redno sejo dne 10. dec. in obenem volitev odbora za leto 1912, in sicer so izvoljeni: Predsednik, Geo. Novak st.; podpredsednik, Jožef Pavlakovič; I. tajnik, Frank Skrliru II. tajnik, Martin Šavor; blagajnik, John Škof; zastopnik, John Škof; nadzorniki, I. Filip Vranič, II. Dra- gotin Petrušič, III. Josip Kolakovič. Ostali odbor, kakor maršala in bar-jaktare, si predsednik društva sam ime nuje, ako jih je treba. Nadalje tudi opominjam vse člane, da poravnajo svoj dolg društvu prihodnjo sejo, ako ne, se bo postopalo ž njimi po pravilih. Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. J. John Škof, zastopnik, Newark, N. J, 12. dec. — Tukajšnje podporno društvo Novi Dom št. 102 K. S. K. J. je melo 3. dec. glavno zbo rovanje, kakor tudi volitev novih urad nikov za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Fr. Skerbe; podpredsednik, Pavel Ovca; tajnik, Ivan Intihar; zapisnikar, Jožef Stembal; blagajnik, Jožef Zrimec; zastopnik, Ivan ?ntihar; nadzorni odbor,, Pavel Ovca, Jožef Štcmbal in Mihael Senica; bolniški odbor, Fr. Skerbe, Fr. Mi-lozič in Mar. Berg. Srečno novo leto 1912. želi dr. Novi Dom vsem sobratom in sosestram naše slavne in ponosne K. S. K. J. John Intihar, I. tajnik. Denver, Colo, 13. dec.—Naznanjam članom društva sv. Roka št. 113. K. S. K. Jednote, da je imelo društvo svojo redno mesečno sejo dne 13. dec. in obenem tudi letno glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1912. Izvoljeni soVsledeči: Predsednik, John Turk; podpredsednik, Frank Baudek; I. tajnik, Frank Tanko; (Nadaljevanje na 7. strani.) Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov « graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjeaib držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi m druge v mojo stroko spadajoča\dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIM! Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETINA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 H. CHICAGO 81, JOLIET, ILL. Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica ▼ stari domovini je Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMf VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4}% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "Sparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB se priporoča rojakom v naklonjenost Pošilja denar v staro domovino, hi tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So Chicasro. Ill 'v Josip Klepec javni notar, N. Chicago St, Joliet, 111. Ko imate opraviti s sodnijo v staji domovini, ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, se z zaupanjem obrnite na mene. Imam mnogoletno skušnjo v notarskih poslih, za to sem u-verjen, da morem zadovoljiti vsakogar, ki svoio zadevo meni izroči. Vina naprodaj Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal, recs-ling 40c gal, vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal, staro samo belo vino SOc gal, drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakše, lastnik. Box 657. Crockett. CaL Angleščina brez učitelja! Čo navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik. Ljubezni in sovraštva moč. Izviren roman. Za Amerik. Slovenca spishl Rev Jos. Pollak. II. poglavje. (Dalje.) Mlademu Rovanu je bilo, kakor o-troku, kateremu so požrje kokoši kos potvice. S tiho, le teško prikrito jezo je zrl za plesajočim parom, ki se je vrtil nekako smešno. Nerodno je kre-tal Jurij in Lenka je ,imela mnogo truda z njim. Toda srečno in feselo je gledal Jurij. V srcu njegovem je bilo jasno in svitlo kakor še nikdar ne poprej. Česar se niti misliti ni upal, to se je zgodilo. V rokah svojih drži deklico, katero tolikaj ljubi, da bi šel za njo do konca sveta. Bilo mu je kakor bi med kapal na njegovo dušo in strastna, globoko strastna njegova narav je čutila polnomočno čar-no bližino ljubljene deklice. Bila pa je tudi lepa Potočnikova Lenka, ko je plesala z napol zatisnjenimi očmi. Ako so se pa te oči odprle je zažarel v tih črnih zvezdah iskren in mehak žar in ustnice so tako presrčno, tako ljubko zaigrale, da se ni bilo moč ostavljati tej prelestni, mladi lepoti. Le eno je bilo, o čemur bi moral reči nepristranski opazovalec, da jo kazi. To eno je bilo, da je kaj naglo spreminjala izraz svojega obraza, ki je bil zdaj mehak in udan in kmalu na to pa mrzel in neprizanesljiv. To je pa pričalo, da je njeno čustvovanje jako spremenljivo; sposobno zdaj ljubezni in kaj naglo potem pa sovraštva. Seveda pa tega zdaj nista opazila ne Marko in ne Jurij. Saj pravi že star pregovor: "Ljubezen je slepa." — S tem, da je pustila Markota na cedilu in se oklenila Jurija, je storila to, k čemur jo je gnalo njeno čustvovanje. — Goreči Jurijevi pogledi, ko so neomakljivo počivali nad njo, niso ostali brez vspe-ha; zbudili so njeno radovednost in žensko nečimernost. Temu se je pa pridružilo sočutje in usmiljenje z o-kornim, toda lepim mladim človekom. Par trenutkov pozneje se mu je približala, ne zmene se za to, jeli to komu drugemu prav ali ne. Lenkin trud, ki ga je imela se svojim plesalcem, ni ostal brez vspeha. Vedno bolje se je Jurij kretal in vrtil Prijazno se je Lenka tihemu mladeniču smehljala in vsled tega zarojila mu je življenja žejna kri po otrplih njegovih žilah; toda kaj kmalu ga je pustila Lenka v kotu in se spehana pre-rila, do druge sobe, kjer je sedela Markova sestra Minica za mizo, za katero so sedeli tudi Malnarjevi. Ti so se odškodovali za skrb, katero so si naprtili s tem, da so vzeli Lenko seboj na ples, s tem, da so danes že v tretjič večerjali. Pri tej mizi pa je bil tudi France, mlad lovec in gojzdar, tih, Mag in pošten mladenič, močne in brhke postave, kateremu je Rovanova Minica že zdavno sedla v srce. Pa kaj mu je pomagalo nositi v srcu podobo ljubljene deklice, ko je dobro vedel, kako čudne misli imajo imoviti naši kmetje glede ženitb bogatih svojih hčera z lovci in gojzdarji, katerih kmečko ljudstvo nič kaj ne trpi in jih le prerado meče z biriči kar v isti koš. Osebno ni nihče nič imel zoper Franceta, nasprotno c^lo priljubljen je bil pri kmetih; toda mej lovci in kmeti je vedni prepif zavoljo divjačine in drugih stvari. Pri priprostem ljudstvu pa se sovraštvo od stvarnih razlogov kaj rado prenese na osebe, katere jih morajo zastopati, in tako postanejo potem tudi osebe nepriljubljene, da, celo zoprne. Te zoprnosti seveda ni čutila mlada, lepa Minica, kateri je izvabil na lica France rudeče rože deviške sramežljivosti, ko ji je ponudil kozarec rujnega vinca. Prav tedaj je prišla k mizi Lenka in zaupno se je primaknila k svoji prijateljici. Marko se je hotel otresti;svoje nejevolje : tem, da se je nenavadno vesel ogledoval po druži h dekletih in mnogo z njimi plesal. Vsako dekle je šlo z lepim fantom rado plesat. Saj so vse poprej Lenko nekako nevoščljivo gledale, ker jo je mladi Rovau tako očividno odlikoval. Toda čim bolj je rajal, vriskal in zbijal se svojimi teški-mi črevlji po podu, tem bolj hladnokrvno je gledal na druga dekleta in tem bolj so se mu zdele zoprne. "Vse so vihrave, vse so enake," je nekaj kričalo v njem. "Nobena ni vredna, da bi jnazinec stegnil za njo. Vse so kače iri najlepša mej njimi je najnevarnejša in najbolj strupena!" — Z .nekakim studom se je znebil svoje zadnje plesalke in gnalo ga je daleč proč od kraja, kjer s^ človek le vznemirja in nesrečnega dela. Močno so se niu vzdigovale prsi in teško' so lovile sapo. Vleklo ga je na prosta le za to, da bi ne dihal v se istega zraka kakor vihrava, nezvesta Lenka. Ko se pa gnete skozi sosedno sobo. da bi stopil na prosto, so se vjele njene oči z Lefikininji. Nehote je obstal in presrčno je gledal prosti muhastemu de ki iču. Kmalu pa je bil pod čarobno tlet očimi pogledi lepe deklice zopet meh^Jc kakor razgret vosek. "Kaj pa ti je, Marko, ali že odhajaš? Kam pa se ti tako mudi? No, pa bi vendar malo k nam prisedel." — Tedaj pa se je zgubil kakor pena ves njegov srd, vsa njegova togota, katero je kuhal v svojem srcu zoper žen« stvo sploh in zoper Lenko še posebej. "Ako ti je prav in ako dovoliš", je jecljal Marko veselega in žarečega o-braza. Lenjta pa mu je nagajivo pomolila desnico, katero je on krepko stisnil, da je deklica kar zaječala. Ko je Marko čul to ječanje, je dejal: "Saj imaš pa tudi tako nežne ročice, Lenka!"— Ona je pa na to takoj kvišku povzdignila obe roki in je rekla hudomušno: "Na vsaki roki je po pet prstov in na vsakem lahko obvisi kdo izmed vis. Saj vas poznam fante, ki ste zviti kakor kozji rog. Vi se prilizujete dekletom in jih puščate potem na cedilu!" Pri tem so se blesketali beli njeni zobki, oči njene pa so zrle tako mamljivo, da je vse to mladeniča tako zbegalo, da bi bil skoraj sam pritrdil Lenkini obdolžitvi. . Marko je zgubil polagoma vso svojo boječnost, prosto in iz srca je začel govoriti. Lenka pa je začela ob-čudovaje opazovati krepkega in živahnega fanta. Čutila je, da se prijema zdaj nje nekaka tesnost in kakor nekako odrešenje se 'je videlo, ko je zopet zazrla Kuštrovega Jurija, ki je od daleč hrepeneče gledal na njo. "Glej ga no Jurija! Zakaj se nas pa bojiš? Ker si se kot plesalec tako dobro držal, zato že smeš sesti k nam; to se pravi, ako ti nismo prepriprosti. "Zdi se mi, Lenka" — je godrnjal na tihem Marko, — "da smo mi tebi preprosti, sicer bi pustila Jurija tam, kjer je." Tako je mrmral in žila na čeju se mu je napela očividno. Toda kaj početi? On sam ničesar ni imel zoper mladega Kuštra; le to ga je grizlo, da se je oni tako neprikrito začel ogrevati za Lenko. To pa ni smelo biti, tega ni hotel trpeti, zoper to se mu je vprla cela njegova nrav. Nekako plaho je pristopil Jurij in se je vsedel prav na konec klopi. Lenka pa ni hotela trpeti, da bi Jurij tako slabo sedel. Zato se je moral v svojo največjo nejevoljo Marko nekoliko odmakniti. Tako je tedaj sedela med obema mladeničema in skušala je tihemu Juriju razvozljati jezik s tem, da je napeljala pogovor na njegovo godbo. "Jurij! Jaz bi te sila rada čula igrati na orgije; toda ne tedaj, ko so ljudje v cerkvi, marveč poslušala bi te rada čisto sama. Tudi ti bi me ne smel videti, a igrati bi moral kar najlepše!" Jurijeve oči so žarele v nekakem čudnem ognju in vsplamtelo je celo njegovo lepo obličje: "Lenka, od sreče bi znorel, ako bi ti mogel s tem le enkrat' vstreči. Nisem sicer umetnik, ker mi manjka izobrazbe, a vendar menim, da bi tebi igral kakor še nikdar v svojem življenju. Kdaj me hočeš priti poslušat? Ali jutri ali v torek? Vsaki dan, vsako uro imam časa za te." —. "No, tako se pa ne mudi. Povem ti drugikrat, ko se zopet srečava. Sicer bi bilo mogoče, da se prikrade po-slišati še kdo drugi." Markota je grizel črv najbolj strupene ljubosumnosti in kuhala je v njem najhujša jeza. Lenke kar umeti ni mogel. Se par minut poprej si je laskal, da on zaseda prvo mesto v dekletovem srcu in zdaj prosi ona tega sanjača, da bi ji godel in igral, kakor bi bilo to kaj posebnega, če zna malo orgljati ta za vse drugo neporabni človek. — Togotno je Marko prebr-nil svojo čašo in modra Minica, ki je slutila, da se bliža vihar, je začela o-pominjati brata, naj gre z njo domov k bolni materi. Marko je bil gluh za sestrine opomine. "Zdaj pa nalašč ne grem. Ženske rni ne bodo ukazovale. Skalar, prinesite Štefan najboljšega. Naj stane kar hoče, plačani vse jaz. Danes smo veseli. Kaj ne Lenka? Tudi ti boš še pila!"— Tudi Lenka je zapazila, da nekaj vre v njenem obližju. Da bi pomirila Marka, mu pritrdi, da j<} pripravljena spiti še en kozarček pod,pogojem, ako se ne bo več tako grdo in kislo držal. Ko je Minica zapazila, da so njeni opomini bob ob steno in jo je vrhu tega res tudi pričela skrbeti mati, zato se je hotela izmuzniti neopaženo in tiho oditi domov. To se ji- ni posrečilo do celega. Komaj je bila streljaj daleč od Skalarja, bil je že za njo lovec France. "Minica! Tako temno je nocoj. Pot je morda slaba. Vtegnilo bi se ti kaj pripetiti. — Tedaj sem mislil, da je najbolje, da te spremim nekoliko." "Tako! Temno je? Tega pa res nisem vedela. Ali ne vidiš, da sije lupa in da je nebo popolnoma vedro?" Je odgovarjala smehljaje se Minica, toda nehote je vmerila počasneje svoje korake. "Saj je res. Luna sije in 'zvezde migljajo. Pa glej, Minica, gledal sem toliko na te, da sem na vse drugo pozabil." "Kaj se ve, France, je li to dobro. Bolje bi morda bilo, ako bi gledal raj-še kam drugam. — O jeieš, zopet sem zadela ob kamen!" "Saj sem rekel, Minica, da se ti lahko kaj pripeti. Daj mi svojo roko, Minica, voditi te hočem varno." •— In šla sta dolgo časa roko v roki, eden poteg druzega molče. Saj sta imela oba dosti opraviti vsak se svojimi čustvi. Do razgovora sploh ni prišlo. Toda potom roke v roki se je dogovorilo do celega dvoje mladih nepokvarjenih src o ljubezni sreči in rožnati prihodnosti. Zato pa se Minica tudi kar nič ni začudila, ko sta se vstavila malo ne pred Rovanovo hišo in ji je France živo pogledal v obraz in ji rekel: "Minica jaz bom čakal na te, naj bo — ako treba še tako dplgol" — Tedaj mu je podala ona tudi še drugo roko in rekla enako presrčno: "Zanesi se na me, France. — Meni je prav in ljubo!" Gospodski ljudje bi se na to objeli in prisegli bi si neomajljivo zvestobo. Tega ta dva nista storila. — Mirno sta šla vsak svojo pot tako gotova in varna, kakor bi bila potrdila svojo obljubo s še tako sveto prisego. In vendar se jima ni obetala prihodnost v rožnati luči. Marsikaj namreč se bo moralo poprej zgoditi, preden bo dal bogati kmet svojo edino hčer priproste-mu, neimovitemu lovcu. Dobro je vedel France, da bo uprav pri Rovanu treba hudega boja, ker mu je bila znana Rovanova želja, da se primoži njegova hči Minica na kako bogato kmetijo. Stari Rovan nikakor ni hotel, da bi prišlo njegovo dete na slabše, na stališče, iz katerega se je on v mladosti svoji tako srečno povzdignil. V kratkih, sicer brezpomembnih besedah, s katerimi sta se Franc in Minica dogovorila, je bila vendarle zapopade-na vsa prihodnost z njenimi hudimi boji, a tudi gotovost, da se priborita prej ali slej do zmage. Mejtem, ko je na poti proti Rovano-vim ljubezen začela kazati svojo moč, se je pri Skalarju pripravljalo na tc, da pokaže tudi sovraštvo svojo. Skalar prinese naročeni Štefan na mizo, vsled česar je napetost toliko ponehala, da je vse kazalo, da bo razburjenost do celega polegla. Marko je natočil tudi Juriju kozarec. Slednji pa je bil v Lenko tako zaverovan, da se je vina komaj dotaknil. Zavoljo tega so ga seveda drugi zbadali, a kaj se zmeni mladi Kušter za to! — Lenka je obrnila svojo pozornost zopet bolj k Marku, ki je to pozornost porabil v to, da je skoraj neprenehoma plesal s Potočnikovo, katera se je z nekakim divjim zadovoljstvom vrtila s široko-plečim fantom. Tesneje se je jela oklepati svojega plesalca, mehkeje so postajale njene kretnje. Izpod napol za-tisnjenih trepalnic ni več sijala mila luč razveseljevanja, marveč odsvitali so se žarki pogubonosnega ognja divjih strasti. — Krog v se zaverovanega para se je vse vrtilo, ukanje in vpitje je postajalo glasneje, na vso moč je nategoval godec svojo harmoniko. — Kar naenkrat pa se pririje pred ple-sajoči par ves bled Kuštrov Jurij. Vsa kri mu je izginila z lic in usten, oči njegove pa se leskečejo od divjega ognja. S komaj razumljivimi besedami sika in hoče ovirati njuno nadaljne plesanje. "Kaj pa hočeš?" Vpraša nejevoljno Marko. "Pusti naju plesati." "Zadosti je, tudi jaz bi še rad z Lenko plesal!" 'Ali noriš? Poberi se mi iz poti!" je zagrmel v strašnem razburjenju in s povzdignjeno pestjo Marko. — "Pusti zdaj meni Lenko!" je hropel Jurij. — "Nikdar in za celo življenje ne!" je zakričal mladi Rovan in je hotel za seboj potegniti prestrašeno svojo plesalko. Tedaj se je pa zgodilo nekaj, da je kar naenkrat vtihnil divji hrup in šum. "Figarski'kikljarjev sin!" se je zadri mladi Kušter. Toda komaj je izustil te za Markota najbolj žaljive besede, je padla po njegovem čelu trdna in močna sovražnikova pest s toliko silo, da ga je podrla nezavestnega na tla. To je bilo znamenje k splošnemu pri žegnanjih tako običajnemu tepe-žu. Vse se je začelo ruvati in suvati. Kozarci in steklenice so se vbijale in stoli so se lomili. Naenkrat sta bili dve stranki in dvoboj se je prevrgel v splošni pretep. V boj so se glasno vi kaje in kriče mešale tudi ženske. S tem, da je posegel krčmar Skalar vmes je postala razdivjanost še večja. Marko je divjal kakor besen. Onemoglega Jurija so nekateri slednjič vendarle potegnili iz gnječe in trudili so se, da bi ga prebudili k zavesti. Ko se je to po dolgem prizadevanju posrečilo) ga je Skalarjev hlapec odvedel domov. Kmalu je bilo vse zopet mirno. Ljudje so bili v tistih čftsih pretepov tako vajeni, da si niso jfiogli misliti pravega žegnanja brez par obvezanih gl»v Da, nastala je pre govorica, da so popisovali mikavnost žegnanj takole: "Oh strašno je bilo lepo iti luštno, p"-trkavali smo. streljali smo in tepl smo se." — Ko se je tepež polegel,_ #e je oglasila zopet harmonika in začeli so zopet plesati. Mirnejšim ljudem med njimi tudi Malnarjevim je bilo za enkrat zadosti Naužili so se vsili dobrot, katere mora ponuditi žegnanje, slednjič videli tttdi še pretep. Ni bilo tedaj več vzrp-ka še čakati. Odpravili so se torej domov in z njimi je odšla tudi Lenka. Za pretep se ni mnogo zmenila. JUriJ se ji je sicer smilil, toda ali ni vsega sam kriv? Zakaj pa se je vtikal vines ko je ona z Markom plesala? Kdo more zameriti Marku, ako ga je nesramno zabavljanje potolkel lia tla Menda mu ne bo k.lj hujšega. 1 :|kc in enake so bile misli, ki so rojile P° glavi lahkomišljene deklice. Pri Skalarju pa, akoravnq se je dolgo plesalo, vendar ni bilo več Pra. vega veselja. Marko je zalival sebi in drugim svojo zmago z obilno P'Ja" co, slednjič se je odpravil ttidi on Prc cej vinjen domov. (Dalje prih.) Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi ct ami. Mi imamo v zalogi vsakovrst ega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ij rdi les, late, cederne stebre, desk ii angine vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic dizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, cglasi s. >ri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« >omo zadovoljili in ti prihranili denar W. J. LYONS *4aš Office in Lumbe.- Yard na vogli OES PLAINES IN CLINTON STS Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če; treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veseli Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet« IU> Garnsey, Wood & Lennoii Advokati. Joliet National Bank Bldg-Oba tel. 891. JOLIET. ILL TROST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie The U. S." 10c. in "Meerschaum" %. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na OS Jefferson Street. Joliet, it KirinčicBros Ana Vogriti Izkušena babica Cor. Colunrbia in Chicago Sts. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre- J. P. KING,*? 0bšatev.I80n LeSni »♦♦♦»»»trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Jottet National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111 Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je He i, ff. Fleier dm Co. LEKARNARJI. 'or. Bluff and Exchange Street« JOLIET. ILL. Ifi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenak. Alexander Haras/? Chi. Phone 376. §J N. W. 927. FR. Kompare. SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AV*. SO. CHICAGO. ILL. The Will County National & Bank Of Joliet Illinoia. Prejema raznovrstne denarae nlog* ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek |3 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir. Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sya slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicib» koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih d** štev. i Splošno zahtevanje elixir. BITTER-WINE f trine novo HORKEvmo brJOSEPH TRINER ^AsKland Ave. Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je Trinerjevo Ameriško Zdravilno ' Grenko Vino. Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistegta riulečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša BOLEČINE V ŽELODCU, NEUGODMOST PO JEDI, KOLCANJE, VETROVE,—KOLIKO, ZAPRTJE, NERV0ZN0ST, , IZGUBO OKUSA, SLABOST, in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. R»" t bi naj se pri vsMi boleznih želodca, jeter, čreves in krvi. V lekarnah. Zavrni eenene, nekoristne ponaredbe. JOS. TRINER* N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, Hi- Importer and Exporter 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL * m ' : MeMfer & Wellnitz JOLIET, IL Gostilničar KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da'Se greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo Rev. Jos, Pollak. vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kcie in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. edina slovenska tvrdka 403 N. Chicago vogal Cass Sts. JOLIET Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z drnštva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. f: kerže oo. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. MODERN A GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. Prepričani smo N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. JOLIET, ILL da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav i veliko število Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici. Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza« nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje. Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City. Kadar se mudite na vogaln Ruby and Rroadway ne pozabit« vstopiti r malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zanlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. mojo gostilno kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najbo/jša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JO LIB T Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00 VSE konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. IVAN KAKER 220Vž Grove St. Milwaukee, Wis. Corner State and 11th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljši californijska vina. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejSa paro. brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni iri novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Drujfe nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene i« vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St, New York. Delo jamčimo Popravljamo PUSTO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept. Cor, Scott and Clay St. kupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St., Joliet, Illinois I Joliet Citizens Brewing Co- 6 North Collins St., Joliet, 111. POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet r katerej bodem točil najboljie pof terjevo pivo, izvrstno žganje, doawfa viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premo*. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby Si. N. W Phone 825. Joliet. HI Metropolitan Drog Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I Slovensko Amerikanski AliCKJ&CVOjtjMiMiaNlSOIMBTCIFW. REVMATEMU SLABOSTIH v ČLENKIH HR0M0ST1 PLJUiMH IN PRSNIH BOLEZNIH BOLESTI t KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNE MRENE NEVRALG1JI PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI H&C BOLESTIH . LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH y KRIŽU HUDEM KA&JU 2 iPiit© "Elk Brand" pivo < f Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ZA LETO 1912 je izšel ter stane s poštnino vred le 30 centov. Koledar, ki se je tekom let tako udomačil pri naših rojakih, da ga je dobiti v vsaki slovenski družini v Ameriki, vsebuje mnogo zabavnih in podučnih spisov z lepimi slikami, svetovno kroniko in več strani šale. Priporočamo ga rojakom v nakup. NaroČila sprejema: "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. in podružnica Frank Sakser, 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Mirovni sodnik SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga pijoš tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost ip pravica — geslo. Sobe 201 ln 202 Barber Bid*. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAB ( John Grahek ... Gostilničar... Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali "Irugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. N. sCott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. > Govori nemško in angleško. J wwvwwwwwwwww 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL. 6. Palestina. (Dalje.) Pregledali smo prav na kratko zgodovino Sv. Dežele; poglejmo še kakšna je dandanašnji. Sv. Dežela je, ako izvzamem štiri planjave, in sicer planjave Ezdrelon, Tolomais, Saron in El-Gor (jordanske planjave), vsa hribovita. Kamorkoli pogledaš, vidiš br-da, griče, hribe in gore, slednje seveda ne dosežejo visokosti naših gora. Sv. Dežela ima troje jezer, Genezareško, jezero Meron in mrtvo morje. Reka, ki bi zaslužila to ime, je v Sv. Deželi j ena sama, namreč Jordan. Vse druge ; vode so komaj potoki, in jih ni veliko; ,tudi dobrih hladnih studencev je pri-1 meroma malo. Vsa rodovitnost je te-; daj zavisna od dežja v spomladi in jeleni in od rose po leti. Podnebje je gorko, tako kakor v južni Evropi, o-koli Genezareškega jezera in pri Mrtvem morju pa je po leti nezmerna vročina. Omenil sem že, da je zemlja večinoma puščobna, vendar pa je treba pomisliti, da je puščobna zato, ker ni ljudi, da bi jo obdelovali. Nekedaj se je reklo, da je obljubljena dežela, po kateri se cedi med in mleko. Podnebje je še dandanašnji isto, tla tudi. Ako je tedaj ta dežela v Davidovem času mogla preživiti približno 7 milijonov ljudi, preživila bi jih gotovo lahko dosti več, kakor jih dandanašnji v resnici preživi, nekaj čez 300,000, ki so pa za delo večinoma leni. Treba bi bilo le zopet po hribih nasaditi drevesa, ob delati planjave in brda in kmalu bi Spomini na moje romanje y Sv. Deželo. bila dežela zopet obljubljena dežela'. Sedaj pa veljajo o tej nekedaj tako rodovitni deželi besede Jeremija preroka, ki pravi: "Zavoljo gora se bom jokal in žaloval, in zavoljo puščavskih pašnikov bom plakal, ker so požgani; 1 zato nikogar ni, kateri bi skozi nje hodil, in lastnikovega glasu ni slišati, od ptice pod nebom do živine se je vse preselilo in umaknilo." (Jerem. 9, 10.) Glavni pridelki so oljike, jako sladko vino, pomaranče, limone, fige in vsakovrstno žito. Prekletstvo, katero je zadelo Sv. Deželo, ni tedaj nerodovitnost, prekletstvo je turški jarem in neznosna turška vlada, ki ne brani niti svojih lastnih podanikov in njih življenja, mnogo manj pa še ptujcev. Turška vlada v grozni svoji nedelavnosti ne > podpira ne umetnosti, ne kupčije, ne; poljedelstva. Turška vera in turška vlada to je oni bič, s katerim Bog tepe ne le Palestino, maweč skoraj vse Jutrovo in njegove nekdaj tolikanj slavne narode, tepe jih, ker so zavrgli vir prave sreče, Jezusovo edino zveličavno vero. Kam da pridejo na-: rodi brez Boga, brez katoliške cerkve, i tega so nam žalosten zgled kraljestva, : na katerih leži — kakor težka mora— i turški jarem. Dokaz so nam, da Bog i razbije lahko tudi 'najmočnejša kra- ■ ljestva in cesarstva, kakor ilnato lon- > čarjevo podobo, ako se njemu vpro ■ in njemu nasproti ravnajo. Žalibog, i da je toliko ljudi slepih za zglede in > nauke, katere nam daje zgodovina — ) učiteljica življenja! i (Dalje prih.) L BAR -4t CAFE^ Postrežbo izbora a— prav po domače. Straka Joliet Steam Die House GEO. MIKAN (Nadaljevanje s 5. strani.) š — c II. tajnik, Alojzij Andolšek; v zastopnik, John Tanko; nadzorni odbor, Boštjan Žnidaršič, Josip Lavrič, Leopold Koršič; bolniški odbor, Frank Pikolnik, Mihael Grudenič, Anton Gaber; vratar, John Sobar, John Kam-bič (?); zastavonoše, Jakob Potnik, Anton j Gaber, Pavel Kostelc; banderonoša Filip Potnik; ] maršal, Ludvik Andolšek. Z bratskim pozdravom na člane in , članice K. S. K. Jednote. , Frank Tanko, tajnik. ] Forest City, Pa., 14. dec. — Tem potom naznanjam, da je imelo tukajšnje i dr. Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. Jednote svojo letno sejo dne 10. dec. 1911. Na tej seji je bil izvoljen novi odbor za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči: Jernej Končar, predsednik; Lovrenc Kotar, podpredsednik; John Osolin, I. tajnik; Matija Komin, II. tajnik; Anton Cijar, blagajnik; Anton Bokal, zastopnik; Josip Bucenel, Kocjan Majhen in Martin Gerčman, gospodarski odbor; John Jakelj in Joseph Zidar, pobiralca denarja; Josip Kotar in Frank Novak, redarja; Konrad Buceneli in Mihael Havpt-man, poslanca; Karol Kovačič, maršal; Mihael Peterka, zastavonoša; G. T. McGuire in C. R. Knapp, zdravnika. Mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v me-i stni dvorani. i H koncu opominjam vse člane zgoraj omenjenega društva, da naj redno • plačujejo svoje mesečne prispevke 1 vsaki mesec, kajti ravnal se bodem na- • tančno po pravilih. , Slednjič pozdravljam vse člane in | članice K. S. K. Jednote in jim želim i srečno novo letol j John Osolin, tajnik, Box 492. Chisholm, Minn., 14. dec. — Naznanjam članom društva Frid. Baraga št. 93 K. S. K. J., da je imelo društvo svojo redno mesečno sejo v nedeljo dne 10. decembra in obenem tudi let- t no glavno zborovanje in volitev no- J vega odbora za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči: 11 Predsednik, John Kočevar; podpredsednik, Louis Baraga; I. tajnik, Jakob Petrich; II. tajnik, Frank Govže; blagajnik, Matt Knaus; delegat, Matt Knaus; I bolniški načelnik, John Znidaršich; i gospodarski odbor, Frank Govže, Frank Hren, Lovro Paškvan; zastavonoše, Josip Privec, Josip Blatnik, Jakob Privec; t maršala, I. Anton Serpan, II. Josip s Mamor. ' Z bratskim pozdravom na člane in i članice naše slavne K. S. K. J. < Jakob Petrich, I. tajnik, Box 991. So. Omaha, Nebr., 17. dec. — G. u-rednik A. S., prosim, natisnite par vrstic v vaš nam tako priljubljeni list, ; 1a bojo tudi drugod videli in vedeli, n3 Brooklyn ali So. Chicago St. kari. E. Wunderlich Granite C05 804-806-808 N. Hickory, Street JOLIET, III- Velika zaloga sponi enilM Naše dopružniceso: Betliania in Ressurecton Cemetery bl>z®D, Summit, Cook Co.; in Naperville, 1" Chicago Phone 949. % N. W. Phone 949 ^ več stalnega %L M dnevnega dobička jamči-^^ mo našim agentom z im- i 11 W portiranimi avstrijskimi ^^ slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grOeerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, III Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cent najnižje. Geo. Lopartž Groeerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, pJ* Bray-eva Lekarni SepriporoČa slovtnsl-cmv olHVff" v Jolietu. Velika zaloga,. Nizke cene. IC4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet FIRE INSURANCE. ^ Kadar zavarujete svoja poslopja z0P ^ ogenj pojdite k ANTONU SCRAGS* North Chicago Street v novi Hiši Joliet National B»nk** Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Ota telefona 405.1 S. Bloff St., Joliet, IB- MAL5 /GLASI. EAGLE EXPORT