PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 291 (9596)
TRST, sreda, 15. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DR. NOCE TRIKRAT RANJEN, NJEGOV ŠOFER NA MESTU MRTEV
Atentat na šefa protiteroristične službe za Lacij - Ustreljen terorist Zichitella
Martino Zichitella, pripadnik zloglasnih NAP, je pred štirimi meseci pobegnil iz zapora v Lecceju skupno s sardinskim banditom Mesino - Atentat so banditi skrbno organizirali - Preiskovalci ne vedo še, koliko oseb je napadlo podkvestorja dr. Noceja
RIM, 14. — V središču Rima je prišlo danes zjutraj do ponovnega predrznega terorističnega dejanja, v katerem je bil ranjen vodja protiterorističnega oddelka za Lacij dr. Noce in policijski agent, ki mu je bil dodeljen in v kiaterem sta zgubila življenje njegov šofer in pa pripadnik zloglasnih terorističnih skupin NAP Martino Zicchitella. Slednji je pred časom zbežal iz zapora v Lecceju,, kjer je bil zaprt z drugimi pripadniki NAP; takrat je pobegnil tudi sardinski blandit Graziano Mesina, o katerem se je govorilo, da je pristopil k teroristom in ki naj bi se danes tudi udeležil atentata, čeprav to policija zanika. Mesina je vsekakor edini od pobeglih, ki je še na prostosti.
20. zasedanje mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma
RIM, 14. — V palači zunanjega ministrstva v Farnesini se je pričelo dvajseto redno zasedanje mešane stalne jugoslo-vansko-italijanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu.
Komisija se bo ukvarjala predvsem z vprašanji osebnega, blagovnega in pomorskega prometa, valutnih in carinskih olajšavah ter odprtju novih mejnih prihodov.
Mešani komisiji predsedujeta opolnomočeni minister Girolamo Trotta ter svetnik Uroš Markič.
Kot smo že pred nekaj mè-seci poročali, nam je Uroš Markič povedal, da bo mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma skušala vnesti v ta sporazum duha osimskega dogovora in v tem oziru so na dnevnem redu vprašanja širših valutnih in carinskih o-lajšav, možnost prekvalifikacije nekaterih obmejnih prehodov (kot je. na primer, lipiški) v mednarodne, nadalje razširitev obmejnega pasu za prosti maloobmejni promet in podobno.
■iiiiiiiMHiiiinimimiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiMiiniiiimii
Besede
ne zadostujejo
Zdi se, da krvavi strategiji v Italiji ni konca. Zločinu v lacij-skem mestecu Sezze Romano, kjer ie fašistični poslanec Sandro Sac-cucci ubil 18-letnega komunističnega aktivista Luigija Di Roso (in Petem seveda brez težav pibegnil v varno tujino), je sledil umor genovskega glavnega pravdnika Francesca Coca. Zločin so si sanie pripisale tako imenovane «rdeče brigade». Umoru rimskega sodnika Vittoria Occorsia — tokrat si zločin lasti fašistično gibanje «Orti ne nuovo» — (glavni osumljenec je spet pobegnil v tujino) je sledil včeraj delno spodleteli a-tentat (z dvema mrtvima) samozvanih «oboroženih proletarskih oddelkov» na vodjo varnostne službe za Lacij dr. Noceja.
Očitno je, da skuša s temi izmeničnimi zločini poimensko nasprotnih dejansko pa zelo sorodnih terorističnih skupin, zakulisni režiser ali režiserji strategije stalne napetosti in terorja prepričati italijansko javno mnenje, da je sredi “nasprotujočih si ekstremizmov» odrešilna samo pot trde roke, močne, seveda po možnosti najbolj skrajno desne vlade.
Ta strategija v državi ni nova, poznamo jo že skoraj vsa povojna leta zdaj v manj, drugič v ostrejši obliki. V taki — ostrejši ~~ obliki se pojavlja vsakokrat, «o desnica občuti, da izgublja tla pod negami in pa v kriznih obdobjih, kakršno je sedanje, ko vedno ista protiustavna reakcija, pa naj si potem že nadeva tak ali drugačen vzdevek, meni, da bi lahko s Povzročanjem neredov in kaosa ribarila v kalnem in si utrla pot na oblast.
Način, kako se varnostne sile in sodna oblast lotevajo «zatiranja» Političnega kriminala, dokazuje, da *uc*i s tem nekaj ni v redu, saj neučinkovitost, ki gotovo ne more bhi posledica nesposobnosti, dejansko samo spodbuja desničarske 'n protiustavne sile, da rovarijo proti republiki in njenemu ustavnemu redu.
Zato pa je danes prav tako kot včeraj in kot bo jutri, nujno, da se vse demokratične sile v državi združijo v nujni obrambi demokracije in da za demokracijo na-redijo s skupnimi napori več, mnogo več, kot so naredile doslej. Samo obsojanje kriminala z besedami n« zadostuje!
Današnji krvavi dogodek se je o-digrial bliskovito. Zjutraj ob 8.30 sta policijska agenta kot vsako jutro prišla z avtom po dr. Noceja, da bi ga odpeljala v urad. Ko je Noce stopil k giulii in odprl vrata, sta Iz dostavnega vozila, ki je bilo parkirano v bližini in ni bilo videti sumljivo, skočila zakrinkana zlikovca, ki sta takoj začela streljati z brzostrelkama.
Noce je bil takoj ranjen v ramo, njegov šofer, ki mu je krogla prebila lobanjo je bil na mestu mrtev, policaj Russo pa je kljub rani, ki jo je zadobil, skočil iz avta in ustrelil rafal iz svoje brzostrelke proti napadalcema. Pri tem je takoj zadel Zicchitello, ki je bil zelo hudo ranjen v glavo in je nekaj trenutkov kasneje izdihnil. Streljal je tudi Noce, medtem ko se je drugi bandit začel umikati, istočasno si je kril hrbet z rafali iz svoje nemške brzostrelke. Kaj se je zgodilo pozneje pa je nekoliko nejasno. Kaže, da je bežeči terorist stopil na temnordečo lancio «beta», ki je bila parkirana v bližini. V avtu so v resnici našli njegovo brzostrelko, kapuco, s katero je bil zakrinkan in torbo, v kateri je bilo kakih sto nabojev za brzostrelko. S kraja atentata je z vso naglico odpeljal tudi siv mini minor, za katerega so kasneje ugotovili, da je bil ukraden. Preiskovalci pa so mnenja, da v njem niso bili pajdaši teroristov, temveč, da so tatovi po naključju voziii mirno in so sc potem z vso naglico oddaljili, da bi se izognili streljanju in policiji.
Policaji, ki so prihiteli na kraj streljanja, so skoraj takoj identificirali mrtvega Zicchitello, čigar življenjepis objavljamo na zadnji strani. Kot kaže, so že dalj časa sumili, da je Zicchitella v Rimu. Pri njem so našli pravo skladišče streliva.
V Bolnišnici so ugotovili, da so Noceja zadele tri krogle: ena se je ustavila pod pazduho, potem ko so ji rebra spremenila smer, sicer bi preluknjala pljuča, druga je obtičala v mišicah stegna, tretja pa ga je samo opraskala. V prihodnjih dneh ga bodo operirali, da bi mu odstranili kroglo iz rame. Policaj Russo, ki mu je bil dodeljen kot osebna straža, je bil zadet v lopatico. Niti njega še niso operirali. Kljub temu, da sta oba izven nevarnosti zdravniki še niso izrekli prognoze zdravljenja.
Preiskovalci, ki so takoj sprožili bloke po vsem Laciju, so kasneje ugotovili, da je giulio dr. Noceja zadelo približno 50 krogel, nekaj pa se jih je ustavilo tudi v bližnjih avtih. Atentat na policijskega funkcionarja je bil skrbno pripravljen. Organizirali so ga že dalj časa. O tem je pričal danes neki Nocejev sosed, ki je povedal, da je pred dobrim tednom opazil pred poslopjem belo dostavno vozilo, pri katerem sta bi.a dva mladeniča. Prav v tistem trenutku se ja približala policijska izvidnica in dvojica se je takoj oddaljila. Danes je v mrtvem Zicchitelli spoznal enega od obeh mladeničev. Poleg tega je policija v dostavnem vozilu odkrila blazino, kar dokazuje, da so atentatorji, sicer pa se še ne ve. koliko jih je v resnici bilo, prespali v njem in v njem dočakali jutro. V stene so zvrtali nekaj lukenj, tako da so z lahkoto opazovali, kdaj bo Noce stopil iz poslopja ter se napotil k avtu.
Policijski agent Prisco Palumbo, ki je bil ubit med včerajšnjim atentatom na Lacij dr. Noceja
šefa varnostne službe za (Telefoto ANSA)
iiiiiniiiiiiiiiiiiiii  	nini n iimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiMiH
NOTRANJI MINISTER COSSIGA NAPOVEDUJE STROGE UKREPE
Demokratična javnost soglasno obsoja krvave rimske dogodke
RIM, 14. — Atentat na šefa protiteroristične službe za Lacij Noceja je naletel na takojšen odmev v senatu, kjer so komunisti, socialisti in demokristjani vložili tri ločena vprašanja na ministra za notranje zadeve Cossigo. Komunisti in socialisti sprašujejo, ali je mogoče priti do odgovornih za zločin z ugotovitvijo istovetnosti ustreljenega bandita, obenem pa vprašujejo notranjega ministra ali ne meni, da obstajajo povezave med tem zadnjim atentatom in vrsto zločinskih dejanj, ki so jih fašistične skupine zadnje čase zagrešile v Rimu.
Notranji minister Cossiga je v senatu poudaril, da je treba opozoriti parlament, politične in družbene sile na izredno pereče vprašanje javnega reda in javne varnosti v velikih središčih, kjer brezobzirni pustolovci pod krinko raznih ideologij skušajo izkoriščati v svoje prevratniške namene težak gospodarski in družbeni položaj, v katerem se nahaja Italija. Cossiga je orisal posamezne faze atentata na dr. Noceja ter številne aretacije, do katerih je prišlo v zadnjem času, da bi skušali uničiti teroristično skupino NAP. Dodal je, da je sedanjo krizo treba premostiti v okviru spoštovanja demokratičnih svoboščin in da bo država porok za izvajanje slednjih. Vlada se bo z vsemi silami borila proti terorizmu, prevratništvu in organiziranemu nasilju, katerih cilj je zrušiti demokratični red in republikansko zakonitost. «Ne bomo tolerirali nasilja, terorističnih dejanj, škvadrističnih in pretepaških akcij,» je dejal notranji minister Cossiga ter zagotovil, da se bodo varnostne sile z vso odločnostjo po-služile vseh sredstev, ki jim jih dajejo na razpolago zakoni v borbi proti prevratništvu. Njegovo izvajanje so predstavniki vseh strank v senatu odobrili.
Kvestorju Noceju in agentu Russu so tajniki vseh italijanskih strank poslali brzojavke, v katerih izražajo upanje, da bosta kmalu okrevala. Svoje ogorčenje ob podlem atentatu so izrazili tajnik KPI Berlinguer. PSI Craxi, KD Zaccagnini, PLI Za-none in PRI Biasini. Jutrišnja številka glasila socialistične stranke «Avanti» bo objavila uvodnik, v katerem pravi, da sta bila včeraj
žrtev teroristov generalni pravdnik Coco in sodnik Occorsio, danes pa je padel agent Palumbo, Noce pa je bil ranjen. Ni dovolj izražati ogorčenja in zahtevati, da se nasilje zatre v kali, niti zahtevati odločnejše posege sodstva: trebg je. iskati korenine nasilja, razkrinkati lažne revolucionarne sile, jasno pokazati reakcionarni značaj terorizma ter odtujiti podporo delavskega gibanja in levice. Uvodnih podčrtuje dvoumen, lažni revolucionarni in proletarski značaj takih dejanj, levica pa mora zagotoviti državi vso potrebno solidarnost v borbi za izkoreninjenje vsake oblike prevratni-štva, ki je vedno fašističnega značaja, pa čeprav se skriva za raznimi krinkami.
Enotna sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL izraža v svojem
komunikeju ogorčenje vseh italijanskih delavcev ob gnusnem primeru terorizma, ki sodi v širši prevratniški načrt, katerega cilj je strmoglavljenje demokratičnega reda. Sindikalne organizacije zahtevajo, naj varnostni organi takoj razkrinkajo krivce ter poudarjajo odločnost italijanskih delavcev, da se postavijo po robu zločinskemu nasilju s stalno in pozorno budnostjo. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL izraža tudi solidarnost italijanskih delavcev z varnostnimi silami, (i.f.)
OB DOMNEVNI UDELEŽBI 23 MILIJONOV VOLILNIH UPKAV1ČENCEV
DANES V ŠPANIJI REFERENDUM 0 NAtRTU POLITIČNE REFORME
Po napovedih bi moral vladni načrt prodreti - Vprašanje je le, kako utegne učinkovati na potek glasovanja ugrabitev predsednika državnega sveta Oriola
MADRID, 14. — Triindvajset mi- teva izpustitev 15 političnih jetni-
WASHINGTON, 14. — Novoizvoljeni ameriški predsednik Jimmy Carter, ki bo uradno umeščen 20. januarja, je imenoval za svojega zakladnega ministra Michaela Blumentala, za ministra za prevoze pa poslanca Brocka Adamsa.
lijonov Špancev se !,o na jutrišnjem referendumu izreki > za ali proti politični reformi v državi, kakor jo predlaga Suarezova vlada. Franki-stični državnoupravnj aparat naj bi skratka nadomestili z dvodomno parlamentarno demokracijo. Splošne volitve bi morale biti sredi 1977. leta, seveda le, če se bodo jutri volivci odločili, da podprejo načrt vlade.
Volilna kampanja se je odvijala v razmeroma mirnem vzdušju, ako izvzamemo seveda občasne teroristične akcije skrajnih desničarjev in kajpak sobotno ugrabitev predsednika državnega sveta Antonia Marie de Oriola. Vladna kampanja je stala državno blagajno okoli 17 milijard lir ter je slonela prvenstveno na vsakovrstnih letakih in radijskih oz. televizijskih obvestilih. Šlo je za velikopotezno operacijo, kakršna je pač mogoča samo z izdatno razpoložljivostjo finančnih sredstev. Protikampanja, med katero so socialisti in komunisti, pa tudi levo usmerjeni krščanski demokratje pozivali javnost, naj se glasovanja vzdrži, je bila šibkejša, a v poslednjih dneh je še pojenjala, da ne bi levica vlekla vode na mlin desnici, ki skuša izkoristiti v svoje namene Oriolovo ugrabitev. Doslej so se napori neafašistov in drugih konservativnih sil izjalovih, vendar ne gre izključiti možnosti nasilnih dejanj.
Takšno dejanje je bilo izvršeno danes proti večeru: pripadniki zloglasne skrajnodesničarske organizacije «gverilcev Kristusa kralja» so vdrli v madridski sedež socialističnega sindikata UGT, kjer je beseda tekla o bojkotiranju referenduma; napadalci so sedež razdejali. Predsednik ljudske socialistične stranke Tierno Galvan je napad takoj prijavil policiji.
Z druge strani pa je skrajnodes-ničarski «.komando Adolf Hitler» o-pozoril madridsko uredništvo lista «Pueblo», da bo umoril glavnega tajnika socialistične delavske stranke PSOE Felipeja Gonzaleza, če bi ugrabitelji ubili Oriola. V resnici sta tako Gonzalez kot predsednik ljudske socialistične stranke Tierno Galvan prejela več zadevnih groženj po telefonu; policijske oblasti so odredile strogo nadzorstvo nad njima.
Odgovornost za ugrabitev bivšega Francovega pravosodnega ministra je prevzelo, kot kaže, vojaško krilo baskovske organizacije ETA, ki zah-
kov, sicer pristašev ETA, FRAP in komunistične partije (vodstvo slednje je ugrabitev ostro obsodilo). Zahtevo so ugrabitelji še ponovili tako s pomočjo letaka, ki so ga posredovali urednikom «El Pais», kakor po telefonu. Zagrozib so, da utegnejo Oriola umoriti.
Vlada o zadevi še ni zavzela u-radnega stališča, vendar nekateri menijo, da je Oriolova družina že stopila v stik z njenimi predstavniki. Zadevo pozorno spremlja menda tudi kralj Juan Carlos. Ako izvzamemo domnevni poskus kopice upokojenih generalov desničarskega kova, da konkretneje izkoristijo O-riolovo ugrabitev za to, da prepriča jo špansko javnost, kako nevarna za državno varnost utegne biti u-vedba demokracije po politični reformi, vse kaže, da ofenziva desnice 72 ur po Orir,hvem izginotju ni požela nobenih uspehov.
Poizvedovanje med javnostjo naj bi pokazalo, da «afera Oriol» ne bi smela vplivati na potek referenduma, z druge strani pa. da bodo re-
zultati glasovanja povoljni za vlado.
To kaže tudi poizvedovanje, ki sta ga izvršili med 29. novembrom in 6. decembrom v Španiji francoski zavod IFOP ter znana ustanova ICSA - GALLUP za politično reformo, ki jo predlaga vlada, naj bi se izreklo 80 odst., proti pa le 4 odst. volivcev, medlem ko naj bi bilo belih glasovnic 10 odst. (udeležba na glasovanju naj bi bila 80-od-stotna). Obrazložitev poizvedovanja vsebuje pripombo, da utegne Oriolova ugrabitev nekoliko sicer res vplivati na rezultat referenduma, vendar ne odločilno.
Na kraju volilne kampanje je predsednik vlade Suarez po radiu in televiziji spregovoril španskemu ljudstvu. Pozval ga je, naj glasuje za vladni načrt o politični reformi in napovedal, da bodo po demokratični preosnovi političnega življenja pred zakonom vsi enaki. Bežno je tudi poudaril koristno vlog oopozicije in s tem namignil na možnost polnopravnega priznanja tudi komunistične partije, (d.g.)
miiiMiiiuiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiifiimtiiiiimiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiil
IZDELALI GA BODO DEŽELNI KONGRESI
KPI namerava mobilizirati ljudske množice v podporo svojemu načrtu za razvoj
Cilj soočenja s K D naj bo oblikovanje vlade, ki naj zagotovi delavskemu gibanju vodilno vlogo
RIM. 14. — Nasedanje CK KPI se naglo bliža koncu. Drugi dan razprave so, med drugim, posegli Napolitano, Tortorella, Cossutta in Barca. Iz govorov vseh diskutan tov izhaja jasno zamisel, da se mora v sedanji fazi «stagnacije» KD komunistična partija postaviti na čelo splošnega gibanja za obnovo v gospodarstvu in v družbi, vendar ne samo okoli posameznih problemov, pač pa na osnovi «srednjeročnega razvojnega načrta», kakršnega predlaga Berlinguer v svojem intervjuju za tednik «Rinascita».
KPI pojmujejo člani centralnega
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiTiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiia
IZREDNO INTENZIVNA DEJA VNOST POSLANSKE ZBORNICE IN SENA TA
Nadaljevanje razprave o prekinitvi nosečnosti
Radikalci in demoproletarci nasprotujejo skupnemu osnutku ostalih laičnih strank
RIM, 14. — Socialisti, komunisti, radikalci, demoproletarci in demokristjani so v poslanski zbornici še enkrat orisali svoja stališča v zvezi s splavom. S predloženim osnutkom se sicer strinjajo KPI, PSI, PS Dl, PRI in PLI, toda vzporedno z razpletom diskusije prihajajo do izraza tudi razlike znotraj te «laične večine». Tako je socialist Tirabo-schi sicer priznal, da predstavlja skupni osnutek «premostitev poprejšnjih nevzdržnih stališč», ga je pa «treba vsekakor še nadalje izboljšati». Vsem je jasno, da ne gre za razlike, ki bi bistveno vplivale na izid glasovanja v zbornici, saj je sam Tiraboschi priznal, da si «zbornica ne more dovoliti, da bi ostali
Niiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim;uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA VPRAŠANJA BETTIZZE (PLI) IN CIFFARELLIJA (PRI)
Predsednik EGS Ortoli o skladnosti gospodarskih pobud osimskega dogovora
Predvidena mešana industrijska cona ustreza načelom EGS
LUKSEMBURG, 14. - Predsednik izvršnega sveta Evropske gospodarske skupnosti Francois Xavier Ortoli je v odgovoru na vprašanje liberalnega predstavnika Bet-tizze izjavil, da v osimskem sporazumu predvidena industrijska prosta cona na Krasu ustreza 234. členu mednarodne pogodbe o ustanovitvi EGS in se torej gospodarski skupnosti ne zdi umestna zahteva, naj bi na Jugoslavijo izvajali. kakršenkoli pritisk s tem v zvezi. Izvršni svet EGS je namreč sprejel
na znanje besedilo osimskega sporazuma, ki mu ga je poslala Italija, in torej tudi posledice, ki jih sporazum prinaša. Izvršni svet je s tem v zvezi nudil vsa potrebna jamstva o skladnosti gospodarskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo z načeli Evropske gospodarske skupnosti.
Ortoli je odgovoril tudi na vprašanje republikanca Ciffarellija, ali je mogoče urediti industrijsko prosto cono kje drugje, ali pa celo Tr-
stu zagotoviti «integralno prosto cono». Na to vprašanje je Ortoli odgovoril, da se o tem vprašanju izvršni svet EGS ne mara izreči, ker bi v obeh primerih moral poglobljeno proučiti vse tehnične aspekte problema.
V Rimu je medtem zunanji minister Forlani sprejel delegacijo tržaških znanstvenikov, ki so zahtevali, naj se na Krasu ne uredi industrijska cona in predlagajo, naj se še pred ratifikacijo najde drugačna rešitev, (st.s.)
brez takojšnjega zakona o tako perečem družbenem vprašanju». Pač pa so drugačnih misli radikalci in demoproletarci (zanje sta govorila Pannella in Corvisieri), ki bodo verjetno glasovali proti zakonskemu osnutku.
Proti zakonu bodo glasovali tudi demokristjani, ki niso spremenili svojega načelnega zadržanja, ki nasprotuje vsakršnemu urejanju problema prekinitve nosečnosti. Zanje je namreč splav kakorkoli vzeto vedno «zločin», vprašanje je odprto samo glede tega, ali naj se vedno tudi kaznuje, ali pa se dopuščajo v nekaterih primerih olajševalne okoliščine.
Komunist Alberto Malagugini je poudaril v svojem posegu, da bi lahko vprašanje splava dokončno rešili že v poprejšnji zakonodajni dobi, vendar to ni bilo mogoče, ker KD noče priznati ženski pravico, da sama zaprosi za prekinitev nezaželene ali škodljive nosečnosti.
Vprašanje socialnega pomena je namreč odločen boj s pojavom ma-zaštva in skrivnega splava, ko mora «država dajati ženskam jamstvo, da bodo rešene take dramatične nuje». Obenem pa se je Malagugini zavzel za vse potrebne ukrepe, od demografske in spolne vzgoje, tja do zagotavljanja socialnih storitev v korist materinstva in otrok, ki naj odvzamejo splavu tak množičen značaj, kakor ga ima danes. Malagugini, ki je strokovnjak za ustavna vprašanja, je zavrnil demokrščan-sko tezo o protiustavnosti zakonskega osnutka ter poudaril besedilo 2. člena, ki nalaga ženskam veliko odgovornost, kateri morajo državne, socialne in zdravstvene strukture samo pomagati. Država ne sme biti «žandar, pač pa odgovoren svetovalec ženske,» je dejal Malagugini. To je pa smisel tega zakona.
CANDIDA CURZI
Senat razpravlja o zakonu za industrijsko načrtovanje
Mnogo pomislekov o možnosti podpor družbi «Montedison» - Vladna zagotovila
RIM, N. — Medtem ko se poslanska zbornica ukvarja z vprašanjem splava, je senat pričel razpravo o zakonu za industrijsko preusmeritev in načrtovanje. Predvidoma bo zakonski osnutek odobren pred koncem tedna.
V	primerjavi z osnutkom, ki ga je svoj čas pripravila vlada, sta komisiji za načrtovanje in za industrijo v senatu osnutek korenito in temeljito obdelali in spremenili. To je, kot poudarjajo predvsem komunisti, bil plod skupnega dela strank, ki tako ali drugače omogočajo vladi obstoj. Vlada se je s takim postopkom zadovoljila.
Razumljivo pa je, da je zakon o industrijskem načrtovanju in preusmerjanju kompromis med različnimi stališči in da torej ne zadovoljuje v celoti nobene izmeri strank.
Povejmo vsekaKOr, kaj je v zakonu novega. Določa smernice industrijskega preusmerjanja in torej finansiranja take politike. S tem so dejansko odpravljeni vsi poprejšnji zakoni, ki so na nereden način razprševali važna finančna sredstva iz ven resne politike načrtovanja. Določeno je, da bo industrijsko načrtovanje in preusmerjanje vodil medmi nistrski odbor CIPI. ki bo moral o svojih sklepih odgovarjati parla mentu in v njem predstavljenih po Uličnih sil. Komisiji, ki sta prede lati zakon sta tudi določili, da bo veljal štiri leta (do 1981) in da bo V tem obdobju država izdala v ta namen 8000 milijard investicij.
V	razpravo so posegli komunist Chiaromonte, demokristjan Grassini in socialist Colombo.
Chiaromonte je dejal, da se KPI strinja z vsebino zakona, kljub napakam :n protislovjem, ki bi jih moral senat v nadaljevanju razprave odpraviti in popraviti. Gre pač za zakon, ki poudarja pomen indu-
strijskega načrtovanja, kar bo posebno važno pri usmerjanju investicij in politike državnih soudeležb. Predstavnik KPI je vsekakor zahteval, naj se iz omenjenih skladov ne finansira ustanova EGAM, kakor tudi, naj vlada skupaj s parlamentom temeljito preuči politiko družbe «Montedison» preden bi ji dodelila kakršnokoli finansiranje.
Odločno proti podporam «Montedison» je bil socialist Colombo, ki je bil tudi mnenja, da ni povsem jasno, kje bo država našla denar za politiko industrijskega preusmerjanja.
Demokristjan Grassini je dejal, da je zakon le «korak naprej» v smeri «sodobne industrijske politike v Italiji», kjer je doslej prevladala politika bančnega kreditiranja onkraj vsakršnega državnega nadzorstva. Glede «Montedison» pa je de-mokrščanski senator ponovil obvezo ministra Morlina, da bo vlada skrbno preučila sedanji položaj, preden bi izdala tej družbi kakršnokoli podporo. (Znano je, da vodi «Montedison» z drznimi in zelo osporavanimi prijemi demokristjan Cefis.)
Na koncu pa je predstavnik skupne liste PSDI - PLI Occhipinti dejal, da odločno nasprotuje zakonu in da bo glasoval proti, (st.s.)
V torek možna splošna stavka javnega osebja
RIM, 14. — V četrtek dopoldne se bodo sindikati in vlada srečali in razpravljali o delovni pogodbi javnih Federacija CGIL-CISL-UIL je s tem uslužbencev. Teh je 2 milijona in pol. v zvezi sklenila, da bo v primeru negativnega izida srečanja z vlado napovedala splošno stavko javnega sektorja za torek, 21. decembra.
komiteja predvsem kot stranko, ki vodi in usmerja to. delavskega razreda za «odločilni vpliv» na italijansko politiko. Zato so prazne u-tvare vseh, ki so morda mislili, da bo KPI pristala na nepomembna pogajanja z demokristjani ali drugimi strankami, pri tem pa prezrla splošno perspektivo spremembe italijanske družbe.
Cossutta je na primer poudaril, da mora biti ta «program na srednji rok» natančen m ga morajo izdelati že skorajšnji deželni kongresi KPI. ki bodo v prvih mesecih piihodnjega leta. Ta program naj bo diferenciran od dežele do dežele, skupek programskih zamisli pa naj bi nekako sestavljal splošni «načrt» KPI, okoli katerega bo skušala oblikovali mjširšo politično enotnost z drugimi strankami in množično gibanje na bazi.
Ta program pa naj bi bil tudi osnova za «soočanje» z demokristjani. katere» mislijo N'munisti prisiliti k temu, da se bodo pomerili z njimi in pristali na izdelavo skupnia smernic za razvoj Italije. Ne gre nam, je poudaril Barca, samo za sporazum o tem a)i onem gospodarskem ukrepu, pač pa za soočenje, iz katerega naj izide skupna vizija razvoja italijanske družbe. KD na to sedaj ni pripravljena. bo pa morala pristati, sai je osamljena in priznava, da «poti nazaj ni».
Cilj takega soočenja s KD torej tu sporazum o razdelitvi oblasti, pač pa oblikovanje vlade «narodne enotnosti», v kateri naj ima delavsko gibanje in stranke, ki ga predstavljajo, odločilno in gonilno vlogo, (st.s.)
ZADNJA VEST
V Trstu eksplodiral grelec za vodo
Upokojenec težko ranjen
Danes ponoči okoli pol ene je v stanovanju v četrtem nadstropju stavbe v Ul. Timeus 18 v Trstu eksplodiral grelec za vodo. Pri eksploziji je bil težko ranjen 65-letni upokojenec Carlo Apel.
Eksplozija je bila izredno silovita in je popolnoma razdejala stanovanje, v katerem je Apel živel sam. Nekaj vmesnih sten se je zrušilo, zračni pritisk je zbil s podbojev vhodna vrata in razbil šipe, kosi opeke in ometa pa so padli na ulico . in poškodovali parkiran avto. Žal je spalnica prav tik kopalnice in pri Cksplóziji še je vmesna stena zrušila na posteljo, v kateri je Apel že spal. Izredno močan ropot je prebudil sosede, ki so v prvem trenutku mislili, da gre za potres in so stekli na ulico, ko pa so videli, kaj se je pripetilo, so nemudoma sprožili alarm. Z rešilnim avtom Rdečega križa so Apela prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Na kraj so prihiteli tudi gasilci in dežurna ekipa podjetja Aeegat. Vzrokov eksplozije še niso ugotovili.
15. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
v*- . ' /aJv/ ■
OSIMSKI SPORAZUMI PREDMET POLITIČNIH IZJAV IN ZNANSTVENEGA OBRAVNAVANJA
Sodelovanje s sosedi edina perspektiva za razvoj Trsta in celotne naše dežele
Deželni tajnik KD Coloni odločno proti predlogom o integralni prosti coni - Prof. Conetti na strogo znanstveni ravni zavrnil številne argumente nasprotnikov osimskih sporazumov - Nujnost odobritve zakona o globalni zaščiti slovenske narodn. skupnosti
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Načrti za obnovo potresnih območij naj upoštevajo slovensko stvarnost
Skupščina začela razpravo o proračunu 1977 in o razvojnem načrtu za obdobje 1977- 1980 - Ostre kritike opozicije - Stoka in Lovriha opomnila deželni odbor na obveznosti do naše manjšine
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA Franček Rudolf
KOŽA MEGLE
Krstna uprizoritev
Scena	Drago Turina
Kostumi	Anja Dolenčeva
Pantomima kurentov Jože Strafela Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE BABIC
Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst
vabi člane in prijatelje na predvajanje filma
VRNITEV
ki bo danes, 15. decembra, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Film je vreden ogleda, ker o-bravnava tematiko o življenju Slovencev na Koroškem.
V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o proračunu za leto 1977 in o srednjeročnem razvojnem načrtu za obdobje 1977-1980.
Poleg proračuna in razvojnega načrta obravnava deželna skupščina tudi vprašanja, ki so povezana z obnovo krajev, ki jih je opustošil majski potres. V začetku včeraj šrije seje je namreč o teh vprašanjih ponovno poročal predsednik deželnega odbora Gemelli, in sicer na podlagi najnovejših podatkov o položaju na posameznih področjin, ki so, jih sporočila pristojna operativna središča. Postopna gradnja montažnih hiš — je dejal Comelli — je omogočila, da se je število beguncev v raznih obalnih mestih doslej skrčilo na 27.S80 ljudi. K temu pa je treba dodati vznemirljiv podatek, da je v razdobju od 1. maja do 30. oktobra letos v videmski in pordenonski pokrajini zaprosilo in prejelo potni list 22.972 domačinov, čeprav je po drugi strani res, da je bilo število prosilcev v ustreznem razdobju lani še večje. V montažne hiše se je doslei vselilo okrog 10.000 ljudi, se pravi slaba tretjina vseh brezdomcev, za katere naj bi po načrtih deželne u-prave pripravili takšno rešitev. V montažne hiše, ki jih je dal postaviti izredni komisar, pa se je doslej vselilo okrog 7.400 ljudi. V obeh pokrajinah so doslej postavili 210 montažnih učilnic in jih zdaj manjka še 278. V industriji je obnova že
močno napredovala' 325 izmed 350 po škodovanih ali porušenih obratov je že obnovilo proizvodnjo, na drugih gospodarskih področjih pa obnova napreduje nekoliko počasneje. Razpoložljiva finančna sredstva (iz solidarnostnega sklada, iz državnih iti zasilnih nakazil) so praktično pošla, zato je deželni odbor že pripravil osnovo za nov zakonski poseg, s katerim naj bi država finansirala obnovitveni načrt za potresna območja Furlanije-Julijske krajine.
V razpravo o obeh dokumentih in o predsednikovem poročilu je do slej poseglo trinajst svetovalcev. Pomembnejše posege so imeli svetovalci Zorzenon (KPI) in Zanf agnini (PSI), ki sta zavzela kritično stališče do delovanja deželnih organov na omenjenih področjih, ter Štoka (SSk) in Lovriha (KPI), ki sta načela predvsem vprašanje v zvezi s slovensko manjšino v deželi. Zorzenon je naglasil, da proračun in razvojni načrt ne vnašata v deželno stvarnost nobenih bistveno novih prijemov, medtem ko bi to narekovala vsaj dva važna momenta, in sicer položaj po potresu in skorajšnja ratifikacija osimskih sporazu mov. Govornik je zato predlagal sestavo novega proračuna in novega načrta, pri čemer naj bi se deželni odbor soočil s stališči vseh demokratičnih sil v Furlaniji-Julijski krajini. Podobno stališče je zavzel tudi socialist Zanfagnini, ki je še
ko Škamperle (namestnik Nerina Švab), kot predstavnik dijakov pa Boris Artač (namestnik Marija Kostnapfel). Kot predstavniki staršev na znanstvenem liceju so bili izvoljeni za I. a Bogo Samsa, II. a Evlalija Volpi, III. a Lavra Ban,
IV. a Deziderija Švara, V. a Severino Coretti, I. b Nerina Švab, II. b Julijan Košuta, III. b Savina Verginella, IV. b Nives Mazucca, V. b Ivan Artač. Na višji gimnaziji: TV. razred Speranza Petirosso, V. razred Franc Pisani, na klasičnem liceju: I. razred Adolf Lapornik, II. razred Marija Košuta, III. razred Ada Magnani. Kot predstavniki dijakov so bili izvoljeni na znanstvenem liceju: za. razred I. a Barbara Gruden, II. a Fulvij Dovgan,
III. a Katja Kalc. IV. a Suzana Per-tet, V. a Igor Coretti, I. b Marko Predan, II. b Eleonora Župančič,
III. b Marko Rismondo, IV. b Sonja Jazbec, V. b Vida Legiša. Na višji gimnaziji: IV. razred Mirjam Pec-chiari, V. razred Franka Zoch; na klasičnem liceju: za I. razred Helena Terčon, II. razred Majda Košuta, III. razred Erika Mesesnel.
V zavodnem svetu so bili izvoljeni kot predstavniki dijakov na klasični gimnazij: in liceju: Rosana Gec,
Majda Košuta in Maja Lapornik; na znanstvenem liceju pa Rado Race, Renato Mihelčič in Peter Štoka. Kot predstavnik učnega osebja je bil izvoljen prof. Ivan Košir.
PO DOLGOTRAJNIH RAZPRAVAH IN POLEMIKAH
Tržaški občinski svet odobril dokončno trmo južne vpadnice
Zupan nakazal svoj poseg na četrtkovi konferenci med deželo in državnimi udeležbami - Odobreni številni upravni sklepi
ljavnost čl. fi in 3 ustave in dalo prizadetemu osebno in naši narodnostni skupnosti polno zadoščenje.
Deželno tajništvo SSk ob sodnem postopku proti dr. Dolharju
Ob sodnem postopku proti pokrajinskemu tajniku Slovenske skupnosti dr. Rafku Dolharju, ki je obdolžen, da je v svojstvu javnega funkcionarja opravil poročni obred v slovenskem jeziku, izraža deželno tajništvo Slovenske skupnosti, zbrano na seji. danes, 14. t.m. v Jamljah, popoldno solidarnost svojemu predstavniku in apelira na demokratično javnost, da se tudi v smislu osimskih sporazumov odločno postavi v obrambo ustavnih pravic Slovencev za rabo slovenskega jezika v javnih odnosih, na sodniji in v javnih upravah.
posebej zahteval uvedbo demokratičnega nadzorstva nad delovanjem deželnih ustanov iFriulia, Friulia-Lis, ESA in ERSA), ter odločnejši nastop deželnih organov na pri stojnih mestih v Rimu,
Svetovalec Slovenske skupnosti Stoka je v svojem posegu naglasil, da bo treba v sklopu splošnih prizadevanj za obnovo opustošenih krajev rešiti tudi nekatere druge probleme, tako zlasti vprašanje življenjskih pogojev za prebivalstvo Na-diških dolin, ter najbolj pereča vprašanja slovenske manjšine v deželi. Med temi je posebej naglasil ponovno vsiljevanje kraških rezervatov v okviru deželnega urbanističnega načrta, nujnost ustanovitve avtonomnega okraja za slovenske šole, uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini in ureditev problemov slovenskega radia, spoštovanje pravice o rabi slovenskega jezika — pri tem je citiral sodne postopke proti dr. Dolharju in prof. Pahorju — ter predvsem vprašanje zaščite manjšine, kakršno predvideva osimski sporazum.
Tudi komunistični svetovalec Lovriha je opozoril na številna nerešena vprašanja slovenske manjšine, o katerih bi morali še posebej razpravljati v trenutku, ko se polagajo temelji za bodoči razvoj deželne stvarnosti. V resnici pa niti v proračunu, niti v srednjeročnem načrtu in niti v deželnem urbanističnem načrtu ni o Slovencih niti besede. To velja predvsem za urbanistični načrt, ki bi moral izrecno predvidevati zaščito slovenske kulture. Govornik se je na koncu zavzel za temeljito preučitev problemov, ki zadevajo Beneško Slovenijo in možnosti njenega dejanskega preporoda z okrepitvijo njenega gospodarskega ustroja, zlasti kar zadeva kmetijstvo. živinorejo in turizem, pri čemer pa naj bi imele glavno besedo demokratične organizacije, kakršne so pristojne gorske skupnosti.
At ili j Kralj v dolinski «Torkli»
Dolinska «Tcrkla» je sinoči začela svojo novo, tretjo sezono s preprostim a prijetnim kulturnim večerom, to je z odprtjem slikarske razstave ter prebiranjem narečnih poezij. Najprej je spregovoril predsed-sednik dolinskega pevskega zbora «Valentin Vodnik» Vojko Kocjančič, slikarja in pesnika Atilija Kralja je izredno številnemu, občinstvu, ki je napolnilo «Tortelo», predstavil Marko Kravos. Kravos je podčrtal Kraljevo «veselje do življenja», ki se kaže v «igrivem beleženju dogodkov v narečju» in to v njegovi «samonikli ljudski poeziji»; le-ta predstavlja del njegovega «kultiviranega opusa», ki ga sestavljajo slikarstvo, poezija in tudi glasba.
Zatem se je predstavil sam Atilij Kralj, ki je recitiral niz svojih narečnih pesmi, začenši z «Nono Lenč-ko», pa vse do priložnostne poezije, ki jo je «vrgel na papir» v zvezi s svojo sedanjo razstavo v dolinski «Torkli».
IIIIIIIIIIlIllMIIIIIIIIIItlfllllllHUlUIMMminillllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllUIIIIMIIIIIHIllllKIIIIIUIIIIUIII
V GALERIJI «IL TRIBBIO - RETTORI»
Antološka razstava tržaškega umetnika Tristana Albertija
Razstavo prirejajo v zvezi z 10-letni. co podeljevanja «Zlatega sv. Justa»
Z bližanjem ratifikacije osimskih sporazumov s strani italijanskega parlamenta postaja čedalje bolj intenziven dialog okrog problemov, ki jih ti sporazumi odpirajo, kot se tudi veča zanimanje javnega mnenja, ki občuti danes, po tolikih u-metnih polemikah, željo po večji informiranosti mimo izkrivljenega pričevanja pristašev tako imenovane integralne proste cone.
Glede debate okrog osimskih sporazumov beležimo danes politično izjavo deželnega tajnika Krščanske demokracije Colonija ter predavanje na visoki znanstveni ravni prof. Giorgia Conettija v krožku Salvemini.
Coloni, ki je govoril na skupščini openske sekcije KD, je poudaril, da bo Trst z bližnjo ratifikacijo polnopravno italijanski, v tej zvezi pa je spomnil na dosleden boj demokristjanov, da bi po vojni rešili, kar se je rešiti dalo. Po zaslugi te doslednosti, je dejal Coloni, sta danes Trst, pa tudi Gorica, in to brez kupčij, sestavni del Italije. Temeljna doslednost, je dejal tajnik KD. se kaže v stališčih De Gasperija na pariški konferenci, v tristranski noti iz leta 1948, v obvezah o pomiritvi, ki jih je sam De Gasperi prevzel v Trstu leta 1949, v pogumnem stališču predsednika vlade Scelbe za časa Memoranduma. Zaradi iste doslednosti je bila KD za ustanovitev dežele, ki naj bi povezovala ostanke Julijske krajine s Furlanijo v živo celoto, ki bi znala voditi dialog znotraj države in z obmejnimi deželami.
Glede meje je Coloni dejal, da ločuje področje, katerega naravna težnja je, da ostane povezano, pa čeprav v novih oblikah. Kako je namreč mogoče, je nadaljeval deželni tajnik KD, da bi se ignorirali Gorica in Nova Gorica, Milje in Koper, Podbonesec in Kobarid? V takem položaju se ne moremo ignorirati: ali se bojujemo (odkrito ali podtalno), ali pa sodelujemo. Za sodelovanje pa je potrebno, je še dejal Coloni, da imamo skupne cilje in interese.
Demokrščanski voditelj ni zanikal, da bo treba še premagati marsikatero težavo, toda rešitve problemov ni mogoče najti v begu in izolaciji: «Mi potrebujemo sredstva za proizvajanje — je dejal — ne pa privilegije za slajše hiranje.» Potem ko je potrdil nasprotovanje KD prèdlógu o integralni prosti coni je Coloni poudaril dvomljivost in kontradiktornost te pobude, ki jo je eden od najbolj vnetih zagovornikov prikazal kot «alternativo, nadomestilo ali dopolnilo osimskih sporazumov». To pa ne sme preprečiti demokratičnim strankam — je dejal Coloni — da gojijo odprt dialog do vseh, ki danes izražajo iskreno zaskrbljenost in predlagajo rešitve in popravke izvršilnega značaja, ki pa se vključujejo v temeljno politično linijo osimskih sporazumov, se pravi v edino linijo, ki kljub tveganjem nudi resno perspektivo raz-vo;a.
Osimski sporazumi, kot smo omenili, so bili tudi predmet zanimivega predavanja v krožku Salvemini, kjer je prof. Giorgio Conetti, ki na tržaški univerzi poučuje mednarodno pravo, govoril o temi «Osimo in helsinška konferenca». Predavanje je bilo zanimivo predvsem zaradi tega, ker je prof. Conetti s strogo znanstvenega vidika pobil številne argumente nasprotnikov italijansko-jugoslovanskih sporazumov. Tako je na primer dejal, da ni mogoče govoriti o tem, da se je Italija s sporazumom odrekla suverenosti nad bivšo cono B, kajti to suverenost že zdavnaj ni imela več. Potem ko je dokumentirano demantiral pisanje tržaškega italijanskega dnevnika glede teritorialnih voda, je pre-davate'j odločno zanikal, da bi bilo mogoče neko mednarodno pogodbo med dvema državama ratificirati samo de'no ali s pridržki, kot bi hoteli nekateri, saj to možnost soglasno izključujejo vsi izvedenci m-dnarodnesa prava.
Prof. Conetti se je ustavil tudi ob določilih sporazumov glede nacionalnih manjšin in po ugotovitvi, da so ta določila v skladu s sicer nekoliko skopimi postavkami, ki jih vsebuje helsinški zaključni dokument, poudaril, da sta Italija in Jugoslavija po prenehanju veljave memoranduma spet postali povsem suvereni v obravnavanju problematike manjšin z edino omejitvijo, da se njihov položaj ne sme spremeniti na slabše. To pa bi moralo tudi nuditi priložnost, je dejal predavatelj, da b: končno tudi formalno uresničili določilo 6. člena italijanske ustave in odobrili zakon o glo-
balni zaščiti slovenske narodnostne manjšine.
Zadnji del predavanja, kot tudi glavni del diskusije, ki je sledla, sta bila posvečena raznim vprašanjem v zvezi z nameravano industrijsko prosto cono na Krasu. Glede teh je prof. Conetti med drugim ugotovil, da besedilo protokola nudi pogoje za reševanje vseh problemov, ki bi v tej zvezi nastali, ter celo možnost, da bi v primeru dogovora med obema državama vnesli vse potrebne spremembe.
Izvršni svd SSk o parlamentarni razpravi o osimskem sporazumu
Izvršni svet SSk v Trstu je na svoji redni tedenski seji 13. t. m. med drugim razpravljal o poteku razprave v poslanski zbornici v Rimu v zvezi z ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
V	poročilu za tisk je med drugim izraženo zadovoljstvo izvršnega sveta SSk, da so vsedržavne stranke v parlamentu zahtevale u-strezne dopolnilne popravke k besedilu vladnega predloga ratifikacijskega zakona, nanašajoče se na obvezo vlade do zaščite slovenske manjšine na vsem ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine. V posegih predstavnikov KD, KPI, PSI in PSDI — je rečeno v sporočilu — je v eni ali v drugi obliki prišla do izraza potreba po zaščiti slovenske narodnostne skupnosti ter njena zaskrbljenost v zvezi z usodo njenega ozemlja na Krasu. Nekateri poslanci so napovedali predložitev popravkov in resolucij v korist zaščite slovenske manjšine ter izrazili upanje, da bodo te popravke podprle še druge demokratične sile.
Izvršni svet SSk — nadaljuje poročilo — z zadoščenjem jemlje na znanje zavzetost parlamentarcev za tolmačenje zaskrbljenosti in pričakovanj slovenske manjšine in poziva njihova politična vodstva naj jim o-mogočijo, da vztrajajo pri svojih pobudah v prid zaščite manjšine pri nadaljevanju parlamentarne razprave o ratifikaciji osimskega sporazuma.
Končno je izvršni svet SSk poudaril nujnost, da predsednik vlade Andreotti čimprej sprejme delegacijo slovenske manjšine v Italiji, kakor je zagotovil ob svojem obisku v naši deželi 3. septembra tega leta.
Izidi nedeljskih volitev na zavodu «F. Prešeren»
Kot smo na kratko že poročali, so bile v nedeljo na znanstvenem in klasičnem liceju volitve šolskih organov, ki jih določajo delegirani odloki. Volitev v razredne svete se je udeležilo 79 odstotkov staršev in 66 odstotkov dijakov.
V	disciplinski svet zavoda je bil kot predstavnik staršev izvoljen Ni-
Iz politične krize, ki praktično že pol leta pretresa obe najvažnejši krajevni ustanovi v našem mestu, tržaško občino in pokrajino, ni za sedaj videti nobenega izhoda. Niti zadnja pobuda socialistične stranke za novo koalicijo na pokrajini ni mogla premakniti položaja z mrtve točke, kamor je zašel prvenstveno zaradi demokrščanskega odklanjanja vsakršnega zavezništva s komunistično partijo. Toda drugih alternativ — še posebno po volitvah 20. junija — očitno ni, še posebno, ko pa socialisti odrekajo demokristjanom sodelovanje v širši koaliciji, ki bi zajela tudi KPI.
Toda pritiski na KD so bili neuspešni, kot potrjuje tudi uradno poročilo, ki so ga objavili včeraj v palači Diana: KD je namreč pripravljena sklepati zavezništvo za vodenje uprav samo s socialisti, republikanci in socialdemokrati (pa čeprav po drugi strani priznava, da je levosredinske politike že zdavnaj
Odločitev o poteku vpadne ceste, j ki ima povezati središče mesta, o-j zmotna luške naprave in ladjedelnice s kraško planoto in s širšim zaledjem, je po dolgotrajnih polemikah in razpravah dobila sinoči tudi formalni izraz s sklepom tržaškega občinskega sveta. Prvotni predlog občinskega odbora je bil namreč naletel na odločno nasprotovanje tako svetovalske opozicij« kot prizadetega prebivalstva, ker je predvideval prehod čez Sv. Jakob in Pon čano. Novi načrt, ki v glavnem osvaja začetne predloge levičarske opozicije, predvideva povezavo po trasi, ki poteka največ z nadvozom ob obali. Viadukt bo peljal od 7. pomola mimo Sprehajališča sv. Andreja in Ulice Svevo do lesnega pristanišča, odtod v predoru pod Škednjem, mimo griča Sv. Pantelej-muna nad Ulico Caboto v industrijski coni, prešel bo Ulico Flavia in se bo po poteku vzporedno s cesto, ki pelje v Glinščico, povezal pri
konec in je ni mogoče obnavljati), kar se tiče komunistov pa je kvečjemu pripravljena na sklepanje programskih dogovorov, ki naj ne privedejo do direktnega prevzemanja u-pravne odgovornosti.
Demokristjani sicer jemljejo na znanje, da so socialisti že nič kolikokrat takšno koncepcijo političnih odnosov odločno zavrnili, pri tem pa ponavljajo, da je to pač stališče KD tako na krajevni kot na deželni in vsedržavni ravni ter dodajajo, da ne gre za nikakršen imobilizem, pač pa le za «politično doslednost». Prav glede na to, da spričo takega stališča ni mogoče sestavljati novih večin in odborov na občini in pokrajini, demokristjani ponovno predlagajo, naj bi obe upravi še dalje vodila demokrščanska enobarvna in manjšinska odbora vsaj do prihodnjih občinskih volitev.
Poročilo pokrajinskega vodstva KD omenja tudi kočljivo vprašanje neizvoljenih ustanov, katerih vodstvenim organom so že zdavnaj zapadli mandati, ne da bi jih obnovili. KD glede tega pravi, da je pripravljena obnoviti razne organe in jim tako zagotoviti popolno funkcionalnost, potrjuje pa, da nasprotuje sklepanju splošnega sporazuma v tej zvezi, za kar se zavzema še posebno KPI. češ da bi to pomenilo sestavo nove politične večine.
NEMŠKI KULTURNI INŠTITUT
predstavlja
SILVIO DONATI - TRIO
DONATI - GOYA - CAZZOLA Featuring: GIANNI BASSO Danes oh 20.30 v Ul. Coroneo 15. Vstop prost
Lakotišču z novim cestnim omrežjem, ki bo vezalo Kras s tovarno motorjev pri Boljuncu.
Vse politične skupine so v razpravi, ki je sledila poročilu odbornika o 12 ugovorih, kj so jih na to dokončno. traso vložili posamezniki in ustanove, izrazile zadovoljstvo, da je vendar prišla h kraju zadeva, ki se je vlekla tako dolgo, dokler ni odbor sprejel''stališč opozicije, kot je narekovala zdrava pamet.
Vloženi ugovori so v glavnem prikazali nekatere manjše težave, ki jih bo nova cesta prinesla s sabo in so priporočali, da se v fazi gradnje to upošteva. Zato je občinski svet tudi vse ugovore zavrnil soglasno, razen ugovor lastnikov 3 manjših hiš v Ulici S. Lorenzo in Selva, ki jih bodo porušili ob izhodu iz škedenjskega predora. Komunistična skupina je bila namreč mnenja, da bi se mogli temu izogniti, zato je glasovala proti temu delu sklepa. Pred glasovanjem je odbor osvojil resolucijo, ki so jo predlagali načelniki skupin KD, KPI, PSI, PSDI in PRI, ki obvezuje upravo, da pospeši vse administrativne ukrepe in si zagotovi potrebna finančna sredstva, tudi tista, ki jih mora država takoj nakazati ob ratifikaciji osimskih sporazumov.
Delo bo namreč stalo samo tržaško občino za njen del več kot 46 milijard, od katerih je doslej zagotovil Sklad za Trst 15, dežela pa obljubila 25 milijard. Izvršilni načrti bodo nared konec januarja.
V začetku seje je župan v odgovor na vprašanja raznih skupin začrtal v glavnih obrisih poseg, ki ga bo imel v četrtek na deželni konferenci, kateri bo prisostvoval sam minister za državne udeležbe. Zahteval bo usklajevanje podjetij, ki jih državne udeležbe upravljajo na našem področju, zagotovila za zaposlitev v boljunški tovarni motorjev in za Lloydove proge.
Svetovalci so odobrili nato tudi nekaj desetin upravnih sklepov, med katerimi tudi strošek skoraj 190 milijonov lir za dolgotrajno bivanje v hotelih družin, ki so se morale u-makniti iz svojih stanovanj zaradi usada v Brandežiji.
ZARADI POROKE V SLOVENŠČINI
Danes proces proti dr. Dolharju
Današnja sodna obravnava proti svetovalcu tržaške občine dr. Dolharju je posledica sodne prijave, ki jo je proti dr. Dolharju sprožil bivši podžupan tržaške občine in današnji glavni agitator proti osimskemu sporazumu Gianni Giuricin zato, ker je dr. Dolhar v svojstvu javnega funkcionarja poročil slovenski par v materinem jeziku.
Vest o tej nezaslišani prijavi smo takrat, pred več kot letom dni, o-stro obsodili kot izbruh najslabšega nacionalizma in šovinizma. Svojo obsodbo smo ponovili tudi 15. oktobra letos, ko je dr. Dolhar prejel sodni poziv za razpravo in zapisali,. da ima odločitev tržaškega sodišča, da uvede sodni postopek proti dr. Dolharju, ustrahovalni značaj in da predstavlja kršitev bodisi republiške ustave, bodisi londonskega oz. osimskega sporazuma.
Zato danes ponavljamo obsodbo tega nezaslišanega sodnega pregona in izrekamo dr. Dolharju svojo popolno solidarnost v upanju, da bo sodišče ukinilo sodni postopek kot brezpredmeten, s tem potrdilo ve-
Sinoči so v središčni galeriji «II Tribbio - Rettori», na Starem Trgu - Piazza Vecchia 6, odprli antološko razstavo del pred dvema letoma u-mrlega tržaškega kiparja Tristana Albertija. Razstavo so, kot je podčrtal tajnik tržaške zveze kronistov Bruno Natti, pripravili pravzaprav v razmeroma kratkem času, to pa v zvezi z današnjo svečanostjo ob 10-letnici podeljevanja priznanja tržaškega združenja kronistov tistim Tržačanom, ki so se uveljavili v svetu in katerim tržaški časnikarji podelijo v znak priznanja nagrado «Zlatega sv. Justa». Kipec sv. Justa pa je izdelal prav tržaški umetnik Tristano Alberti. Izvirni kipec, po katerem se izdelujejo ostali zadevni kipci zaščitnika tržaškega mesta, je na razstavi v galeriji «II Tribbio» skupaj s kakimi dvajsetimi drugimi deli tega znanega tržaškega kiparja. Poleg dvajset malih bronastih vlitkov je razstavljenih tudi kakih dvajset mojstrovih risb.
Na odprtje razstave se je sinoči zbralo večje število tržaških ljubiteljev umetnosti. Med njimi je bila tudi umetnikova vdova Fernanda Alberti, ki jo je tajnik tržaške zveze kronistov Bruno Natti pozdravil
Kakor smo že rekli, je razstava prirejena v zvezi z 10-letnico podeljevanja priznanja «Zlatega sv. Justa» Tržačanom, ki so se uveljavili v tujini. Danes ob 12.30 bodo «Zlatega sv. Justa» podelili v sejni dvorani tržaške občine znanemu Tržačanu znanstveniku proj. Pierpaolu huzzattu Fegizu.
Na sedežu tržaškega avtokluba so včeraj predstavili novo tehnično-prav. no posvetovalnico, ki jo upravlja ACI v sodelovanju z zavarovalno družbo ALA. Posvetovalnica bo nekakšen posrednik med avtomobilistom, ki je utrpel prometno nesrečo, in zavarovalnico, ki mu mora izplačati odškodnino. Nova posvetovalnica bo na raz-
polago brezplačno vsem članom ACI za nasvete, medtem ko bo zavarovancem ALA nudila tudi pravno pomoč.
Razna obvestila
SPDT obvešča, da bo v soboto, 18. t.m., v prostorih prosvetnega društva «I. Cankar» v Ul. Montecchi št. 6 od 17. do 19. ure semenj smučarske opreme.
SPDT priredi v petek, 17. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu predvajanje filmov Bruna de Lugnanina o Dolomitih. Spored se bo pričel ob 20.30,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. p: A:	■ ' -	'
TEČAJI VALLI V 'MLANU DNE 14.12. 1976
Ameriški dolar: debeli	865,40
drobni	835.—
Funt šterling	1458.—
Švicarski frank	351,40
Francoski frank	173,20
Belgijski frank	23,50
Nemška marka	359.—
Avstrijski šiling	50,50
Kanadski dolar	832.—
Holandski florint	343.—
Danska krona	143.—
Švedska krona	200.—
Norveška krona	160,—
Drahma: debeli	18,25
drobni	18,25
Dinar: debeli	42,-
drobni	42,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Danes. 15. t.m., ob 20.30 za abonma	red	D -	mladinski	v
sredo.
Jutri,	16.	t.m.,	ob 20.30	za
abonma	red	E -	mladinski	v
četrtek.
V	petek, 17. t.m.. ob 20. uri za abonma red J.
V	soboto, 18. t.m., ob 16. uri, izven abonmaja in ob 20.30 za abonma red B - prva sobota po premieri in red F - sindikalni.
V	nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri za abonma red G - okoliški.
Gledališča
CCA
Tržaško združenje ljubiteljev opere
priredi danes, ob 19. uri v dvorani krožka CCA, Ul. S. Carlo 2, srečanje z nastopajočimi v operi «Don Pasquale». Poleg dirigenta Sanzogna se bodo srečanja udeležili Fernando Co-rena, Leo Nucci, Max-Renè Cosotti, Daniela Mazzucato in Vito Susca.
ROSSETTI
Jutri, 16.	t.m.,	ob 20.30 Walter
Chiari: «Chi vuol esser lieto sia, del doman c'è gran paura» s kvartetom «I ricchi e poveri». Rezervacije pri Osrednji blagajni Pasaže Protti. Popusti 30% za prvi dve predstavi (20% za naslednje) za abonente Teatra Stabile.
AVDITORIJ
Danes, ob 20.30 predstava E. Bonda «Lear» s Francesco Benedetti in Giampierom Fortebracciom. Režija Antonio Calenda. Zadnja predstava za zameno. Rezervacije pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). A-bonenti, ki so se že poslužili odrezka 1 za ogled dela «Le cugine» ali «II mandato», imajo 30 odst. popusta.
Uredništvo
MLADINSKE REVIJE GALEB
obvešča vse svoje zveste naročnike, da bo
NAGRADNO ŽREBANJE
v torek, 21. decembra, popoldne v Kulturnem domu po
PRODUKCIJI BALETNE ŠOLE SSG
PRIDITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 15. decembra
KRISTINA
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22. — Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 12.30.
Jutri, ČETRTEK, 16. decembra
ALBINA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,5 stopinje, najnižja 2,4, ob 19. uri 4.2 stopinje, zračni tlak 1023,8 mb rahlo pada, vlaga 60-odstotna veter 8 km na uro jugozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 14. decembra 1976 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Ernesto Lombardi, 70-letna Benedetta Esposto vd. La Pasquala, 56-letna Vanda Brezovec por. Colomban, 62-letni Giordano Terrazzer, 89-letni Marcello Berger, 35-letni Mario Rossetto. 78-letni Rino Magri, 67-letni Ermanno Pelko, 51-letna Danila Lidia Slavec por. Johnson, 66-letna Elisabetta Dapo por. Antonini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Ul. delTIstria 7; Gri-golon — Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emih, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tei. 225-596; Nabrežina; tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Zavije: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
DHUGK VESTI NA ZADNJI STRANI
Prosvetno društvo «I. GRBEC» — ŠKEDENJ
bo prikazalo jutri, 16. t.m., ob 20.30 nove filme
ALJOŠE ŽERJALA
ISKRENO VABLJENI!
Razstave
Razstava petih (Grimalda, Kravos. Švara, Vecchiet, Volk) v Miljah v občinski galeriji «Lo squero» je odprta do 18. t.m. vsak dan od 17. do 20. ure, v sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure.
V Tržaški knjigarni Franko Vecchiet razstavlja najnovejše grafične Uste.
Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah in praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Kino
La Cappella Underground 17.30, 19.30, 21.30 «Flying down to Rio». Fred Astaire in Ginger Rogers. Film je v angleščini.
Mignon 16.00 «King Kong»
Nazionale 15.30 «La grande corsa». T. Curtis, N. Wood, J. Lemmon.
Grattacielo 16.30 «L’ultima follia di Mei Brooks». Marty Feldman in Dom De Luise. Barvni film.
Fenice 16.00 «Spogliamoci senza pudore». Igra Johnny Dorelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Dimmi che fai tutto per me». Johnny DoreUi, Palma Villoresi. Barvni film.
Eden 15.00—17.20—19.40—22.15 «L'innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «Signori e signore buonanotte». S. Berger, A. Celi, A. Gass-man, N. Manfredi. M. Mastroianni.
Aurora 16.00 «L’ultima donna». Ornella Muti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol «Intrigo intemazionale» Alfreda Hitchcocka. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Taxi driver». Igra Robert De Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare l'amico misteriosamente scomparso in Africa?». A. Sordi in N. Manfredi. Bar/ni film.
Filodrammatico 16.30 «Notti e donne proibite». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Laure». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Sole rosso». Charles Bronson in Ursula Andress. Barvni film.
Ideale «Uomo avvisato mezzo ammazzato, parola di Spirito santo».
Abbazia 16.00 «La ragazzina». G. Guida. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Kronos, il conquistatore dell’universo».
Astra 16.30 «Frankestein junior». Režiser Mei Brooks. Igra Marty Feldman.
Volta 16.00 «Una meravigliosa favola Biancaneve». Barvni risani film.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 19. t.m., izlet na Sv. Lenart za osnovnošolske in nižjesrednješolske otroke. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 9. uri. Odhod z avtobusom št. 44 ob 9.10 uri. i Vodji izleta Zlatko in Duško Jelinčič.
Prispevki
Ob 35-letnici smrti dragega sina Pinka Tomažiča daruje mama v počastitev njegovega spomina 25.000 hr za Dijaško matico in 25.000 lir za Glasbeno matico.
Slovenski klub v Trstu izraža globoko sožalje blagajničarki Slavi Slavec ob smrti sestre Danile ,
Slovenski raziskovalni inštitut izreka globoko sožalje svojemu članu dr. Danilu Sedmaku in vsej Sedmakovi družini ob smrti ljube matere.
Družba za spoznavanje slovenskega jezika izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Zorku Spetiču ob težki izgubi drage matere.
Naroinina za
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1977
Celoletna	25.000 lir
Mesečna.......................... 2.500 lir
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
B0 DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO
Naročnine sprejemajo:
Uprava: Trst, Ul. Montecdv 6 Tel. 795-823 Raznašalci
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tek, račun št. 1192
Zapustila nas je naša draga žena, sestra in teta
DANILA JOHNSON roj. SLAVEC
Pogreb bo danes, 15. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Boljuncu.
Potrti naznanjajo žalostno vest mož Ronald, brat Lado, sestre Slava, Ida, Dora in Adelma z družinami ter drugo sorodstvo.
Brighton-Hove, Boljunec, 15. dec. 1976
(■1(111111111111*111111111 iiiniiiiiiiiiiMHiiiiiiiiimuiiiitiimiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiimiiimmiHiimiiii
KRIZA V TRŽAŠKIH KRAJEVNIH OPRAVAH NA MRTVI TOČKI
KD ZAVRAČA VSAKRŠNO SODELOVANJE S KPI
Tržaški občinski in pokrajinski odbor naj bi ostala na svojem mestu do prihodnje jeseni - Vprašanje neizvoljenih krajevnih ustanov
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
15. decembra 1976
SKLEP JAVNEGA ZBOROVANJA NA OPČINAH
Enotna akcija za pospešitev reševanja odprtih urbanističnih problemov Krasa
Občinski svetovalci KPI Wilhelm, Spetič, Costa in Monfalcon orisali svoja stališča glede teh problemov ter problema proste industrijske cone
Kaj naj še storijo kraški prebivalci skupaj s svojimi izvoljenimi predstavniki in svojimi organizacijami, da bodo dosedanje hude pomanjkljivosti in zamude pri reševanju urbanističnih problemov tržaškega Krasa končno odpravljene in da bo temu predelu slovenske zemlje končno zagotovljen nemoten in skladen družbenogospodarski in kulturni razvoj? Na to vprašanje so Kraševci, ki so se v velikem številu odzvali vabilu tržaških občinskih svetovalcev KPI Wilhelma, Spetiča, Coste in Monfalcona na srečanje v openskem Prosvetnem domu, enotno odgovorili s pripravljenostjo, da se množično zberejo pred občinsko palačo, da zahtevajo srečanje z županom in da ga še enkrat z največjo odločnostjo postavijo pred jasne in neovrgljive odgovornosti, katerim se na čelu i-mobilnega občinskega odbora predolgo izogiba.
Problemi, ki so jih nanizali komunistični svetovalci in ki so jih kot v zboru povzeli nekateri udeleženci predsinočnjega zborovanja, so predobro znani. V občinskih uradih se grmadijo in prašijo prošnje za gradbena dovoljenja v kraških vaseh, a občina odlaša in odlaša z določitvijo perimetracije in gradbene normative. Prebivalstvo se zaskrbljeno vprašuje, kakšne perspektive bodo dane za razvoj gospodarskih dejavnosti, kot so kmetijstvo in obrtništvo, a uprava je bila v vseh teh letih sposobna odgovoriti le z nekakšnim o-snutkom variante o javnih storitvah, ki določa ureditev javnih parkov za potrebe mesta v obsežnem pasu Krasa in nič drugega.
Nadalje se Kraševci vprašujejo, kakšna usoda čaka jusarska zemljišča, a občina po svoji stari navadi odgovarja z brezbrižno uporabo denarnih sredstev, ki jih ta zemljišča prinašajo, v namene, ki še zdaleč ne upoštevajo potreb jusar-skih upravičencev. In končno se zadnje čase kraško prebivalstvo še bolj zaskrbljeno vprašuje, kakšne posledice bo imelo za vzhodni predel Krasa izvajanje osimskih sporazumov in tako imenovana prosta industrijska cona, a za občino je to udoben «alibi», da zanemarja druge odprte urbanistične probleme Krasa.
Čas je, da občinska uprava odgovori na te zahteve drugače in predvsem hitro. To je bila torej osnovna zahteva predsinočnjega zborovanja na Ončinah, ki je istočasno porodila odločitev po enotni odločni akciji. To je v uvodnem nagovoru poudaril tudi Wilhelm in isto je po-
OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
sprejema
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA
URNIK: neprekinjeno od 19. ure
ob sobotah od
8. do
8.
13.30 in od 15.30 19. ure.
do
do
vzel v svoji analizi sedanjega urbanističnega položaja na Krasu svetovalec Costa, ki je poudaril, da je treba v varianto vključiti vse probleme, oziroma, da jih je treba reševati globalno, ker bo le na ta način zagotovljen vsestranski razvoj slovenskih kraških vasi. Glede proste industrijske cone na Krasu pa je Costa, kot tudi drugi komunistični svetovalci, dejal, da bo treba dejanski perimeter bodoče cone še določiti, kot bo treba določiti tudi vse druge podrobnosti, od norm razlaščanja do določevanja vrst industrijskih objektov in protionesnaže-valnih naprav. Prj tem je poudaril, da bo moralo vse odločitve pri izbirah s tem v zvezi sprejemati zainteresirano prebivalstvo samo, ker se bomo le tako izognili napakam in bodo tako dejanske odločitve v interesu prebivalstva in ne v njegovo škodo.
JANUARJA PRIHODNJEGA LETA
Javna razprava o delu svetoivanske konzulte
Svetoivanska rajonska konzulta, ki se je sestala v ponedeljek, je sklenila, da bo priredila v januarju
javno razpravo o dosedanjem delu konzulte, da bi tako seznanila javnost s svojo dosedanjo dejavnostjo. Poleg tega pa bo v prvih mesecih prihodnjega leta priredila tudi razpravo o uporabi prostora, kjer se nahaja pokrajinska psihiatrična bolnišnica, na katero bo povabila predstavnike pokrajine, tržaške občine, splošne bolnišnice, univerze in predstavnike IACP, da bi se izrekli o svojih načrtih glede uporabe teh prostorov.
Člani svetoivanske konzulte pa so istočasno sklenili poslati tržaški občini obširno pismo z navedbo vseh zahtev, ki jih je konzulta doslej predložila in ki niso bile sprejete, nakar je sprejela tudi resolucijo o otroškem vrtcu v Lonjerju, kjer obnovitvena dela počasi napredujejo. Medtem pa kaže, da bo končno začel voziti iz Lonjerja k Sv. Ivanu in nazaj avtobus za otroke otroškega vrtca, in to po dobrem mesecu zavlačevanj in iskanja raznih rešitev.
Jutri zvečer pa se bo sestala na sedežu svetoivanske konzulte razširjena komisija za šolstvo, katere se bodo udeležili predstavniki raznih šolskih zavodov, med katerimi so tudi vse slovenske višje šole na Tržaškem.
R. Pečar
iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiimiiifiiiiuiiiiiiuiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiimmmimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiim
ŠTEVILNI POSVETI SOZ S ČLANI GOSTINSKE SEKCIJE
Gostimi in mm urniki
Zakaj gostilničarji v Sregu neradi kupujejo domači pridelek
Slovensko gospodarsko združenje je v zadnjih tednih sklicalo posvete članov gostinske sekcije v slovenskih občinah tržaške pokrajine. Namen posvetov je bil preučitev osnutka novih obveznih urnikov za gostinska podjetja, ki ga je vsem občinam predložila italijanska gostinska zveza. Sedaj veljavni urniki niso več aktualni in se jih, zlasti v mestu, ne drži nihče več. Novi umiki, ki so jih že uvedli v nekaterih drugih pokrajinah, pa bi vse okoliške gostilničarje precej o-škodovali. Predvidevajo namreč delovni urnik od 7. do 21. ure. Tisti, ki se s tem urnikom ne -strinjajo pa lahko izberejo fakultativnega in si v okviru možnosti od 5. do 2. ure zjutraj lahko določijo katerikoli možen urnik. V primeru mestnih javnih lokalov je predlog popolnoma utemeljen, saj večina obratov zapre ob 21. uri. Celotna okolica pa je na posvetih, ki jih je sklicalo SGZ izrazila mnenje, da je zapora ob 21. uri nesprejemljiva tudi v zimskem času, kaj šele v poletnem.
Celotna okolica bi na podlagi prvega predloga izbrala fakultativno možnost in si s tem v zvezi določila cel kup različnih urnikov po osebni presoji in potrebi vsakega posameznega gostilničarja. Gostje bi tako v kratkem bili v velikih težkočah, saj bi bil potreben zemljevid z umiki posameznih gostiln, če bi želeli z gotovostjo vedeti katera gostilna je še odprta.
Zato so gostinci na posvetih, ki jih je sklicalo Slovensko gospodar-__________________ sko združenje, a so se ga udeležili
lllUuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z DEŽELNEGA KONGRESA KONZUMNIH ZADRUG
Zadružništvo ima pomembno vlogo pri rešitvi iz gospodarske krize
Poudarjena zahteva po rešitvi vprašanja statuta Delavskih zadrug - Cene pri potrošnji so se letos zvišale za 20 od sto
V	Pordenonu je bil v nedeljo prvi deželni kongres konzumnih zadrug, ki so včlanjene v Vsedržavno zadružno zvezo. Predsedoval je Lino Crevatin, navzoči pa so bili deželni odbornik Dal Mas, predstavniki sindikatov, KPI, PSI ter PRI. Uvodno Poročilo je imel deželni predsednik konzumnih zadrug Saverio Giacchetti, ki je analiziral hudo gospodarsko krizo in njene vzroke. Pripomnil je, kako je bila poudarjena pomembna vloga zadružništva na razgovorih, ki so jih imeli, prvič v zadnjih 30 letih, predstavniki zadružnega gibanja s predsednikom vlade Andreottijem. Zadružništvo je eno izmed gospodarskih komponent, ki je kljub krizi opravilo svojo nalogo z jasnimi izbirami v politiki prodaje, s stalnimi pobudami v boju proti draginji.
V	letu 1976, je poudaril Giacchetti, smo imeli stalno naraščanje cen, tako da se bodo do konca decembra cene pri potrošnji zvišale za skupno 20 odst. Predvidevanja, ki nikakor niso ugodna, kažejo, da se bo potrošnja krčila in dekvalificirala, saj proces inflacije prizadene manj
ŠK KRAS
prireja v prostorih restavracije Križman v Repnu
SILVESTROVANJE
ob zvokih ansambla
LOJZETA FURLANA
pri Igorju Miliču,
Rezervacije Salež 68 in Bogdanu Repen. Informacije 227115 in 227263.
Ravbarju, na telefon
premožne kategorije prebivalstva. Giacchetti je tudi poudaril zahtevo po reformi dražb AIMA, tako da bo določen del dodeljen zadrugam. Glede sedanjega položaja zadružništva v naši deželi je govornik omenil nekatere pobude Delavskih zadrug v Trstu in drugih v Furlaniji. Spričo teh pozitivnih pobud pa deželno zadružno združenje ugotavlja, da se še vedno pojavljajo nekakšna nasprotovanja glede enotne politike. Ob zaključku svojega poročila je Giacchetti omenil delovanje zadružnega gibanja v korist žrtev potresa in je pozval vse politične in zadružne sile, naj si prizadevajo, da bo rešeno vprašanje statuta Delavskih zadrug, tako da bodo vsi člani soodločali pri upravljanju zadrug.
Po pozdravnem nagovoru deželnega odbornika Dal Masa se je razvila diskusija, v katero so posegli O. Parma, O. Pellegrini, dr. G. B. Angeli in drugi predstavniki vključenih zadrug.
Kongres se je zaključil s posegom vsedržavnega podpredsednika Dazzare, ki je poudaril velik delež zadružnega gibanja v naporih za rešitev iz gospodarske krize in izrazil željo, naj bi z vsedržavne konference o zadružništvu, ki bo v marcu prihodnjega leta, izšla jasna obveza vlade za konkretno pomoč zadružništvu v Italiji. Ob koncu je bil izvoljen novi odbor Deželnega združenja konzumnih zadrug.
S. G.
SESTANEK JE BIL V PONEDELJEK POPOLDNE V GORICI
Delegaciji PSI Iz Gorice in SZDLS iz Nove Gorice za lakoišnjo ratilikaeijo osimskih sporazumov
Potrebna je večja angažiranost naših krajevnih uprav pri nadaljnjem izvajanju teh sporazumov • Socialisti poudarjajo važnost hitre obravnave in sprejetja zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti
'..........^ ' 1
i
tudi nečlani in nekateri italijanski gostilničarji, soglasno sklenili predlagati vsem okoliškim občinam in tržaški za celotno kraško območje obvezne urnike od 8. do 23. ure z možnostjo fluktuacije ene ure več a-li manj. Tako da bi znašal največji razpon od 7. do 24. in najmanjši od 9. do 22. ure. Vsaj dve uri spremembe sta potrebni glede na velike razlike v dotoku gostov ob delavnikih ali ob p-edprazničnih in prazničnih dneh. Župani imajo možnost predloge preučiti in jih nato s svojim mnenjem posredovati pristojnim organom javne varnosti.
Z umiki, kr jih predlagajo slovenski gostinci, bi gostom najbolj ustregli glede tudi na posebnosti vaškega načina življenja, ki se precej razlikuje od mestnega.
Gostilničarji iz Brega pa so želeli tudi odgovoriti na očitke, ki so jih izrekli kmetje, češ da ne kupujejo radi domačega pridelka. Predvsem so ugotovili, da to le delno odgovarja resnici, ker tudi kmetje neradi prodajajo gostilničarjem in vsaj, kar je boljšega, raje prodajajo v osmicah, kjer za svoje vino čimveč iztržijo. Gostilničarji pa neradi kupujejo pri domačih vinogradnikih iz več vzrokov. Trenutna cena domačega vina je previsoka glede na prodajne cene, ki so v gostilnah, kajti gostilničar ima določene stalne stroške (IVA, režijski stroški in davki), ki mu odvzamejo skoraj ves dobiček, tako da se mu ne splača kupovati pri kmetu. Kmetje ne nudijo nobene garancije v primeru, da se vino pokvari, kar se rado zgodi, ker ga v gostilnah točijo lahko tudi razmeroma dolgo časa pri visoki temperaturi prostorov. Gostje so se tudi v gostilnah navadili na določen okus vina, domačega pa ni dovolj za celoletno porabo, pa še kar ga je, so velike razlike v kakovosti vina med enim in drugim pridelovalcem. Gostilničarji se nikakor ne branijo domačega pridelka, vendar bi bilo treba gornje težave premostiti. Predvsem bi bilo treba s pomočjo enologov izenačiti kakovost in zagotoviti kvaliteto vin, gostilničarjem zagotoviti dovolj količine za celoletno porabo. Problem cene pa bi se dal premostiti z ustekleničen jem vina, ki bi prinesel pravično odškodnino tako kmetu kot gostilničarju. Vse te pogoje pa lahko izpolnijo le kletarski konzorciji, v nasprotnem primeru bodo kmetje in gostilničarji le težko našli skupen jezik.
V. K.
Ugotovili istovetnost utopljenca v kanalu
O .Tutri, v četrtek, 16. t.m. bo ustanova za ljudske hiše IACP priredila v občinskem rekreatoriju Cobolli na Stari istrski cesti 74 zborovanje o pravični stanarini. Začetek ob 20. uri.
1 ' -, : ,
Delegaciji PSI in SZDLS na ponedeljkovem sestanku
V PRIREDBI DIJAŠKEGA DOMA IN MLADINSKEGA CENTRA
Ponovitev Cankarjevega večera jutri v Prosvetni dvorani
Nastopila bo sovodenjska dramska skupina
V okvir proslav ob letošnji 100-letnici Cankarjevega rojstva sta se vključila tudi Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič in Mladinski center, ki bosta jutri zvečer ob 20.30 pripravila v goriški prosvetni dvorani Cankarjev večer. Gre v bistvu za ponovitev predstave, ki jo je naštudirala sovodenjska dramska skupina in katero je že predstavila na goriškem odru.
Zaradi scenskih zahtev je oder zasedel prednji del prosvetne dvorane, tako da je vanjo prišlo le omejeno število občinstva. Zato sta Dijaški dom in Mladinski center sklenila, da predstavo, na katero vabita predvsem dijake iz mesta, ponovita še jutri.
Zamejska vprašanja na šoli v Šempetru
Na osnovni šoli «Ivan Rob» v Šempetru pri Gorici je bil sinoči v okviru akcije «Človek, delo in kultura» literarni večer, ki ga je organizirala osnovna organizacija Zveze komunistov. Na večeru, ki so se ga udeležili vsi člani omenjene šole, sta kot gosta nastopila člana Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardoč in Jožko Lukeš z večerom posvečenim pesmim Srečka Kosovela. Večeru je sledila obširna diskusija o številnih problemih, ki zadevajo slovensko narod-
no skupnost v Italiji. Tu so bila s strani številnih udeležencev večera postavljena razna vprašanja kot tudi želje po čim tesnejšem sodelovanju s Slovenci v Italiji, tako na šolskem kot tudi na kulturnem in političnem področju. Večer se je zaključil v prijetnem in prijateljskem razpoloženju, ki je brez dvoma predpogoj za dobro sodelovanje tudi za bodočnost. To so bile tudi želje, ki so jih izrazili ob koncu večera udeleženci te prireditve, ki so naglasili željo, da bi prišlo do tesnejših stikov tudi s šolskimi ustanovami s tržaškega in goriškega področja, kot tudi s SSG v Trstu in z drugimi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami.
Razstave
V umetnostni galeriji Forma 80 v Krminu bodo v soboto odprli slikarsko razstavo umetnikov skupine «II Sole» iz červinjana: Alda Versiera. Ivana Bidolija, Franca Sclau-zera, Elvia Zorzenona. Boema Wal-lia, Ezia Pacca in Alda Taviana. Razstavni prostori bodo odprti vsak dan (ob delavnikih od 18. do 20. ure. ob praznikih od 10. do 13. ure) do 6. januarja.
G23Ì2529HH
Namesto cvetja na grob Ivanke Žvanut darujejo učitelji goriškega didaktičnega ravnateljstva 26.000 lir za Dijaški dom in sirotišče.
Osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo je treba takoj ratificirati in nato morajo krajevni činite-lji aktivno poseči pri osrednjih vladah, da bi Gorica in Nova Gorica in vse goriško ter severnoprimorsko področje čimveč pridobilo od izvajanja teh sporazumov. Tega mnenja sta bili delegaciji mestnega odbora socialistične stranke iz Gorice in občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Nove Gorice, ki sta se sestali v ponedeljek popoldne na sedežu PSI v Gorici.
Sestanek pomeni na eni stran' nadaljevanje obstoječih stikov, na drugi pa željo po poglobitvi teh stikov. Delegaciji sta vodila tajnik mestne sekcije PSI Giorgio Dellago iri predsednik občinske konference SZDLS Alojz Lah, v njih so bili še (za goriško socialistično stranko) Marko Waltritsch, prof. Vladimir Nanut in arh. Bruno Brunello, (za socialistično zvezo iz Nove Gorice) Slavko Velikonja, Viljem Pahor, Gabrijel Leban, Klavdija Ko drič in Stanko Murovec.
Tajnik PSI Dellago je najprej obrazložil stališč^ spcialistične stranke v državnem, deželnem in krajevnem merilu, kjer se socialistična stranka zavzema za dejansko alternativo tridesetletni nadvladi krščanske demokracije, kajti, tako menijo socialisti, le alternativa vladanja lahko privede Italijo iz gospodarske pa tudi iz moralne krize, v katero je zašla, član delegacije SZDLS Viljem Pahor pa je obrazložil vsebino novega jugoslovanskega zakona o združenem delu, ki je bil odobren pred kratkim v beograjski zvezni skupščini po več kot dveletni razpravi v delovnih kolektivih. Da bi tukajšnjo italijansko javnost podrobneje seznanili s to novo jugoslovansko realnostjo, so se člani obeh delegacij domenili, da bodo v kratkem priredili v Gorici predavanje o tem vprašanju.
Večjo važnost so posvetili obravna-
....mi...■■iinimnmminiimii..........
vi osimskih sporazumov in še posebej omenili vprašanja, ki skupno zanimajo Gorico in Novo Gorico. Obstajajo že nekatere strokovne komisije o sodelovanju med obema občinama, vendarle sta bili delegaciji mnenja, da je treba iz objektivnih razlogov razširiti delokrog teh komisij. Novogoriška občina zavzema namreč zelo široko področje, ki meji, na, italijanski strani z občinami od Dolenj do Doberdoba. Goriški socialisti pa so tudi mnenja, da se ne smejo reševati obmejna vprašanja samo z ozkim gledanjem interesov goriškega mesta, marve* da je treba ta vprašanja, vštevši vprašanja industrijske cone, avto-gerta in drugih infrastruktur, gledati širše, preko občinskih meja. Zato naj bi se komisije razširile tu di na predstavnike Krmina in dru gih obmejnih občin.
Govor je bil o vseh oblikan sodelovanja, o cestnih in železniških povezavah, o kulturnem in športnem sodelovanju, o dobavi vode, o novih napravah na Soči. Načeto pa je bilo zanimivo vprašanje gospodarskega sodelovanja, ki mora temeljiti na komplementarnosti. To vprašanje bodo sicer poglobili na ponovnem sestanku, ki naj bi Dii januarja v Novi Geriči.
V razpravi o osimskem sporazumu so goriški socialisti poudarili važnost, ki jo polaga PSI hitri ratifikaciji teh sporazumov in poudarili tudi'težo, ki sta jo dala dosedanja govornika, posianca Riccardo Lombardi in Loris Fortuna, pravilnemu tolmačenju točk, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Socialistična parlamentarca sta namreč zahtevala, da se takoj prične razprava o osnutku zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine in da mora rimska vlada tudi sama sodelovati pri rešitvi tega vprašanja.
VREME V NOVEMBRU
LETOŠNJA JESEN IZRAZITO V ZNAMENJU DEŽJA
11. novembra namerili 52 mm vode na kvadratni meter - Kdo je kriv za take vremenske razmere Bo v prihodnjih mesecih drugače?
Včeraj so ugotovili istovetnost moškega, ki je v noči od sobote na nedeljo utonil v kanalu. Gre za 40-letnega mehanika Rina Crevatina iz Zindisa v miljski občini. V mrtvašnici glavne bolnišnice ga je identificiral njegov brat.
Ničkoliko razmišljanj o letošnjem muhastem vremenu smo že objavili. Stari ljudje si razlagajo letošnje težave s prestopnim letom. Kriv naj bi bil tisti dodatni dan v februarju. Prav zaradi prestopnega leta nas je maja obiskal tudi potres. Nekateri so svojo filozofijo prilagodili novi stvarnosti in danes so prepričani, da izhajajo vse težave v zvezi z vremenom od letošnjega potresa. Po drugi strani pa nas znanstveniki skušajo prepričati, da se približuje nova ledena doba in se v zvezi s tem spreminjajo tudi vremenske razmere, za katere smo menili, da so že ustaljene. Druga skupina strokovnjakov pa zagovarja stališče, da je za tak razvoj kriv pravzaprav človek sam s svojim nevarnim posegom v atmosfero.
Naj bo tako ali drugače, leto se izteka in bo ostalo zapisano kot muhasto. V februarju, ko je kazalo, da je zima že mimo, nam je nasulo snega. Potem je nekaj časa nadlegoval dež. Poletje se je začelo v znamenju hude suše, ki je povzročila precej škode zlasti v kmetijstvu. Potem pa se je začelo deževno obdobje, ki se je zavleklo do pozne jeseni. Dežja je bilo zadosti in preveč, tako da je pospravil tiste pridelke, ki jih ni pobrala suša.
Tudi november je bil sorazmerno moker mesec. Pravzaprav se je začel v znamenju dežja, saj je za vahti lilo kakor iz škafa. Pozanimali smo se, koliko padavin so izmerili v tem obdobju, pa nam na žalost niso mogli postreči s popolnimi podatki. Očitno je opazovanje in spremljanje vremenskih razmer v našem mestu deveta briga, saj
imamo na razpolago samo eno napravo za merjenje količine padavin. Ta pa je bila neuporabna od 1. do 7. novembra, zato za ta čas nimamo podatkov. Vremenske podatke zbirajo pri statistični službi goriškega županstva. Padavine, ki so bile izrazite v začetku meseca, so se nadaljevale s krajšimi suhimi razdobji skoraj do sredine meseca. Tako so v času med 8. in 13. novembrom namerili 58 mm dežja. Največ ga je padlo 11. novembra: 52,2 mm. Od 13. do 29. je prevladovalo suho vreme (brez padavin). Ponovno je začelo deževati 30. 11. ko so namerili 0,2 mm dežia. Muhasto vreme se nadaljuje tudi v decembru, ko smo imeli nekaj prav mokrih dni. Za deževnimi obdobji je prišlo vsakokrat do precejšnje ohladitve.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu
GORIŠKI ROJAK JE 1. DECEMBRA UMRL V MILANU
Antonio Morassi: zgodovinar in kritik ki se je srečal s slovensko umetnostjo
V Milanu je postal direktor pinakoteke Brera - Sodeloval je pri pripravi več umetnostnozgodovinskih razstav v Gorici
Dne 1. decembra letos je umrl v Milanu znani italijanski umetnostni zgodovinar, goriški rojak Antonio Morassi. Rodil se je 11. januarja 1893, licej je dokončal v rojstnem kraju, univerzitetni študij pa na Dunaju, kjer je bil učenec Maxa Dvoraka in Juliusa Schlosserja. Dvorak, dolgoletni profesor na dunajski univerzi, je bil učitelj tudi prvemu rodu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, Francètu Stelètu, I-zidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu.
Po končanem študiju je Antonio Morassi odšel v Rim in se tam še nadalje študijsko izpopolnjeval, leta 1920 pa je prišel v Trst, kjer je do leta 1925 vodil urad za spomeniško varstvo. Dežela si še ni opomogla od posledic prve svetovne vojne, mnogi umetniški spomeniki so bili uničeni ali težko poškodovani, tako da se je Morassi kmalu znašel pred težkimi konservatorskimi problemi. Treba je priznati, da je v okviru teh nalog pravično vrednotil tudi gradivo na slovenskem etničnem ozemlju, ki je po ra-pallski pogodbi pripadlo Italiji, in mu že kmalu posvetil strokovne objave,. Tako sta leta 1923 izšla dva čianka, ki obravnavata gotske cerkve v Soški dolini in njihovo poslika vo, naslednje leto pa je pisal tudi o srednjeveških freskah v Istri. Murassi se je pod vplivom dunajske umetnostnozgodovinske šole zaveda! umetnostne pričevalnosti spomenikov tudi na takih zemljepisnih območjih, ki so z zamudo in iz več smeri sprejemala stilne novosti, kamor, prištevamo tudi slovensko o-zemlje in osrednjo Istro, vendar so te slogovne pobude znale ustvarjal no preoblikovati v skladu z lastnim duhovnim razpoloženjem. Nadaljnji stik s slovensko umetnostjo je pomenila prva goriska umetnostna razstava leta 1924, ki jo je organiziral Morassi in na kateri sta poleg italijanskih goriških slikarjev na stopila tudi Slovenca Pilon in Spaz-zapan.
Življenjska pot je vodila Moras-sija v Trident, kjer je tudi vodil spomeniško službo, kasneje pa v Milan, kjer je postal direktor pinakoteke Brera. Tako na Tridentinskem kot v Lombardiji je globoko prodrl v umetnostno preteklost obeh dežel ter na novo odkril oziroma opozoril na vrsto spomenikov in umetniških del, zanimivih tudi za širšo evropsko javnost. Isto velja za njegovo bivanje v Genovi. Tu je pripravil več temeljnih razstav, med katerimi je še posebej pomembna retrospektiva genovskega baročnega slikarja Alessandra Magnasca, Mo-rassijevo zanimanje pa je zmeraj veljalo beneškemu slikarstvu, posebej še Tiepolovemu opusu, kjer


DInJéVN!

ga kot odličnega poznavalca pozna ne samo italijanska, temveč tudi tuja strokovna javnost.
Kljub temu, da je Morassi malo časa preživel v rodnih krajih, se je s svojimi spisi vedno spet vračal v ožjo domovine. Sodeloval je tudi pri pripravi več umetnostnozgodovinskih razstav v Gorici, tako slikarja Josipa Tominca leta 1966. beneškega slikarstva 18. stoletja v palači Attems (1973 - 74), slikarja Vittoria Bolaffia (1975), pomemben pa je tudi njegov delež pri veliki retrospektivni razstavi slikarskega dela G. B. Tiepola leta 1971 v Pas-sarianu. Z uvodnim referatom je sodeloval na lanskem srednjeevropskem kulturnem srečanju v Gorici, bi je bilo posvečeno slikarstvu v srednji Evropi od 1890 do 1930, Letos je skupno s pesnikom Biagiom Marinom in prevajalcem Ervinom Pocarjem bil imenovan za častnega meščana Gorice.
Antonio Morassi je človek in znanstvenik. ki je izšel s stičišča več različnih kultur ter se je kot umei nesti zgodovinar in kritik srečal tudi s slovensko umetnostjo, zato je primerno, da se ga ob smrti spom ni tudi slovenska javnost.
M. V.
ZARADI ZAVLAČEVANJA Z OBNOVO FURLANIJE
Danes stavka v tržiški ladjedelnici
Danes od 13. ure do 13.30 bodo. stavkali delavci v tržiški ladjedelnici v znak protesta zaradi zavlačevanja ' z obnovo na področju, ki ga je lahko hudo prizadel potres. Delavstvo v ladjedelnici je že pred časom izrazilo svojo prip-avljenost, da sodeluje pri montiranju montažnih hiš in da tudi sicer pripomore k obnovi Furlanije in Beneške Slovenije. Kljub večkratnim ponudbam je od septembra do danes deželna uprava dodelila delavcem tržiške ladjedelnice le montiranje 128 francoskih montažnih hišic, pri čemer je zaposlenih približno 40 (od skupnih 5.400) delavcev za poldrugi mesec. Tovarniški svet tržiške ladjedelnice opozarja na široko pripravljenost delavcev za pomoč prizadetim in zato odločno obsoja «bojkot, ki ga izvaja deželna uprava» ter je v znak protesta napovedal za danes polurno stavko.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMtmiMiiiimmiHMitiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
VČERAJ PRI MOŠČENICAH
MESO IZ JUGOSLA VIJE SKRIVAJ PREKO MEJE
Pošiljka namenjena neki restavraciji v beneški pokrajini • Prijavili voznika
Finančni stražniki so pri Moščeni-cah, pri vhodu na avtocesto ustavili avto beneške registracije VE 248307. Pri pregledu so v prtljažniku odkrili večjo količino svežega mesa, vredno okrog pol milijona lir. Očitno gre za meso, ki je bilo pretihotapljeno iz Jugoslavije in namenjeno neki restavraciji iz beneške pokrajine.
Zdaj pa je ubralo drugo pot. Finančni stražniki so zaplenili vozilo ter zrezke — voznika, nekega šoferja iz Portogruara pa prijavili sodišču.
«Koža megle» sinoči v gledališču Verdi
V okviru abonmajskega sporeda se je sinoči predstavilo v Gorici Stalno slovensko gledališče iz Trsta z delom Frančka Rudolfa «Koža megle». Ker gre za novost na domačem odru, ki je doživela uspeh že na petkovi krstni predstavi v Trstu (predvsem na račun učinkovite scene), je bilo v Verdijevi dvorani opaziti tudi nekaj obrazov, ki jih sicer redko srečaš na podobnih prireditvah.
V petek zvečer se sestaneta rajonski skupščini za Podgoro in Rojce. Prva seja bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Sottomonte 12, člani konzulte iz Rojc pa se bodo sestali ob 20.30 na sedežu Socialnega središča v Ul. Pasubio 8.
Glavna točka sestanka v Podgori bo obsegala razpravo o finančnem prispevku v korist rajonskih skupščin. Razprava o študijski komisiji za urbanistiko, ustanovitev ambulante ter predlog o avtobusni čakalnici bodo glavne točke, o katerih bodo razpravljali na Rojcah.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Il presagio». G. Pečk, L. Remick. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Taxi driver». R. De Niro in J. Foster. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Vivere per Vivere». I. Montand, A. Girar-dot. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Orror ex-Press». C. Lee, P. Husigh. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «lisa la belva delle SS». D. Thorne, S. Rich-man. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCEI.SIOR 16.30- 22.00 «Echi di una breve estate».
PRINCIPE 17.30-22.00 «Dyngo»
Nora Gorica in okolica
SOČA «Sandokan javna hiša št. 8» — ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Edith Piaf». Francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Kung Fu zeleni obad». A-meriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 3«, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
15. decembra 1976
DANES SE V DOHI SESTANEJO PREDSTAVNIKI IZVOZNIC NAFTE
V bivšem ribiškem naselju bodo odločali o novi ceni
Predvidevajo povišek za TO pa ludi za 25 odstotkov - Se bodo uveljavili «zmerni»?
Na današnji dan pred 35 leti
Kaže, da bo treba pošteno varčevati. Varčevati bo treba, ko bomo sedli v avtomobil, ko bomo prižigali kurjavo na svojem domu. pa tudi pri nakupih, kajti arabski svet in z njim tudi ostale dežele, ki izvažajo nafto, nameravajo ponovno dvigniti cene. če arabski svet dvigne ceno nafti, se bo dvignila cena bencinu, se bo dvignila cena gorilnemu olju, industrija. ki uporablja gorilno olje, bo imela višje proizvodne stroške. Pa tudi termične centrale bodo proizvajale dražjo elektriko. Skratka, dvig cene nafti ima za posledico nekakšno verižno reakcijo v vsej proizvodnji in porabi, tako da je že več ali manj logično, da gredo cene navzgor, kar je v sedanji lazi inflacije kaj lahko, pa čeprav caločeni poviški niso upravičeni.
In o dvigu cene nafti bodo odločali danes v mestecu Doha, glavnem mestu emirata Quatar v Perzijskem zalivu, kamor so te dni prispeli na zasedanje, na konferenco predstavniki trinajstih držav glavnih izvoznic nafte. To mestece. ki je do pred nekaj leti bilo «zanikrna ribiška vas», postaja to krat izredno pomembno središče, kajti tu se bodo sestali predstavniki petrolejskega bogastva z različnimi tendencami. Saudova Arabija, ki je največja arabska dežela in na tem področju najpomembnejši zaveznik, meni, da bi bilo dovolj, ko bi dvignili ceno nafti za 10 odstotkov. Po navadi so njene težnje obveljale in zares bi ne bilo napak, če bi ostali pri desetih odstotkih. Toda pravijo, da bo veliko besede imel pri tem Iran. Ta dr žava je tudi pomemben izvoznik nafte, njen državni poglavar Reza talhevi pa meni, da bi morali ceno nafte dvigniti za 15 odstotkov. Še veliko bolj zahtevni so predstavniki Iraka. Ti menijo, da bi bilo po trebno dvigniti ceno za 25 odst.
Ne bomo napovedovali poviška cene nafti, ki zares postaja «črno zlato», ker bi bilo vsako nanove-čuvanje tvegario. Toda arabski svet in sosedi dejansko kontrolirajo svetovni trg nafte ali vsaj lahko močno nanj vplivajo. Res je. Združene države imajo veliko «črnega zlata» duna. Ne dolgo tega je začel delovati tudi največji naftovod na svetu, naftovod, ki prečka vse Aljasko, kjer imajo ZDA ogromne zaloge nafte. Tu jc tudi Venezuela. ki spada med pomemune dobavitelje nafte, tu imamo Veliko Britanijo, ki je v Severnem morju odkrila ogromne količine nafte, pravo-- podmorsko morje «črnega zlata», le da je eksploatacija tega bogastva šele na začetku: tu ima mo Sovjetsko zvezo, ki je v lan skem letu dosegla .ir morda celo .prekoračila «vrh» 5(?!i milijonov ton nafte v letu dni. Toda arabski svet okoli Perzijskega zaliva je tisti, ki kljub vsemu odloča, Kajti v Ferzijskem zalivu črpajo nafte ve libo izpod resnične možnosti, tako da če bi v teh emiratih, v Sau dovi Arabiji, v Iraku pa tudi v Iranu pospešili črpan k- nafte, dosežejo na svetovnem -tržišču, kar hočejo. to se pravi ali znižajo, ali zvišajo ceno, saj je ekonomija vsega razvitega sveta odvisna od nafte. ki prihaja s tega področja.
Posebno arabski svet se danes zaveda, kaj «črno ziato» pomeni. Resnici na ljubo je treba priznati, da si v Arabskem svetu s tretro coiarji veliko pomagajo in da jih no razmetavajo. Hkrati je tudi znano, da znajo arabski ekonomisti pravilno ocenjevati ekonomske razmere v ostalem svetu in se prav te dni slišijo razsodni glasovi arabskih ekonomistov m tudi državnikov, da bi ne smeli cene nafti dvigniti preko določene meje, da bi s tem ne potisnili v nevarne vode že tako labilna gospodarstva Italije, Velike Britanije in tudi Francije, koder se državne oblasti borijo z negativnimi posledicami inflacije.
Sicer pa vedo novedati tudi to, da bi prevelik povišek cene nafti no prišel prav niti Zahodni Nemčiji in Združenim državam, kajti res je, da ima Zahodna Nemčija velike zaloge tujih Denarnih sredstev. toda nagel skok cene nafti bi imel v Zahodni Nemčiji za posledico tudi nagel skok cen njenih izdelkov, ki so že sedai zaradi previsoke vrednosti zahodnoriem-ške marke bolj slabo konkurenčni na zunanjih tržiščih. Zahodnonem šsa ekonomija pa brez izvoza, in to krepkega izvoza, ne more dolgo dalje brez hudih motenj. Kar pa zadeva Združene države, je previsok skok cene nafti nevaren v tem smislu, da bi to imelo za posledico motnje v notranjem trgu, kjer je že sedaj 8 milijonov brezoosel-nih. z vsemi ustreznimi posledi carni.
Arabski svet se zaveda vsega trga. hkrati se zaveda dejstva, da če pride tako imenovani bogati svet v še večje ekonomske težave, se te težave odražajo tudi v ekonomiji držav izvozne nafte.
Sicer pa je pred nedavnim prišlo iz krogov Evropske gospodarske skupnosti opozorilo, da bi previsok skok cene nafti nujno privedel do nadaljnjega «vala» v sedanji fazi inflacije, to pa bi nujno privedlo do hujših tnotehj v gospodarstvih vseh držav članic, to pa bi privedlo do brezposelnosti, oziroma še večje brezposelnosti, kar bi se spet negativno odražalo na porabi nafte in dosledno s tem na izvozu nafte iz arabskega sveta in iz dežel izvoznic nafte nasploh. Združene države pa so enostavno opozorile države — izvoznice nafte, da je «sleherni dvig cene nafte neupravičen».
JCot smo rekli, se v bivši ribiški
vasi in današnjem modernem mestecu Dohi zbirajo predstavniki držav izvoznic, ki bodo v «Gulf hotelu» odločali o novih cenah. V i-stem hotelu se je doslej sestajala e-konomska komisija, ki je obravnavala isto zadevo, vendar pa ne s stališč «ekonomske politike», pač pa na osnovi «čiste ekonomije». Strokovnjaki , so govorili o kakovosti nafte, o raznih primesih, na primer o količini žvepla v nafti, o gostoti nafte, o razdalji med vrelcem in rafinerijo, med proizvodnjo in porabo, itd.
V zvezi s tem morda ne bo napak dodati nekaj konkretnih podatkov: En sod, ki je mednarodna mera za «črno zlato», predstavlja praktično le nekaj manj kot 160 litrov nafte. Sedanja mednarodna splošno uveljavljena cena je 11 dolarjev 52 centov za sod. Če bi ceno dvignili za 10 odstotkov, bi torej sod nafte stal obilnih 12 dolarjev in pol. Na videz jc to malenkost, toda v milijonih sodov nafte, ki jih v arabskem svetu načrpajo na dan, so
to milijarde dolarjev, ki jih mora bogati svet plačati. Za Zahodno Nemčijo, za ZDA to niti ne bi bilo tako nevzdržno, pa čeprav smo že rekli, da v ameriških krogih menijo, da je cena sedaj primerna in da je, sleherno povišanje cene neupravičeno, toda Italija, ki je že tako v hudih težavah, bi morala dati za nafto spet na stotine milijonov dolarjev več in teh sredstev Italija nima. Velika Britanija se prav sedaj pogaja za posojilo v višini obilnih treh milijard dolarjev, vtem ko so Italiji v ZDA obljubili le pol milijarde dolarjev. Kot vidimo, bo dviganje cene dokaj tvegana poteza
V majhnem mestecu, bivšem ribiškem naselju Dohi se je te dni okoli poslopja «Gulf hotela» zbrala skoraj vsa quatarska oborožena sila. Ta mala državica ima 3.500 «mož v uniformi». Ker so predstavniki držav OPEČ doživeli na Dunaju ničkaj prijetno srečanje, so quatarske oblasti poskrbele, da bi se dunajski «incident» ne ponovil.
Na današnji dan pred 35 leti so na openskem strelišču omahnili pod fašističnim svincem Bobek, Vadnal, Ivančič, Kos in Tomažič, ki ga vidimo na gornji sliki sredi dveh drugih naših junakov. Na njegovi levici (poleg neznanega dekleta) jc Ferdo Bidovec, ki so ga fašisti ustrelili na bazovski gmajni s tremi drugimi tovariši 6. septembra 1930, na njegovi desnici pa vidimo «tigrovca» Danila Zelena, ki je padel 13. maja 1941 na Mali gori blizu Ribnice na Dolenjskem v boju proti italijanski vojski, ki je mesec dni prej zasedla t.i. ljubljansko provinco. Ko je bil hudo ranjen, je napravil samomor, da bi ne prišel fašistom živ v roke. Slika izhaja izpred procesa proti bazoviškim junakom in sicer iz leta 1928

KULTURNO PISMO IZ KOPRA
zahtevni koncerti
Največji uspeh je doživel dno iz Sovjetske zveze Dva koncerta znanega Gruppo Cameristico di Trieste
Društvo prijateljev glasbe v Kopru je v novembru in decembru priredilo tri koncerte, na katerih so nastopili Tržaška komorna skupina (Gruppo Cameristico di Trieste), duo Mihajlo Kelbli, klarinet — Vera Tot-Horti, klavir iz Novega Sada in duo Halida Ahtl ’mova. violina — Leonid Blok, klavir iz Sovjetske zveze; Avditorij Portorož je organiziral dva koncerta: sezono je odprl z nastopom Slovenskega godalnega kvarteta iz Ljubljane ob sodelovanju sopranistke Zlate Ognjanovičeve in gostovanjem Ansambla Centra za nove tendence iz Zagreba (A-CEZANTEZ).
Tržaška komorna skupina jc i-mela dva nastopa:	popoldanski
koncert za mladino in večerni nastop za odrasle, ki ga je obiskalo sorazmerno malo poslušalcev. Tržaški gostje so imeli na sporedu Rossinijevo La passeggiata, Schumannovi Zigeunerleben, op. 29, št. 3 in Ich bin geliebt. op. 74. št. 9. Dvorakove Štiri dvospeve za sopran in alt. Bahmsove, Neue Lie-beslieder Walzer, op. 65 in Zanet-tovichcve Ludi carmina. Vokalni kvartet, ki ga sestavljajo sopranistka Gloria Paulizza, mezzosopranistka Elen De Martin, tenorist Giuseppe Botta in baritonist Paolo Loss, je bil glasovno izenačen in zlit ter inlerpretacijsko dovolj nazoren. Zlasti pa so bili muzikalno učinkoviti Dvorakovi lirično nadahnjeni dvospevi, ki sta jih v slogovno skladni interpretaciji izvedli Gloria Paulizza in Elen De Martin. Kot pianista sta sodelovala Neva Merlak in Daniele Zanettovich. V ostalem velja za ansambel, da je zadržal isti kvalitetni nivo. kakršnega smo spoznali že ob prvem nastopu v Kulturnem domu v Trstu in lanskega leta v Portorožu.
Klarinetist Mihajlo Kelbli in pianistka Vera Tot-Horti iz Novega Sada sta imela na sporedu Sonato Franza Danzija. Veliki koncertni duo Carla Marije von VVebra, Solo de concours Alojza Ajdiča, Cla-ribel Eugènea Bozza, Mikrosonato Aleksandra Obradoviča in Spnaio Francisa Poulenca.
Klarinetist Mihajlo Kelbli je že leta poznan kot dober koncertantni umetnik, ki ima za seboj vrsto uspelih solističnih nastopov bodisi z orkestrom, bodisi na področju interpretacije komornih del. Tudi na recitalu v Kopru je potrdil dovršenost v igri, ki izkazuje čisto intonacijo, dokajšnjo tonsko izenačenost, čvrsti ritem in nazornost v fraziranju ter gradnji. Pojavljajo pa se trenutki rahlo gli-sandirajočega prijemanja tonov in to ob vrhu fraze, ki ga je izvajalec želel, v težnji za čim bolj reliefnim oblikovanjem, še posebej izrazito naglasiti, Vendar mu to ni potrebno, ker je v oblikovanju dovolj jasen in plastičen, v svoji muzikalni občutenosti logično sledi notranji napetosti razvoja gradbe, kar je še posebno prišlo do izraza v ostvaritvi Sonate F. Poulenca.
Sicer pa sta umetnika svoje najboljše dala v drugem delu sporeda v kompozicijah Ajdiča, Bozze in Obradoviča, seveda poleg že omenjene Poulencove Sonate, ko se je tudi pianistka v dovolj skladnem sodelovanju znatneje približala umetniški kreaciji svojega partnerja, med tem ko smo v delih Danzija in Webra pogrešali pri njej več ritmične natančnosti in preciznosti v igri ter v zaznavnej-ši skladnosti s klarinetistom celotne zvočne briljantnosti, ki ju terjata ti dve deli. Sicer pa moramo naglasiti, da je začela ubirati prve koncertne korake v sodelovanju z renomiranim solistom in glede na to dosegla predvsem v drugem delu sporeda sorazmerno solidno sodelovanje, ki ji zagotavlja nadaljnjo vzpenjajočo se razvojno pot. škoda, da je bil tudi ta koncert slabo obiskan.
Halida Ahtjamova in Leonid Blok iz Sovjetske zveze sta se predstavila s tem sporedom: Sonata za violino in klavir v A-duru, KV 305 W. A. Mozarta. Sonata za violino in klavir v A-duru. op. 47 (Kreutzerjeva), L. V. Beethovna. Fantazija za violino in klavir v C-duru, op. 159 F. Schuberta, Pesem brez besed R. Jahina in Madžarski plesi J. Brahmsa. V nasprotju s prejšnjima je ta koncert privabil polno dvorano poslušalcev. katerim sta umetnika pripravila polno zadoščenje tako po programu, če izvzamemo Jahi-novo nezanimivo, celo osladno Pesem brez besed, kakor po visoko umetniški poustvarjalni noči.
Že pri prvi Mozartovi Sonati smo zaslutili izjemen kreativni potencial tega dua; čeprav smo navajeni na mehkeje tekoče frazira-nje pri Mozartovem slogu, sta vendar v svojsko zastavljeni in logično izpeljani interpretaciji izzvala prepričljiv muzikalni trenutek. Višek zdrave in pristne muzikalne zanesenosti smo doživljali v Beethovnovi Kreutzerjevi sonati. Pri tem delu ne le da sta prikazala čisto in jasno ter virtuozno obvladano igro, medsebojno skladnost in enomiselnost v interpreta-cijskem procesu, temveč se je u-trdil pravi žar, pogojen v prvinsko doživetem muzikalnem občutju; neugnano muziciranje od dramatično razgibane razpetosti, mimo lirično navdihnjenih trenutkov, je v svoji pristni zagnanosti izzvalo močan napetostni učinek. Pred nami je- zrasla čudovita u-metnina, verna Beethovnovega sloga, njegove eruptivne moči in ob-čutenjske lepote, obenem pa odraz globine dojemanja in izjemne muzikalno prežete reproduktivne sposobnosti izvajalcev.
Tudi v Schubertovem delu sta razprostrla bogastvo svoje kreativne domiselnosti in vzbudila e-nako doživljajsko intenziteto. Svojstveno zajeti in poduhovljeni, če lahko tako rečemo zaradi nenavadne muzikalno prečiščene tenkočutnosti, ki jo je v ostvaritev vtkala violinistka, so Brahmsovi Madžarski plesi učinkovito zaklju-Ivan Silič
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Mimi Malenšek: «SONCE JE OBSTALO»
ŠIROKA EPSKA PRIPOVED 0 NAŠEM ČLOVEKU V VOJNI
Vojni roman v treh knjigah, ki govori o Gorenjcu, ki kot nemški vojak obrede vsa bojišča, dokler ne pobegne k partizanom
Ko smo nedavno tega gledali na televiziji malo anketo o najboljših slovenskih knjigah, oziroma o tistih, ki so vzbudile največ zanimanja, je pisateljica Mira Miheličeva omenila med knjigami, ki so ji bile najbolj všeč. vojni roman Mimi Mglenškove Sonce je obstalo. Najbrž to ni bila samo beseda vljudnosti, temveč je bilo h iskreno priznanje slovenske pisateljice svoji umetniški kolegici. Tisti, ki bo prebral vse tri (!) knjige najnovejšega romana Mimi 'Malenškove Sonce je obstalo (roman ■je izdala založba Mladinska knjiga v zbirki Levstikov hram in v opremi Nadje Furlan), ho moral priznati, da je Malenškovi napisala roman, ki gotovo predstavlja po svoji tematiki, obsegu in pomenu• vrh njenega dosedamie-ga umetniškega ustvarjanja. Ne, zalo, ker ta obsežni, pripovedni tekst obsega skupaj nič- manj kot 11138' strani (!), temveč predvsem zato, ker smo s tem romanom dobili Slovenci pravo vojno epopejo, ki morda nima tistih idejnih in globinskih razsežnosti kot na pr. Tolstojeva pripoved o vojni in miru, ki pa predstavlja tekst, kakršnega v domači literaturi doslej nismo imeli.
Nemara je to res prvi vojni roman iz druge svetovne vojne, kol je zapisal knjigi na pot urednik Mladinske knjige pisatelj Severin Sali. Prav gotovo pa to ni le poskus približati se nekemu zgodovinskemu času in dogajanju kot jc na začetku svoje pripovedi zapisala v svoji skromnosti pisateljica, temveč je mnogo več.
Študent Filip . Tomažin, doma iz gorenjske vasi pod Stolom, je osrednja osebnost pisateljičine pripovedi. V vseh treh knjigah spremljamo njegovo življenjsko pot. Prva knjiga pripoveduje o njegovem študiju na ljubljanski univerzi. Pri tem pisateljica uvodoma razpravlja o predvojnih političnih razmerah hii Slovenskem, c stanju v študentovskem gibanju, pa o polarizaciji. Ta del je predvsem pripoveden, cmsen. Nato pride okupacija. Tomažin se vrne domov na Gorenjsko in se vrne h kmetovanju. Ob tem spremljamo prikaz prvih mesecev okupacije, nato se začne nemško nasilje in
l’.por. In tako spremljamo dogodke v letu 1941 in 1942. ko Tomažina vpokličejo v nemško vojsko.
V drugi knjigi spremljamo usodo Tomažina in drugih slovenskih jamtov na raznih evropskih bojiščih. Glavni juna-z je vojak na tinskem bojišču in v baltiških dr žetvah, v- ruskih stepah. Na enem od umikov preko močvirij se skuša Tomažin skriti, toda njegov narednik ga najde, preda voaški policiji in le naključje je vzrok, da ga takoj ne ustrele. Potem prebije šest mesecev v vojaškem zaporu v zaledju, se, srečno izmota in vrne k svoji enoti, ki je na obnavljanju v Avstriji, Obnovljena divizija alpskih lovcev odhaja nato na italijansko bojišče, Filip pa s svojim koroškim prijateljem pobegne in srečno pride na Koroško. Tu postane koroški . partizan.
Tretja knjiga nripoveduje o partizan jenju vo Koroškem, pa spet po Gorenjskem, slednjič se Tomažin vrne na Koroško in tam dočaka konec vojne.
Druga knjiga posreduje bralcu neverjetno veliko število usod vojakov. dogajanj na frontah in doživetij samega glavnega junaka in ljudi, s katerimi pride Tomažin kakorkoli v stik. Tretja knjiga pa je partizanska knjiga, pa tudi knjiga o koncu druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, zlasti v gorenjskem kotu. Seveda ne manjka tudi ljubezenske zgodbe, sai kot koroški partizan Filip Tomažin sreča sestro svojega vojnega tovariša in doživi z njo svojo življenjsko ljubezensko zgodbo.
Seveda je to le bežen oris vsebine romana, ki pa odkriva bralcu izredno panoramo oseb, dogajanj. vojne, vojnih grozot, smrti, trpljenja, ljubezni in bojev za svobodo. kot pravi, urednik v svoji besedi knjigi, na- pot. V romanu jc toliko človeških usod, toliko spletov in razpletov, prikazov dogajanj, da je treba pisateljici že samo zato izreči priznanje. Priznanje za njeno izredno široko epsko pripoved, za izjemno razgibanost v prikazu dogodkov, za neverjetno spretno'pletenje usod, risanje ljudi in krajev, pa vojnih dogodkov. česar v slovenski lite ratini skorajda ne poznamo, z
iiiiuiiiiiiiiiiiiiniiMi mi m n mu lunin iiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiii m m im n iiiii n n iiiimiiiiiiiniiiii n m iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiii um iiiiiinviiii m iMiiiiiiuiiiH
V miljski občinski galeriji «Lo Squero»
V soboto so, kot smo že poročali, odprli v miljski občinski galeriji «Lo Squero» razstavo del petih mladih tržaških likovnikov, ki so izdali (udi mapo petih grafičnih listov oh 30-letnici osvoboditve. Slika nam prikazuje svečano otvoritev med p, zdravem občinskega svetovalca Kiljana Feriuge. Oh njem miljski občinski odbornik za kulturo Diego Apostoli, v sredini kustos tržaškega muzeja «Revtihelle» dr. Giulia Monic neto, nadalje slikarji Švara, Volk, Grimalda, Kravos, Vecchie! in zadnji na levi miijski župan
Gastone Millo
izjemo v nekih partizanskih tekstih. Toda prikazov vojnih doga janj po svetu, s prikazom usod Nemcev, Estoncev, Rusov, s prikazom dogajanj na tujih bojiščih, r tujih deželah, tega ne poznamo, In vendar nam izredno sugestivno in zanimivo o vsem tem pri poveduje Mimi Malenškova prav-t' tem svojem romanu.
Ta izjemna epska razgibanost in izjemno široka panorama Hudi hi dogodkov, ki nam jih predstavlja. to je posebna odlika lega pripovednega teksta, ki se po svoji širini uvršča med prva tovrstna dela pri nas. Drugo pa, kar je treba poudariti. je prikaz usode slovenskih fantov v nemški vojski. saj nam odkrije na ta način v kakšni situaciji smo se Slovenci kot eden najmlajših evropskih narodov znašli v drugi vojni moriji. In če k temu dodamo pri povedno razgibanost ih vsestransko zanimivost morda toliko ve pogrešamo poglobljenosti pri pove di, posegov v človekov notranji svet in prikazov notranje problematike. Pripovedna ustvarjalnost je poglavitna odlika tega teksta, ki nam v resnici prikaže vso tragiko vojne in človeških usod v njej.
Sl. Rti.
Rimske knjige in revije
Dve knjigi
založbe
Quadragono
Nadaljuje se serija lepih knjig v založbi Quadragono Libri iz Conegliana, ki niso vedno filmskega argumenta, so pa vedno zanimiv delež k današnjemu estetskemu ckusu.
«Discorso alla coppia» (4.900 lir) vsebuje tekst Marcella Berna'‘di-ja. predvsem pa čudovite slike Colmana Cohena. «Dodici Cenerentole in cerca di Autore cioè tutto il Teatro in dodici facili lezioni» (4.900 lir) pa vsebuje tekst Rite Cirio, ki ironično predeluje Ai-shila, Sofokleja, Evripida, Ružan-teja Shakespeara. Goldonija, Al-fierija, Strindberga. Feydeaua Pi-randella, Brechta. Becketta. Ten-nessea Williamsa ter celo Garineia in Giovanninija. Kar pa je izvrstno v knjigi, so predvsem ilustracije Emanuela Luzzatija. ki se je že izkazal kot scenograf tržaškega gledališča in avtor risank.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Dolina, 7, Tvr-dič. 13. vriski. 14. Iliada. 15. Agata, 16. krog, 17. E.S.. 13. Ana, 19. Praga, 20. at, 21. ena, 22. krona, 23. Ali. 24. pi, 25. Kreta. 26. ini. 27. iz. 28. RUPA, 29. kriza. 31. kepati. 33. Frater 34. amater, 35. Panama.
NAVPIČNO:	1. dva. 2. organi-
zem, 3. liana. 4. ista, 5. nka, 6. A.L. 7. Tirana, li. vloga, 9. Riga,
10.	da. 11. idealizem. 12. časti. 16. krota. 19. prepir. 21. epika. 22. krute. 23. Anita, 25. krat, 26. Iran. 29. kra, 30. ara, 32. pa, 33. P.P.
SREDA, 15. DECEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
10.55 Zimski športi: svetovno prvenstvo ženski spust
12.30	Argumenti: «Razpolovljeni baron-»
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.20	V cirkusu: Motorji
18.15	Argumenti: Maratonec, ki prihaja od daleč
19.20	Sodne pomote: Prehitevanje časa
20.00	DNEVNIK
20.45	Italijanska Cerkev se sprašuje
Enajst let je od ekumenskega koncila Vatikan II. V Rimu so se v začetku novembra sestali na cerkveno zasedanje za evangeliza-cijo vrhovni predstavniki italijanske cerkve, škofje in kardinali, pa tudi civilni predstavniki katoliškega sveta. Sestali so se. da bi kritično presodili razmere v italijanski katoliški cerkvi. Prišlo je do obsežne tudi poglobljene, celo ostre razprave, nastopili so govorniki različnih mnenj in razpravljali o odnosih cerkve do velikih socialnih, ekonomskih in drugih sprememb, do katerih je v zadnjih letih prišlo v italijanski družbi.
21.45	Mednarodna parada
Prireditev so posneli v filmski palači na beneškem Lidu, prireditev bo vodila Gabriella Farinon.
Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	O tem je sedaj govor:
Teden znanstvenih in kulturnih aktualnosti Oddajo «O tem je sedaj govor» vodita Carlo Ca vaglia in Mario Novi, ki obravnavata predvsem kulturne aktualnosti. Oddaja privlači veliko občinstva, pa čeprav je na programu v prvih popoldanskih urah, ko ljudje bolj redko kdaj sedajo pred televizor.
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele: Poklicno usposabljanje, prvo nadaljevanje
16.30	Zimski športi: Svetovno prvenstvo
17.00	Program za mladino FILM «SLED»
17.30	Pol ure za mladino: Aktualnosti
18.00	Tehnične znanosti: Informatika
18.25 Rubrike Dnevnika 2 — Parlament in šport
18.45	Alfred Hitchcock predstavlja:
«ROKE GOR», film
19.10 Pisma Paoli Borboni, druga oddaja
19.45	Dnevnik 2 — ODPRTI ŠTUDIJO
20.45	Dnevnik 2 — Odeon: Vse o prireditvah
21.30	Loseyjeva džungla: MESSAGGERO D'AMORE
Osmi, zaključni film, ki ga je napravil Losey in ki ga bo italijanska TV nocoj predvajala. Film je bil napravljen pred šestimi leti, 1971. leta pa so ga nagradili na festivalu v Cannesu. 13-letni Leo. ki je po očetu sirota in vrh tega siromak, pride kot gost v razkošno vilo prijatelja Marcusa. Tu se zagleda v Marcusovo sestro Marian, ki mu to zagledanost tudi vrača. Pravzaprav se deček zaljubi vanjo in ji je vedno na u-slugo, tako da postane njen «kurirček», ko prenaša njeno pošto oskrbniku - Burgessu, s katerim se dekle sestaja. Toda Leo nekega dne odkrije smisel pisem, ki jih prenaša. Seveda ga to razžalosti, vendar pa tega nikomur ne pove. ker se Marian mora poročiti z nekim plemičem. Kljub temu stike med Marian in Burgessom odkrijejo. To pa ima tragične posledice. Burgess napravi samomor, Marian vzame svojega plemiča. Veliko let pozneje pa ostarela in vdovela Marian pokliče Lea. da bi mu dala poslednje naročilo, naj bi nesel pismo vnuku, ki pa izhaja iz njenega rodu. vendar pa po liniji Teda Burgessa.
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljano
8.10, 9.00 in 14,10 TV šola:
Obdelava lesa. Najlepši šal, Slovnica, Kocka. Risanka, itd. 10.55 PODELITEV NAGRAD AVNOJ, prenos iz Beograda 16.40 Ela Peroci: Nina in Ivo. otroška oddaja
16.50	Hokej: JESENICE - OLIMPIJA, neposreden prenos
19.30	DNEVNIK
20.00	NE DOTIKAJ SE DENARJA, film tedna
Film je režiral Jacques Becker. Film je star že nad 20 let v njem med drugimi igrata Jean Gabin in Jeanne Maureau. Ob smrti francoskega igralca Gabina je ljubljanska TV dala na spored film. ki bo velikega umetnika prikazal v značilni vlogi. Tokrat bo Gabin šef gangstrske tolpe, lei na postaji Orly oropa 50 milijonov. Zaradi nepazljivosti nekega člana tolpe pa zve za «podvig» konkurenčna toìpa. Spočetka so po-sled ca tega le praske, nato pa pride do odkritega obračunavanja. v katerem ostane živ pravzaprav le Max, konkretno Jean Gabin, pa še ta s prazno malho. . .
21.35	Miniature:
Vilko Ukmar: Epitaf za godala in klarinet
21.50	DNEVNIK
22.05 Z nagrajenci AVNOJ
Koper — barvna
20.15	DNEVNIK
20.35	Hokej: JESENICE - OLIMPIJA
22.00	Pustolovski Simplicisimus
22.50	Namizni tenis: JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA
Zagreb
17.35	Koledar
18.15	Znanost in tehnika
TF*ST A	Komu	zvoni; 13.30 Ital. in tuie
8.00.	9.00, 11.00, 12.00, 14.00 in plošče: 15.35 Prvi Nip; 18.30 Ne-
19.00 Poročila; 7.20 -12.45 Dom in kaj besed in nekaj pesmi; 19.30 izročilo: Tjavdan, Iz naše zgodo- Glasbeni spored; 20.30 Program vino, Koncert, ženski liki v ro- z več glasovi a na isto temo. manu, Glasba po željah; 13.00	SLOVENI IA
15.30	Za mlade: Sestanek ob 13.. 7m „ ,,,, Qm ... nn lr,„. n n„
Kulturna beležnica. Z glasbo po P(	>30 ' J ,
svetu, Mladina v zrcalu časa, Doh™ hiWn'2ntrR	6Ja0
Glasba na našem valu; 16.00- našnii Jan-'	''^0uNa da
19.00 Kultura in delo: Deželni so- w ri, * "!?*■ Spaclisti, Za najmlajše: «Slon» radij- v°V’ *■“ Glas.bena, m.at,neJai 9 0° ska drama, vmes lahka glasba. £ ®!ade rad°0V^:'fe: 9.2., Za KOPER	pojmo	pesem; 9.40 Samoupravlja
6 30	«30	13 30	1430 K- o/, s temelji marksizma; 10.15
r; 8 °'3030°Pn1^ ’ R4j'tf'r/’ u0, Kdaj’ kam’ kako in P° čem?; D.30 20.30 Poročila. 6.151 Glasba 1J.03 P0 svetu glasbe; 12.10 Lah
lernabrVoo107 8-,o Glasbena ga ka glasba za opoldne: 12.30 Kme n, n-,’- 1°'?°" v in-‘ne'": j 10 tij’ski nasveti: 12.40 Pihalne god-W.aó Pesem dne- be; 13.30 Priporočajo vam...: 14.05
n ire«!'4? R	°t> «virih glasbene umetnosti.
Orkester Borghesi. Uto Glasba 13.45 Spomini in pisma - M Harf
m m v , ^moupravljalec; Prv-0 dejanjc; le.oo^Loto vrti ra'°°iznan<x't!: JS.Oo Glas jiak>). 17 00 studi/) Qb 17 uri. ba briO Med-rojaki v zamc,s vu: K: 05 Klemen Ramovš blokfiav.
D 00 Po samoupravn, pot,; 17.10 ta; 18.30 Iz zborovske popotne «tov; 18.00 Progfesmna ,orbe; 19.35 Lahko noč. otroci!;
gksba 18.3o Iz pnljubljemh o- ;y.45 Ansambel Francija Puharja: per: 21.1, Popevke; 21.*.Pisana 20.00 Koncert iz rašega studia:
*	t>Anin 1	.22-2° S festivalov jazza; 23.05 Li
KMUiu	turami nokturno - E. van Fliet:
8.00,	13.00. 19.00 Poročila; 7.30 Pesmi; 23.15 Revija jug. pevcev: Budilka; 9.00 in -10.35 Vi in‘jaz; 0,05 Nokturno in preludij: 0.30 Za
11.30	Neandertalska ženska; 12.05 pozne plesalce.
...................................................................11111111111111.....limimi...................................m,...............................
OVEN (od 21. 3. rio. 20. 4.) Nu dila se vam bo priložnost, da se
med vsemi najbolj odlikujete. 'lignite se manjši nevljudnosti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Po svetite se samo temu, kar od vas zahteva akcijo. Odpovejte se ža časno nekaterim interesom.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Z novo metodo vam bo uspelo premagati vsa nasprotovanja. Upo števajte bolj potrebe onih, ki vas obkrožajo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dah je ugoden za reševanje oraaniza cijskih vprašanj. Razumevahje ljubljene osebe.
LEV (od 23. 7. ao ?>. 8.) Pre mislite še enkrat, preč.--n se odio-
Horoskop
čite za važen naieup. Družinski mir je ogrožen.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posvetite več pozornosti svojemu finančnemu poslovanju. Ne raz burjajte se preveč spričo neke ponudbe.
TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Imeli boste v rokah vse elemente za dosego uspeha. Lahko računate na podporo svojih zvestih Dri stašev.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.
11.) Odločilen dan glede nekega sodelovanja. Spremenila se bodo vaša čustva.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nenaden razvoj vprašanja, ki je za vas trenutno najvažnejše. 'Potrebni ste miru.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Skušajte spodbuditi svoje sodelavce k boljšemu delu. ne da bi povzročili napetosti. Nemirno vzdušje v družini.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V svojem delu potrebujete več discipline. Vaš ugled je v nevarnosti.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne cdpoveje se nekemu načrtu zaradi manjšega razočaranja. Skušajte ohraniti svoje duševno ravnovesje.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
SPORT SPORT SPORT
15. decembra 1978
SMUČANJE
Trofeja Colle Isarco
Veleslalom FIS za B. Nòcklerja
Danes prvi ženski smuk za svetovni pokal
BOČEN, 14. — Italijan B. Nockler je zmagal na mednarodnem veleslalomu FIS, veljavnem za «Trofejo Colle Isarco».
Prvotno so se prijavili za nastop na tem tekmovanju tudi Stenmark, Hemmi, Mahre, Thoni in Gros, vendar pa se niso javili na startu, zaradi česar je bilo tekmovanje manj kakovostno, kot so napovedovali organizatorji. Veleslalom je tako potekal v znamenju popolne italijanske premoči, saj se je med prvih enajst tekmovalcev vrinil en sam tujec, Čehoslovak Sochor.
Lestvica tega veleslaloma je bila taka:
1.	Nockler (It.)	2'48”12
2.	Pietrogiovanna (It.)	2’48”85
3.	Sochor (ČSSR)	2’48”99
4.	Radici (It.)	2’49”50
5.	Bernardi (It.)	2’49”72
6.	Plattner (It.)	2’49”73
7.	Oberfrank (It.)	2’50”02
8.	Amplatz (It.)	2’50”09
9.	De Chiesa (It.)	2’50”17
10.	Senoner (It.)	2’50”66
11.	Bieller (It.)	2’50”68
12.	Steger (Av.)	2’50”71
13.	Spiss (Av.)	2’50”80
14.	Tauchner (Av.)	2’50”88
15.	Kirchgasser (Av.)	2'50”89
CORTINA D’AMPEZZO, 14. — Avstrijka Proli - Moser je bila najhitrejša danes na uradnih poskusnih vožnjah v smuku za svetovni pokal, ki bo na sporedu jutri v Cortini. Avstrijka, ki je osvojila zaporedoma kar pet svetovnih pokalov in se je po enoletnem premoru ponovno vrnila na smučarske proge je bila za 39 stotink sekunde hitrejša od svoje rojakinje Totschnigove in o-stalih tekmovalk. Med Italijankami je bila najboljša Giordanijeva.
Jutrišnji prvi letošnji ženski smuk za svetovni pokal bo na sporedu ob 11. uri. Nastopilo bo 76 tekmovalk iz 15 držav.
NAMIZNI TENIS
JUTRI ZA EPN
Miličeva bo igrala za državno vrsto proti Severni Irski
Najboljša namiznoteniška igralka ŠK Kras in obenem državna absolutna prvakinja Sonja Miličeva je v minulih dneh prejela še eno laskavo priznanje za ves' njen trud, tehnično vrednost in predanost i-gri z belo žogico: državni selektor jo je namreč (po zadnjih ne najbolje uspelih poizkusih z drugimi igralkami) ponovno uvrstil v državno reprezentanco, saj Miličeva fi-dina daje zadostna jamstva za dostojen nastop tudi v mednarodni konkurenci. Jutri se bo Italija pomerila v gosteh s selekcijo Sev. Irske, vedno v okviru tekmovanja druge jakostne skupine za evropski pokal narodov. Irska nasprotnica, s katero se bo Sonja pomerila, ne spada v sam vrh evropske elite, kar dopušča naši zastopnici nekaj možnosti, da izbojuje prestižen mednarodni uspeh.
—bs—
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Brest (brez Jelovca) zopet izgubil
V 10. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči v Ljubljani Crvena zvezda premagala Brest s sedmimi točkami razlike. Brest je igral brez Jelovca, ki se je poškodoval dan prej na treningu. Najboljši strelec tekme je bil Beograjčan Živkovič (23 točk), od Ljubljančanov sta največ košev (16) dosegla Križnar in Nuhanovič.
IZIDI 10. KOLA
Brest - Crvena zvezda 85:92
Industromontaža - Cibona 76:84
Jugoplastika - Zadar	94:77
Kvamer - Rabotnički	108:89
Radnički FOB - Igman	113:63
Partizan - Metalac	100:87
Tekme med Bosno in Bekom niso odigrali zaradi okvare na sema-foru sarajevske telovadnice.
NAGRAJEVANJE CONI
Visoko priznanje ŠK Kras
Sinoči je bilo v hotelu Jolly v Trstu nagrajevanje CONI za športne uspehe in športno delovanje v letu 1975.
Prvo nagrado je dobilo tržaško društvo Duina (rokomet). Drugo nagrado (zlato medaljo) pa ŠK Kras Zgonik - Repentabor za plodno športno delovanje in uspehe v namiznem tenisu.
Borba za žogo med košarkarsko tekmo kadetov Kontovel - Inter 1904
KOŠARKA
V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH,
K0NT0VEL0VI KADETI SO ZOPET VISOKO ZMAGALI
Borovi in Poletovi mladinci so ostali praznih rok dečkov se je zaključil z zasluženo zmago Kontovelcev
Slovenski derbi - Danev 39 točk
Kontovel — Inter 1904 99:67 (46:28)
KONTOVEL: Čuk 14, M. Ban 16. Perini 2, Udovič 16. Knaipp 13, Race 1, Trevisan 4, V. Ban K. Starc 11, I. Starc 20.
PM: Kontovel 19:34. Inter 15:25.
PON: Race, Amato. Oloniatti.
SODNIKA: Tommasi in Festini.
Kontovelovi kadeti so visoko ’n prepričljivo premagali nevarno peterko Interja 1904. Vsekakor so vsi od ekipe Inter 1904 pričakovali več. na igrišču pa so se Tržačani izkazali kot precej- pomanjkljiva ekipa. Ne glede na to, da sta Interju manjkala dva ključna igralca, j? razlika v kakovosti med obema e-kipama precejšnja. Domačini so takoj povedli z 11:0. Dobro so se znašli proti coni. nasprotnikom pa je manjkal zanesljiv playmaker, ki bi lahko brez težav prenesel žogo v napad. Vse to je Inter drago stalo, kajti že po prvem delu je bila prednost Kontovelcev zelo visoka.
V nadaljevanju se stanie na igrišču ni več spremenilo. Naši fantje
pa niso več polagali dovolj pozornosti na obrambo in so v drugem delu tekme prejeli kar 41 tcčk. Vsi poskusi, da bi sami dosegli stotico. pa so bili zaman.
Tokrat ne moremo reči, da so Kontovelci zadovoljili, toda kriv je bil tudi nasprotnik, ki se ni mogel enakovredno boriti s kontovelsko peterko.	I. S.
Dom
84:77
POM Tržič (47:38)
DOM: Košuta, Sošol, Fajt 12. Dornik 16, Brešan 10. Semolič 33, Marušič, Prinčič 6, Grilj.
Tudi z gostovanja v Tržiču se je gcriški Dom vrnil poražen, vendar naši fantje poraza niso zaslužili in s trohico več sreče in pazljivo sti v zaključnem delu srečanja bi gotovo prišli do drugega para točk. Domu se tudi pozna, da nima na razpolago zadostnega števila rezer vnih igralcev, ki bi lahko med tekmo uspešno zamenjali preutrujene tovariše na igrišču. Poleg tega si je med ogrevanjem pred samo tek-

NOGOMET
V PRVENSTVU KADETOV
KRIŽANI ŽE TRETJIČ
igrali mmimm
Bazoviška Zarja pa je doživela visok poraz
Zaule — Vesna 1:1 (1:0)
ZAULE:	Roncelli, Orpano, Bo-
schin, Framgini, Poropat, Herva-tich, Dudirie, Babich, Coslovich, Du-gulin, Bucci.
VESNA: Eva I., Kovačič, Alessio, Švab, D. Košuta, Tence, Guštin, Pipan, P. Košuta, Degrassi, Eva II,, 13 Kocjančič.
STRELCI: Coslovich za Zaule in Guštin za Vesno. KOTI: 6:9.
Domači enajsterici ni uspelo v soboto premagati kriške Vesne, ki je povsem razočarala v prvem polčasu.
Zaule so že od prvih minut igre ostro napadale Evova vrata in s prikazano dinamično igro so nadi-.grale sredino igrišča'Splavih». Toda «beli» so bili za srečo zelo netočni v zaključevanju akcij, pot do zadetka pa jim 'jfe preprečila tudi kriška obramba, ki je tokrat dobro zaigrala. Vsekakor so Zaule prve prišle do zadetka v 35. min. igre, ko je vratar Eva slabo odbil žogo s prostega strela «belih» in s tem dopustil hitremu Coslovichu pot do zadetka.
Trener Vesne Sedmak pa je nekoliko zbudil «plave», ki so v drugem delu igre organizirano napadali. Vse akcije so se začele z odličnim Švabom, ki je na sredini igrišča zaustavljal vse nasprotnikove predlož-ke ter hitro organiziral protinapade. Za izenačenje pa je poskrbel Guštin, ki ga je branilec ekipe Zaule po osebni akciji zrušil na tla v kazenskem prostoru; prekršku je sledila enajstmetrovka, ki jo je Guštin realiziral.
To je že tretji zaporeden neodločen izid kadetov . Vesne, ki kar dobro napredujejo na skupni lestvici.
P. K.
Rosandra — Zarja 3:0 (2:0)
ROSANDRA: Morisani, Žerjali, A-milli, Bojadzia, Bradzach, Mauri, Corbatti, Picinino, Cataruzza, Mihelčič, Radezic.
ZARJA: Jakomin, Krasna, Ražem (Kalc), Počkar, Petretič, Peroša, Colja, Giotti, Franko, Husu, Kurent.
STRELCI: v 17. min. p.p. Radezic, v 40. min. Corbatti, v 9. min. d.p. Corbatti (11-metrovka).
Zarja je proti Rosandri upravičeno izgubila, saj je igrala svojo najslabšo tekmo. Čeprav se na blatnem igrišču ne more prikazati zaželene igre, se Bazovci niso niti potrudili,
da bi pokazali vsaj poprečno igro. Po začetnem žvižgu se je Zarja podala v napad, a kmalu je Rosandra prejela vajeti igre v svoje roke in začela vsestransko napadati.
Poraz Bazovcev je pravičen. Rosandra je igrala zadovoljivo, zlasti na sredini igrišča, kjer moramo pohvaliti požrtvovalnega Mihelčiča.
Kaal
DAVISOV POKAL
Danes žrebanje nasprotnikov
SANTIAGO, 14. - V teku so zadnje priprave za finalno teniško srečanje , tekmovanja za Davisov pokal v Santiagu. Kot smo v prejšnjih dneh in tednih večkrat poročali, je prišlo v Italiji do hudega nasprotovanja temu srečanju, saj bo morala italijanska reprezentanca . igrati proti državi, katero zaradi njenih fašističnih metod vladanja in terorja nad lastnimi državljani obsoja ves demokratični svet. Nastop proti Čilu pomeni v tem trenutku nuditi dejansko podporo režimu, ki se lahko vzdržuje na vladi lè s pomočjo totalitarnih ' metod, óbenetp pa pomeni tudi ta nastop rušenje izolacije, s katero želi svetovna javnost osamiti osovraženega generala Pinocheta in njegov diktatorski režim.
Kljub vsem nasprotovanjem je torej italijanska reprezentanca (ob uradni podpori italijanske vlade in CONI ter FIT) odpotovala v Santiago, kjer bodo jutri opoldne opravili žrebanje nasprotnikov, kot pač zahtevajo pravila tega tekmovanja. Kot vse kaže, bosta v italijanski ekipi igrala kot posameznika Panatta in Barazzutti, dvojico pa bosta sestavljala Panatta in Bertolucci.
Čilenci imajo s sestavo svoje e-kipe še težave in tako ni mogoče predvideti, kdo bo igral. Njihov najboljši igralec Fillol se namreč baje počuti slabo in (čeprav Čilenci trde nasprotno) tako imen italijanskih nasprotnikov ne bo mogoče navesti prav do zadnjega trenutka, saj Fillol je ključno ime v reprezentanci Čila in je tako zdaj tri dni pred pričetkom tega finala vse odvisno od njega, oz. od njegovega zdravstvenega stanja.
ODBOJKA
V 2. ZENSKI LIGI
Bor prvič poražen v tem prvenstvu
Erežanke so tokrat osvojile en set in so s prikazano igro zadovoljile
SVIogliano Veneto — Bor 3:0 (15:7, 15:13, 15:10)
BOR: Bolčina, Batič, Furlanič, Glavina, Jazbec, Jevnikar, Kalan, Kus, Mesesnel, Pernarčič, Švagelj.
V petem kolu kvalifikacijskega dela prvenstva so borovke gladko izgubile v Moglianu Venetu proti istoimenski ekipi, kj je bila do tega kola eno mesto za njimi na lestvici. Borovke so tudi tokrat slabo zaigrale v obrambi, predvsem pa pri sprejemu prvih žog. Naša ekipa ima letos izredno dobro pripravljeno napadalno vrsto, s slabim sprejemom pa napada, seveda, ne more organizirati.
Slika na igrišču je bila skozi vse tri sete skoraj enaka: ko je Boru uspelo organizirati napad, mu nasprotnice niso mogle do živega. Lepim akcijam pa je sledila cela serija napak, kar je za našo ekipo predstavljalo pekoč, vendar neizbežen poraz.
Sobotni poraz, na srečo, ne bo bistveno vplival na uvrstitev, saj so si borovke zagotovile nastop (v drugem delu prvenstva) v skupini boljših ekip že v prejšnjem kolu. Zaradi tega je razumljivo, da so na sobotni tekmi psihično popustile, kar se pa taki ekipi ne bi smelo pripetiti.
INKA
Breg — Primavera Noverila 1:3 (11:15, 15:10, 6:15, 12:15)
BREG: Trenta, Kocijančič, Premolim Prasel, Olenik, Meneghetti, M. Kofol, Korošec, D. Kofol.
PRIMAVERA:	Covolo, Fontana,
Giona, Martinello, Scaratom, Spiandone, Todesco, Verdolin.
SODNIKI: Santangelo, Nacinovi, Pertot.
Tudi v povratnem srečanju s Primavero iz Novente Vicentine so morale Brežanke zapustiti igrišče poražene. Tudi ta tekma se je končala z enakim izidom kot prva. V sobotni tekmi so Brežanke igrale praktično brez učinkovitega napada, predvsem zato, ker se je Olenikova poškodovala med ogrevanjem in je igrala precej pod svojimi možnostmi, na njej pa sloni v glavnem največja teža napada. Z ozirom na to pa so tudi ostale nekoliko odpovedale in ■ niso igrale tako kot ponavadi. Ne glede na to pa so bila dekleta iz dolinske občine Primaveri skoraj e-nakovreden nasprotnik. Kot v vseh ostalih tekmah pa smo opazili, da Brežanke izgubljajo sete in tekme predvsem zaradi svojih napak, ki so včasih prav začetniške. Večkrat vidimo, da se morajo naša dekleta pošteno boriti za točke, takoj potem pa vidimo nasprotnice, da delajo točke s preveliko lahkoto.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Reprezentance ZSŠDI za srečanje v Kopru
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je sklicalo reprezentance v raznih panogah za povratno športno mladinsko srečanje proti Obalni telesnokulturni skupnosti.
Srečanje bo jutri v Kopru.
Vsi spodaj navedeni tekmovalci in tekmovalke, trenerji in spremljevalci naj se zberejo jutri, v četrtek, v Trstu, na Oberdankovem trgu, ob
16.	uri, od koder bo odhod z avtobusom v Koper.
Košarka
BOR: David Slobec, Fulvio Dovgan, Fabio Mazzucca, Franko Koren in Marko Mesesnel. DOM GORICA: Livij Semolič in Igor Prinčič. KONTOVEL: Klavdij Starc. POLET: Valter Sosič in Boris Vitez. TRENER: Peter Brumen. POMOČNIK: Renato Štokelj.
Namizni tenis
MOŠKI
MLADINA: Mauro in Robert Sedmak ter Edi Tence.
ŽENSKE
KRAS: Nevenka Škrlj, Anica Rebula in Vesna Doljak.
Odbojka
MOŠKI
DOM GORICA: Maurizio Černič in Darko Petejan. KRAS: Jože Bitežnik, Bogdan Budin, Sergij Budin, Miran Furlan, Vasilij Guštin, Jožko Milič, Miloš Pirc in Jordan Rebula.
ŽENSKE
BOR: Anamarija Glavina, Sonja Jazbec in Erika Mesesnel. BREG: Franka Olenik in Marina Trenta. KONTOVEL: Denis Daneu. SLOGA: Anica Čuk, Ticijana Crissani in Mira Grgič.
Sobotna tekma je bila, kot kaže sam rezultat, precej izenačena. V prvem nizu so takoj povedle gostje in Brežanke so jih morale zasledovati. Prav obratno pa je bilo v drugem setu, kjer so povedle domačinke kar s 13:4. Tu pa se je zataknilo in ni bilo mogoče zbrati še dveh točk. Gostujoča ekipa je počasi zmanjšala zaostanek in se približala domačinkam, vendar je slednjim uspelo izbojevati še dve točki in tudi drugi set. V preostalih dveh nizih pa so vedno povedle nasprotnice, v zadnjem celo z 10:1.
Brežankam preostaja še ena tekma do zaključka prvega dela prvenstva. V soboto bodo namreč ponovno igrale doma proti Moglianu Venetu in se bodo morale precej potruditi, da zadovoljijo svoje zveste navijače, ki ne zahtevajo od njih rezultata toda predvsem požrtvovalnost.
M. V.
KOŠARKA *
L SLOVENSKA LIGA
Dragocena zmaga sežanskega Krasa
Kras — Jesenice 83:77 (41:33)
KRAS: S. Brezec 6, H. Brezec 31 (4:3), Kori jan 11 (1:1), Kobe 12, Žaro 6 (4:2), Žiberna 13 (1:1), Trobec 2, Tavčar 2.
PM: Kras 10:7, Jesenice 35:25. ON: Kras 27, Jesenice 18. PON: Trobec 39, Korljan 40.
Pred velikim številom gledalcev so Sežanci premagali zelo nevarnega nasprotnika, ekipo Jesenic. Začetek tekme je pripadal gostom, vendar so domačini po vstopu Kobeta izenačili ter povedli v 11. min. za 9 košev. To razliko so obdržali do odmora.
V	drugem delu so gostje s presin-gom popolnoma zmedli domačine. Delali so napake že v svoji obramb ni polovici in Jeseničanom je v 32 min. uspelo rezultat izenačiti pri 61:61. Po tem rezultatu so domačini ponovno zaigrali kot znajo ter na koncu ob veliki podpori gledalcev zasluženo zmagali.
Z zmago so se Kraševci na skup ni lestvici dvignili za dve mesti, vendar kaj, ko zaigrajo odlično le pred domačo publiko, na gostovanjih pa se vse prehitro predajo.
V	sredo gostuje v Sežani tržaški Jadran in Sežancem se nudi priložnost, da v tej tekmi nekoliko popravijo obrambo.
DAŠ
mo huje poškodoval roko Marušič, tako da je morala Domova peterka stopiti na igrišče okrnjena.
Tekma sama je bila ves čas precej enakovredna: le na koncu prvega polčasa so naši popustili in nasprotnik je tako prišel do odio čujcče razlike, ki je domovci niso več uspeli nadoknaditi. Edinstveno priložnost je slovenska peterka za prav’L. « rav v zadnjih dveh minutah. Nasprotniku so se namreč fantje z odlično igro približali na vsega dve točki. Tržiška ekioa je bila oovsem zlomljena. Takrat ua sta morala v nekaj sekundah kar dva dcmovca zapustiti igrišče (zaradi petih osebnih napak), kar je nasprotnik izkoristil in tekmo za ključi! v svojo korist
Po tekmi smo trenerja Devetaka prosili za kratko oceno igre domo viti kadetov. Rekel nam ie. da je (kipa iz igre v igro boljša. Pozna se namreč, da so fantje zelo v zaostanku s pripravami, kar pride najbolj do izraza v uigranosti moštva. Z marljivostjo m resnostjo pri treningih bi moralo moštvo premestiti tudi te težave in dobri rezul tat: bi ne smeli za dolgo izostati.
Prihodnjo tekmo bodo domovci igrali zopet na tujem in sicer proti ekipi Arte B. Tekma bo v Go rivi, ■ v soboto, 18. t.m., ob 16.39 v telovadnici CONI ria Ro.icah.
VILI PRINČIČ
Bor — Italsider	73:77
(33:44)
BOR: Koren 17, Mesesnel 17, Maz zucca 8, Dovgan 16, Slobec 13, Pegan (k), Jančar 2, Kuriš, Brana. Gombač.
PROSTI METI: 13:25 (Bor).
PON: Koren (Bor).
V	tekmi, v kateri se do konca ni vedelo za zmagovalca, je slavila ekipa Italsidra. Priznati pa je treba, da so borovci s prikazano igro razočarali, saj bi iahko celo zrna gali.
Že prve minute so pokazale, da igra ne bo preveč lepa in bo zmagovalec znan le po dolgem boju Igralci so namreč na obeh straneh preveč grešili in mnogi so bili na igrišču živčni, predvsem naši fantje, ki so si preveč želeli vsaj enega pozitivnega rezultata. V želji za zmago pa jih je zajela živčnost, ki je botrovala slabi igri predvsem med zunanjimi igralci. Ti so nam reč delali začetniške napake. Brez glavo so vrteli žogo, zgrešili pa so tuch mnogo podaj ter metov izpod koša. Slaba je bila tudi obramba, nihče pa si ni upal metati od daleč. Prvi polčas se je tako zaključil s precej visokim vodstvom Ital-s’dra.
Drugi polčas je bil nekoliko bolj ši. «Plavi» so začeli borbeno ter so znižali zaostanek predvsem po zaslugi višjih igralcev, ki so se med neprevisekimi nasprotniki pre cej dobro znašli. V 15. minuti je bi! rezultat spet izenačen in vse st je začelo skraja. Dalj časa sta se moštvi enakovredno borili, v zaključnih minutah pa je zunanje igralce Bora spet zajela živčnost in nasprotniki so s prisebnejšo igro po vedli ter zmagah.
V	tej tekmi «plavi» niso za do
voljili kot v prejšnjih nastopih, kri va pa je bila živčnost, če bi naši fantje namreč mirneje igrali, bi morda celo zmagali- Edini, ki so rešili čast ekipe, so bili visoni igralci.	MEKO
MLADINCI
Paanossin — Bor 98:55 (51:32)
BOR: Mazzucca 2 (2:3), Žerjal 6, Kneipp 7 (1:1), Parovel 2 (0:2). Ukmar 15 (3:5), Luxa 10 (2:7). Fon-tanot 4, Perco 7 (1:3), Volk 2.
PAGNOSSIN: Gruden 2, Golob 28, Edalucci, Franzon, De Leonar-dis 6. Mavilia 6, Campestrin; 20. Valentinsig 31, Medeot 4, Ben ve ruti 2.
SODNIKA: Zandona in Gorianc iz Gorice.
PROSTI METI: « 21 Bor; 3:10 Pagnossin. PON: Mazzucca. OSEB NE NAPAKE: Bor 16 Pagnossin 15.
Še en visok poraz Borove mla-
dinske ekipe. Tokrat so borovci odpotovali v Gorico že prepričani v svoj poraz in tako se je tudi zgodilo. Brez centra Rožma je biia naloga mlaCrcev izredno težka, saj ne razpolagajo z drugimi višjimi igralci. Brez centra je zeio težko igrati in tudi pri lovljenju odbitih žog so borovci znatno oslabljeni.
Res škoda da so naši fantje tako popustili v zadnjih minutah., kajti njihov nastop bi lahko ocenili vse prej kot slab. Prikazali so veliko mero borbenosti, pod koši pa so bil: seveda prikrajšani. Gotovo je bil najboljši Renato Kneipp, ki je igral zelo zbrano in učinkovito.	PETER
Po!et — Don Bosco 65:72 (32:29)
POLET: Kalin, Berdon (0:3). Tau-čer (k) 20 (2:4). Sosič 11 (3:6), Vitez 19 (1:1). Škabar 6, Volpi, Ferluga 9 (3:6).
SODNIKA: Desco iz Trsta in Gar-bosi iz Bologne.
Po lepi zmagi nad Borom v sredo so poletovci v nedeljo nerodno in nepričakovano izgubili doma pm-ti ekipi Don Bosca, ki je bila vse prej kot nepremagljiva. Poletovci so igrali nezbrano v obrambi, kjer so dopuščali nasprotnikom dosegati prelahke koše zaradi pomanjkljivega zapiranja prostora, Doieg tena so bili v napadu brez idej in so vsi silili na individualne rešitve, pri tem pa so zanemarjali visoke igralce pod košem, k' bi lahko dosti bolje izkoriščali višinsko premoč poletcvcev. Pri vsem tem na so predvsem mlajši igrale’ igrali preveč živčno in neodgovorno, kar je nedvomno kvarno vplivalo na zbranost celotne ekipe.
Izmed poletovcev ne bi pohvalili prav nobenega, saj se vsi občasno grešili. Morda pa bi vseeno omenili kapetana Taučerja. ki je edini vedel, kaj je treba delati v napadu. čeprav je tudi sam zelo slabo branil.	SERGIJ TAVČAR
DEČKI
Bor B — Kontovel 70:90 (30:37)
BOR B: Škerl 1, Devetak, Kosovel 2, Gerdol 1, Don 2, Lokar 3. Švara (k) 2, Schillani 4, Pečar 32, Merku 23.
KONTOVEL: R. Daneu 39, Sedmak 2, M. Ukmar (k) 16, Emili 21. D. Daneu, Štoka 4, Pupis 2, Terčon 4, Slavec 4, Della Schiava.
PM: Bor B 14:33, Kontovel 18:36.
PON: Lokar in Schillani.
SODNIK: Peraino iz Trsta:' -' >
V slovenskem derbiju B skupine dečkov je Kontovel prepričljivo premagal Bor B. Kontovelci so imeli v svojih vrstah dva igralca, ki sta bila praktično neustavljiva za bo-rovce, in to sta Robert Daneu in Livio Milič. Prvi je bil premočen pod obema košema, drugi pa je ’z-vrstno vodil igro svoje ekipe. «Beli» so vodili skozi celo tekmo in vedno imeli lepo prednost pred nasprotnikom. Le v 9. minuti drugega polčasa so se borovci nevarno približali pri stanju 47:53.
Pri Tržačanih je treba omeniti slab dan centrov, ki so skupno zbrali le osem nik. Le Pečar in Merku sta se skušala zoperstaviti Kontovelcem: a to je bilo premalo.
— fp —
Don Bosco — Breg 75:60 (44:35)
BREG:	Pečar, Starec, Kozina,
Corbatti 10, Korošec 10, štrajn 2, Čok (k) 29. Pertot 9, Maver.
SODNIK: Guerin iz Trsta-
PM: 6:13.
Bregovi dečki so v gosteh pri Don Boscu odigran svojo jrioslej najboljšo tekmo, pa čeprav so izgubili. Brežani so odlično začeli in so bili nasprotniku vseskozi enakovreden tekmec. S hitrimi protinapadi. ki jih je vodil David Čok, so naši košarkarji presenečali nasprotnika vse do zaključnih minut, ko je «plavim» zmanjkalo sape in domačini so si tako priigrali večjo prednost in tudi zasluženo zmagan.
Bor A — Ricreatori
n.o.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gams!
na plaza
92,
Ko sem prispel v zemljanke pod Košuto, so se že pripravili na večjo konferenco, na kateri naj bi pregledali in ocenili sedanjo delo. Konferenca pa se je začela šele 1. marca. Navzoči so bili vsi člani oblastnega komiteja razen Marjete Pirjevec. Njej so v hajki zamrznili prsti na nogi, ki so ji jih morali odrezati s preprostimi škarjami, kajti prenos v velikem snegu v bolnišnico bi bil nemogoč. Navzoči so bili tudi člani PO AF2 Zala in Irena ter sekretar Agitprop komisije Mile in njegov sodelavec Franček. Ob koncu je prišel še Ahac. Politični referent je bil Matjaž, sam sem govoril o množičnem delu na Koroškem in o vključevanju Avstrijcev v protifašistično borbo, Tončka Majcen o delu množičnih organizacij OF, Irena o prosvetni vzgoji množic, Mile o agitacijsko - propagandnem delu. Johan o kadrih.
Po obširnem razpravljanju smo ugotovili, da je čez zimo ponekod naše delo imelo defenziven značaj. Padlo je precej naših aktivistov, kar je malce omajalo borbeno zaupanje množic. Nikdo od aktivistov pa ni kljub hudemu mučenju nič izdal in je zato med ljudmi silno naraslo zaupanje v naše aktiviste.
Pri sovražni nabiralni akciji «Volksopfer» se je Koroška, ki je bila pred leti najboljša, sedaj izkazala na najslabšo, je bil naš uspeh. V zavest množic pa vendarle še ni prodrlo prepričanje, da je treba prekiniti, z vsakršnim sodelovanjem z okupatorjem, še so bili primeri, ko so pripadniki protifašističnega gibanja prav vestno oddajali predpisane količine pridelkov.
Pri avstrijskih protifašistih smo zapazili pomanjkanje izkušenj. Znali pa so, zlasti v Borovljah, zajeti precej, široke množice, vendar jih niso znali zaktivizirati. Med avstrijskimi protifašističnimi množicami je vedno večje zanimanje za našo narodnoosvobodilno borbo. Raste ugled naše vojske. Skoraj legendarni ugled uživa maršal Tito. Zlasti na severni strani Drave so Avstrijci pripravljeni aktivno sodelovati in se tudi žrtvovati v skupni borbi proti fašizmu. Vendar ponekod, zlasti v beljaškem qkraju zavirajo aktivizacijo množic.
Aktivisti ilegalci so med zimo pokazali primere izredne požrtvovalnosti in predanosti. Kljub izredno ostri kontroli so bodili po dolinah ter kljubovali vsem neprilikam. Pač pa smo opazili, da so premalo previdni in da podcenjujejo sovražnika. Večina aktivistov je po tej težki zimi utrujenih in izčrpanih.
V jeseni je bilo delo v vseh okrajih dobro zastavljeno in se je začelo zadovoljivo razvijati, v zimski dobi pa je zastalo in doživelo precejšnje udarce. Položaj ie bil najboljši v Borovljah kjer je organizacija OF zajela vse industrijske obrate. V Celovcu se je stanje zopet izboljšalo...
Prav tako je težko premagovati nezaupanje slovenskega prebivalstva do Avstrijcev; ker gledajo v njih le predstavnike nekdanjih gospodarjev in pripadnike nacionalnega socializma, ki so slovensko prebivalstvo narodno in go-spodaisko izkoriščali, če ne zatirali.
Bataljoni Koroškega odreda so majhni, a gibčni in so dokaj dobro prestali zimo. Četudi je zima oteževala večje operacije, so kljub temu imeli precejšnje vojaške uspehe. Borbena morala je na dokajšnji višini. Bataljone so obiskovali okrajni funkcionarji, pa tudi člani Obkoma. Sedaj je v vojski tov Johan, član Obkoma, ki do približno po teden dni v vsakem bataljonu.
Zveze so na Koroškem že ves čas najbolj boleča točka. Organiziranje zvez je res težko. To se zlasti kaže pozimi, ko je bilo ava metra snega, ko so bili zameti in plazovi, poleg tega pa so bila prehodna mesta zelo prikladna za postavljanje zased.
Organizacija relejnih postaj je odpovedala in nosi krivdo predvsem komanda V. relejnega sektorja Zato smo bili prisiljeni ostro ukrepati.
Komaj so končali posvetovanje, že so nas začeli nadlegovati policisti. Za pustni torek sem šel z našo zaščito na Ravne. Ravno pri Burgi, ki sem jo pred dobrim mesecem poučeval o kurah in o leženju jajc, smo se udarili s fašisti. Rezultat spopada je bil nacistični mrtvec.
Kmaiu zatem so fašisti povzeli večjo ofenzivo v Selah. Zasedli so vse hiše in prišli tudi v Zgornji Kot.
Tistega jutra nas je prebudil nemški Šarec. Po barakah je zavrelo. Majski je poslal močno izvidnico na stražarsko mesto, mi pa smo natlačili v nahrbtnike najvažnejše gradivo ter se umaknili na vrh hriba. Tam smo bili na položajih vse do večera. O mraku smo se vrnili v zemljanke in noč prespali na trdih lesenih ležiščih.
Pokrajinsko središče ni bilo izdano, ker bi sicer že prvo jutro planili na nas. Policisti so najbrž samo slutili, da smo nekje nad Selami. Toda kaj natančnega niso vedeli. Domačini so skrbno čuvali skrivnost.
Kljub temu smo se naslednjega večera odpravili na pot. Bila je polna luna; sneg je bil trd, zamrznjen, vendar naše teže ni vzdržal. Pred nami pa je bila dolga pot mimo
Raven in Bajtiš v Macen. Pot pod Košuto je bila kar romantična. Ko smo se morah zmuzniti skozi Sele, je bila stvar drugačna. Ob sovražnika smo lahko trčili pri vsaki hiši.
Toda pri nekaterih smo se le morali zglasiti, da se založimo s potrebno hrano za dva dni. Naš intendant Živko je res našel nekaj hiš, ki jih fašisti niso zasedli, in naši nahrbtniki so bili kmalu še težji.
«TOVARIŠKI» STRELI
Naš cilj je bila Agitprop komisija oblastnega komiteja, kjer je bil tudi naš radio-center. Tam je kraljeval Mile s svojimi tovariši.
Naslednjega dne dopoldne smo se že vzpenjali na Macen. Visoko v gori je sneg še malo držal naše stopinje, kajti tu je grelo že kar toplo pomladansko sonce. Dokler smo se vzpenjali po senčni strani pogorja, je še nekam šlo. Na vrhovih pa nas je obsijalo sonce in že smo se začeli pogrezati v sneg. Bili smo že precej utrujeni. Vzradostilo pa nas je, ko smo opazili sledove naših tovarišev iz Agitpropa. Tu so bile smučine, tam stopinje gojzeric. Torej smo bili že blizu.
Mile je pred meseci prevzel nalogo, da organizira Agitprop in radio-center. Z njimi so bili 'tovariši, ki so mu "pomagali pri teoretičnem in tehničnem delu. Od tod so vsak dan prihajala radijska poročila, tod so urejevali «Koroško v borbi», Slovenski vestnik», «Einheit» in druge naše časnike. Kurirji so odnašali poročila in rokopise v Pokrajinsko tehniko, kjer je Drago Kuralt poskrbel, da so jih brž natisnili in razmnožili na ciklostilih ter opremili z okusnimi ilustracijami, že čez dan ali dva so številni kurirji raznašali polne nahrbtnike tega propagandnega gradiva.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemslvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKI DNEVU
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
Ji5. 'decembra 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
r I	član Italijanske |j
3 K—-À	zveze časopisnih I
af ^Trst založnikov FIEG
Izdaja in tiska I
Kdo je napist, ki je streljal na šefa varnostne službe za Lacij dr. Nocoj a
MARTINO ZICHITELLA: ŠPORTNIK TAT, ROPAR IN KONČNO TERORIST
Oboroženi proletarski oddelki eden od opornikov teorije o nasprotnih ekstremizmih
RIM. 11. — Kdo je Martino Zichi-tella. napist, ki je bil ubit davi v Rimu med napadom na vodjo varnostne službe za Lacij? Če bi še včeraj postavili to vprašanje vsakomur, ki se poklicno ne ukvarja s prevratniškimi gibanji in s kriminalom, bi najbrž komajda odgovoril, da gre za kriminalca, ki je pobegnil iz kaznilnice v Lecceju skupno z bandi lom Grazianom Mesino. Kvečjemu bi se še spomnil, da je bil vpleten v ugrabitev kasacijskega svetnika Giuseppeja Di Gennara. In vendar hranijo v arhivu turinske kvesture o dejavnosti Zichitelle zelo zajeten dosje, od kar je v začetku šestdesetih let kot avtomobilski tat stopil na pot profesionalnega kriminalca.
Zichitella se je rodil pred 40 leti v Trapaniju, toda njegova družina se je kaj kmalu preselila v Turin. V glavnem mestu Piemonta je mladi Martino iskal svoj življenjski prostor najprej med športniki. Odprl je lastno telovadnico in za nekaj časa zaslovel kot «mister muscolo». Kaj kmalu pa je ubral drugačno pot. Leta 1932 ga je policija prvič aretirala zaradi prekupčevanja z ukradenimi avtomobili, na kar se je pridružil številnim roparskim tolpam. Tedanji znanci ga opisujejo kot hladnokrvnega «killerja», ki je streljal na žrtve ob najmanjšem poskusu reakcije. Leta 1966 je bil znova aretiran, vendar pa je kaj kmalu pobegnil iz zapora. Po zopetni aretaciji je znova poskusil beg. Drugič pa mu sreča ni bila mila: ko je skušal preplezati zid zapora v Alessandri! je nerodno padel in si zlomi obe nogi.
Od tedaj se o njem ni govorilo več vse do aprila lanskega leta, ko je vzporedno z ugrabitvijo kasacijskega svetnika Di Gennara izbruhnil v kaznilnici v Viterbu upor. Vodili so ga Zichitella. Pietro Sofia in Giorgio Panizzari. Trije napisti so v zameno za osvoboditev sodnika z ihtevali premestitev v druge kaznilnice. Vlada jim je klonila in Zichi-tella je bil premeščen v Lecce, od koder je avgusta letos pobegnil skupno z Matteom Bellicinijem, vodjo rimske ugrabite!jske tolpe, Grazianom Mesino, tragično znanim «kraljem Supramonta» in Giuseppejem Šofio. prav tako vidnim napistom. Od pobeglih je zaenkrat na prostosti samo sardinski bandit, q katerem se je govorilo, da se je pridružil samozvanim oboroženim proletarskim oddelkom NAP in marsikdo trdi, da se je udeležil tudi današnjega terorističnega izpada.
Zichitella je zrasel «politično» skupno z NAP, ki so nastali v zaporih kot najbolj radikalna in oporeč-niška organizacija jetnikov. Potem ko so se številčno okrepili z navadnimi kriminalci, so se NAP «uradno predstavili javnosti» oktobra 1974. leta z demonstrativnimi atentati pred kaznilnicami v Milanu, Rimu in Neaplju. Denar, ki jim je bil potreben za organizacijo, so si priskrbeli z ugrabitvami in z ropi, najbolj tragičen od katerih je bil napad na podružnico florentinske kaznilnice na Trgu Leon Battista Alberti: tu sta bila v spopadu s policijo, ki jo je nekdo pravočasno obvestil o naklepih prevratnikov, u-b'ta Luca Mantini in Giuseppe Romeo, Pietro Sofia, pa je bil hudo ranjen. Teroristična dejavnost organizacije se je spiralno stopnjevala, višek pa je dosegla z ugrabitvijo kasacijskega svetnika Di Gennara, ko so napisti prisilili državo, da je klonila njihovim zahtevam.
Ugrabitev sodnika je bila edina akcija, ki so jo «oboroženi proletarski oddelki» izpeljali do konca. Vse ostale so propadle ali uspele samo na pol, zaradi raznih nesreč «na delu», med katerimi so izgubili življenje številni napisti. Naj omenimo le eksplozijo v Ul. Consalvo v Ne-aolju. v kateri je izgubil življenje študent Vitaliano Principe, Alfredo Papale, pa je bil hudo ranjen. Poleg «strokovne» nepripravljenosti pa imajo vsi podvigi napistov še drugo značilnost, po kateri je gibanje sorodno rdečim brigadam: njihovi izpadi so bili vselej protiutež fašističnemu nasilju in eden od temeljev teoriji nasprotnih ekstremizmov, (vt)
pa je bilo poškodovanih 628 stanovanjskih hiš, katerih popravilo bo zahtevalo strošek 451 milijard lir.
Nujno je, da se te in še druge pobude v korist prizadetega prebivalstva čimprej uresničijo. Ne gre namreč pozabiti, da več kot 1.000 oseb še vedno biva v šotorih, premičnih hišicah, avtobusih, železniških vozih in drugih zasilnih bivališčih, in to v času. ko je temperatura močno padla (v Tolmeču npr. na 7 stop. pod ničlo) ter neprestano razsaja slabo vreme.
Novi potali sunki ob Gardskem jezeru
RIVA DEL GARDA, 14. — Na območju. ki ga je že včeraj znatno prizadel potres, so predpoldne zaznali nadaljnje tri sunke, škode tokrat ni bilo, pač pa so se ljudje temeljito prestrašili in zapustili domove.
Prvi sunek je bil ob 8.45, drugi ob 9.57 in tretji ob 10.55. Epicenter se je nahajal v prvem in tretjem primeru nekje pod hribom Monte
Oro, v drugem pa pod hribom Monte Baldo v veronski pokrajini. Jakost sunkov je šla od 4,5 do 5,5 stopnje po Mercalliju.
Zaradi včerajšnjega potresa, ki je hudo poškodoval številna stanovanjska poslopja, je ostalo brez strehe okoli 50 družin (skupno nekako 200 oseb). Župan mesteca Riva del Garda je dal začasno zapleniti več praznih stanovanj za potrebe prizadetih. Potresno območje si je popoldne ogledal podtajnik na notranjem ministrstvu Lettieri, ki se je tudi sestal s pokrajinsko oz. občinsko upravo.
RIM, 14. — Ministrstvo za industrijo bo verjetno še pred koncem leta izdalo zakonski odlok o povišanju tarif za obvezno avtomobilsko zavarovanje. Zavarovalnice so, kot znano, zahtevale kar 30-odstotno zvišanje,
FORLI’, 14. — Občinski higienski urad je odredil takojšnje zaprtje vseh telovadnic in plavalnih bazenov, in sicer do 7. oz. 15. januarja. V njih so se namreč razmnožile uši.
SEJA PREDSEDSTVA JUGOSLA VIJE
Za okrepitev sodelovanja med Jugoslavijo in Albanijo
Neodvisnost LR Albanije pomemben dejavnik varnosti in miru na Balkanu in v Evropi
Mnogo žrtev potresa še vedno brez strehe
VIDEM. 14. — Predsednik pokrajinske iprave dr. Turello je danes preučil iosedanje delo pokrajinskih dejavni-;ov za odpravo škode, ki sta jo pri-adejala šolskim zgradbam in prometom infrastrukturam majski in sep-embrski potres.
Za šolske potrebe je treba zgra-liti vsega 488 učilnic v skupni vred-icsti 7,5 milijarde ur: 210 jih je bilo koraj že dokončanih. Za ureditev resine mreže pa znašajo predvideni ?datki skoraj 10 milijard lir. Kakšno sa je stanje stanovanjskih poslopij? 4a sestanku med jrosebnim odborom leželnega sveta za vprašanje potresnih ibmočij ter predstavništvoma videm-ikega oziroma pordenonskega sedeža ivtonomne ustanove za ljudska stano anja (IACP) je bilo ugotovljeno sle leče: v videmski pokrajini so potre-;m sunki docela uničili 162 in bolj sli manj poškodovali 3.749 stavb (za sopravila je potrebnih 2.3 milijarde. :a gradnjo novih poslopij za 4,2 mi-ijarde lir) ; v pordenonski. pokrajini
BEOGRAD, 14. - Danes je bila seja predsedstva Jugoslavije. Vodil jo je podpredsednik Vidoje Žarko-vič, udeležili pa so se je tudi drugi najvišji funkcionarji federacije in predsedniki predsedstev republik in pokrajin, navzoča pa sta bila tudi jugoslovanska veleposlanika v Albaniji in na Kitajskem. Kot so sporočili, so obravnavali nekatera vprašanja jugoslovanske zunanje politike, zlasti razvoj in stanje jugoslovansko - albanskih odnosov ter predloge ukrecov za njihov napredek.
Predsedstvo je. kot pravi sporočilo, naglasilo, da je v trajnem interesu Jugoslavije razvijanje obojestransko koristnega in dobrega sosedskega sodelovanja z Albanijo na vseh področjih, kjer so za to recipročni interesi in možnosti «ob popolnem spoštovanju načel enakopravnosti, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve». Predsedstvo je prepričano, da je razvoj takšnih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Albanijo v interesu obeh držav in da bi bil takšen razvoj odnosov velik prispevek k varnosti, miru in stabilnosti na tem območju. Predsedstvo je na današnji seji tudi podčrtalo obveznost vseh jugoslovanskih organov ter zainteresiranih delovnih in drug:h organizacij, da delujejo v tej smeri. Predsedstvo tudi meni, da je neodvisnost Ljudske republike Albanije pomemben dejavnik varnosti in miru na Balkanu in v Evropi.
VLADO BARABAŠ
Ministrski svet EGS sprejel beograjski dokument
o sodelovanju s SFRJ
BRUSELJ, 14. - Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti je danes sprejel in odobril poročilo predsednika sveta Maxa Van Der Stoela o obisku in pogovorih v Jugoslaviji. Tanjug poroča, da so o-Disk ocenili za zelo uspešen in pomemben za prihodnji razvoj odnosov z Jugoslavijo. Ministrski svet EGS je svoji izvršni komisiji predlagal, da se čimprej poveže s pristojnimi organi v Beogradu, da bi že v začetku prihodnjega leta pripravili zasedanje skupnega odbora Jugoslavije in EGS. Na tem zasedanju naj bi v skladu z izjavo, ki sta jo v Beogradu podpisala Džemal Bi-jedič in Max Van Der Stoel, obravnavali krepitev in razširitev medsebojnih odnosov. To praktično pomeni, da so zunanji ministri evropske deveterice brez pridržkov sprejeli beograjski dokument, ki vsebuje vrsto novih predlog za razširitev sodelovanja, ki bo v korist obeh strani.
Zaključen obisk iraškega podpredsednika
BEOGRAD, 14. — Iraški podpredsednik Sadam Husein je danes končal uradni obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda. Pred odhodom ga je kot namestnika generalnega tajnika iraške stranke BAAS sprejel tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. Kot so sporočili, sta v daljšem pogovoru izmenjala mnenja o številnih vprašanjih mednarodnih
odnosov in gibanja neuvrščenih držav. Posebno pozorno sta obravnavala odnose in sodelovanje med partijama ter se zavzela za nadaljnje poglobljeno sodelovanje. Dopoldne sta imela predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in iraški državnik Sadam Husein še sklepne pogovore, nakar so podpisali jugoslovansko - iraške sporazume o dobavah nafte in posojilih za prihodnje leto. Podrobnosti o tem za zdaj niso znane, pač pa je iz nocoj objavljenega skupnega sporočila razvidno, da Beograd in Bagdad namenjata več pozornosti različnim oblikam gospodarskega sodelovanja,
LJUBLJANA. 14. — Novoimenovani jugoslovanski veleposlanik pri Sveti stolici Zdenko Svete je bil danes pred odhodom na svoje službeno mesto na uradnem obisku v Ljubljani. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinovič je v navzočnosti republiškega tajnika za mednarodno sodelovanje Marjana O-solnika sprejel veleposlanika Sveteta in se z njim zadržal v krajšem pogovoru. Svete je imel v Ljubljani tudi razgovor s predsednikom republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stanetom Kolmanom. z namestnikom republiškega tajnika za notranje zadeve Janezom Zemljaričem in s članom predsedstva socialistične zveze Slovenije Francem Kimovcem.
DANES PRED RIMSKO POROTO
Fabrizio Panzieri: nov primer Valpreda
Fant je obtožen, da je ubil misovskega aktivista Mikisa Mantakasa - Neosnovanost dokazov
Zgovoren posnetek iz Madrida
RIM, 14. — Jutri zjutraj se bo pred rimsko poroto začel proces proti Fabriziu Panzieriju in Alvaru Lojaconu (slednjemu bodo sodili v odsotnosti, ker je pobegnil), pripadnikoma izvenparlamentarnih levičarskih organizacij, ki sta obtožena sodelovanja pri umoru misovskega aktivista Mikisa Mantakasa. Oba obtoženca dolžijo nadalje poskusa u-mora misovca Fabia Rolli ja in policijskega podčastnika Luigija Di Joria.
Tragični dogodki, o katerih bo govor na jutrišnjem procesu, so bili okvir, v katerem se je februarja lani odvijal proces proti Achilleju Lollu, obtoženemu pokola v četrti Pritnavalle. Fašistično divjanje, ki se je začelo že nekaj dni pred procesom, je doseglo višek 28. februarja, ko je bilo na vrsti zasliševanje Lolla (le-tega je sodišče popolnoma oprostilo). Škvadre so dejansko obkolile sodno palačo, da bi preprečile levičarjem vstop v dvorano. Vneli so se ostri spopadi, ki so se nadaljevali pozno v noč in ki so dosegli konico v Ul. Ottaviano pred tamkajšnjo sekcijo MSI. Tu je prišlo tudi do streljanja, v katerem je bil ubit Mikis Mantakas, grški študent, pristaš MSI in najbrž tudi vohun grškega fašističnega režima.
Glavna priča proti Panzieriju in Loiaconu je policijski podčastnik Luigi Di Jorio, ki je privozil po Ul. Ottaviano, ko se je vnel oboroženi spopad. Sprva je menil, da je šlo za rop. opazil je oborožena fanta, ki sta jo skušala pobrisati in ju začel takoj zasledovati. Eden od dveh (Lo-jacono po mnenju tožilca) je nadaljeval beg in kmalu zabrisal vsako sled za seboj, drugi pa se je skril v neki palači. Di Jorio je čakal pred vhodom. Nekaj minut pozneje je na stopnišču opazil Panzierija in ga aretiral, prepričan, da gre za enega od teroristov. Pozneje so preiskovalci na stopnišču našli še dežni plašč in samokres kalibra 6,35. To je bil za policijo še dokaz več, da je Panzieri kriv, zlasti še, ker so ga, pa čeprav s. protislovnimi izjavami, spoznali za morilca tudi mi-sovci.
In vendar je bil Mantakas ubit s samokresom kalibra 38; poskus s parafinom na Panzierijevih rokah je bil negativen, najdeni dežni plašč pa ni bil njegov, ker je bil odločno premajhen za visokega in plečatega izvenparlamentarca (rokavi so mu na primer segali komaj do lakta). Sodnik ni bil prepričan in je odredil še dodaten poskus, ki je prav tako pokazal, da obtoženec ni nikoli oblekel tistega plašča. Kako iz zagate? Rešitev je bila preprosta: Panzierija so obtožili «moralne soodgovornosti» pri umoru Mantakasa, skratka, streljal je res nekdo drua, toda Panzieri je bil na prizorišču izgredov, v strahu je — kot je sam priznal — zbežal, torej je kriv.
V zaporu se je zdravstveno stanje izvenparlamentarca znatno poslabšalo, saj sta mu delno odpovedali ledvici. Zagovorniki so večkrat zahtevali, naj bo izpuščen na začasno svobodo, ker v kaznilnici zdravljenje ni mogoče, toda zaman. Pred nedavnim je njegovo izpustitev na prostost priporočila posebna zdravniška komisija, a sodniki niso upoštevali niti njihovega mnenja. K
temu gre dodati še dejstvo, da je bil proces, ki bi se moral začeti že maja, odložen, češ da bi lahko vzburil podobne izgrede kot razprava zaradi pokola v četrti Primavalle.
Jutri se bo obravnava končno začela. Panzieri mora biti oproščen in osvobojen, da se bo lahko branil, da se bo zdravil, da bo lahko sploh živel. Za njegovo osvoboditev in o-prostitev se zavzema poseben odbor, v katerem so med drugimi Luciano Lama, Ferruccio Parri in Carmelo Samonà. Oproščen in osvobojen (razen v malo verjetnem primeru, da bi njegovo krivdo dokazali z neizpodbitnimi dokazi) pa mora biti tudi, da ne bo za njim še kdo drug grenko komentiral: «Odrekajo mi prostost, ker nisem esesovski polkovnik.» (vt)
DŽAKARTA, 14. — Blizu Malanga na otoku Javi je avtobus iz neznanih razlogov zgrmel v globok prepad. Pri nesreči je bilo ubitih 49 od skupnega števila 83 potnikov. Preživeli so bolj ali manj hudo ranjeni.
Prizori, kakršnega vidimo na sliki, so bili zadnje dni v Španiji pogosti. Med volilno kampanjo ob priliki današnjega referenduma o vladnem načrtu za politično reformo so zagovorniki oziroma nasprotniki referenduma prekrivali letake in napise nasprotnega tabora z lastnimi. Volilna kampanja je bila sicer umirjena
•iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii<<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KONČNA FAZA DELA PASIAMENTABNE PREISKOVALNE KOMISIJE
Včeraj začeli z zasliševanjem obtožencev škandala Lockheed
Prvi na vrsti so bili Antonelli, Cacciapmti in Maria Fava - Komisija zavrnila zahtevo po javnem zasliševanju bivših ministrov
RIM, 14. — Parlamentarna komisija, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed, je danes popoldne začela z zaključno fazo svojega dela: zasliševanjem obtožencev. Prvi na vrsti so bili odv. Antonelli, Caccia-puoti in Maria Fava, katerih zasliševanje je, v trenutku ko poročamo, še v teku, ker se je začelo z znatno zamudo. Pred tem je morala komisija namreč odločati o zahtevi bivšega ministrskega predsednika Mariana Rumorja ter bivših obrambnih ministrov Luigija Guia in Maria Tanassija, naj bo njihovo zasliševanje javno. Prošnja je bila zavrnjena, ker komisija — kot poudarja kratko sporočilo —■ ni do-bda še od ameriškega pravosodnega ministrstva dovoljenje, da se med javno razpravo posluži dokaznega gradiva, ki ga je dobila iz ZDA. To dovoljenje pa je potrebno na osnovi sporazuma med Rimom in Washingtonom o izročitvi dokumentacije.
Seveda pa — poudarja sporočilo — bo zaključna razprava komisije, kot predpisuje zakonik, javna.
Medtem je bilo objavljeno besedilo sodnega poziva, ki ga je komisija poslala vsem obtožencem. Iz tega izhaja, da so Rumor, Gui, Ta-nassi, Fanali in Palmiotti obtoženi kaznivih dejanj, o katerih govorijo člen: 110, 112 in 319 kazenskega zakonika (korupcija), ker so sprejeli od Antonia in Ovidia Lefebvreja znatne denarne vsote, da so privolili v odkup 14 letal «hercules C-130»
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriirtiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiimiisiiiiimiiMiiimiiiiMimMiiiiiiiiiiiiiffiuiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OSPREDJU PETLETKA OBNOVE
KONGRES STRANKE DET.A V ZDRUŽENEM VIETNAMU
Uvodni poročili predsednika SR V Thanga in tajnika stranke Le Duana
HANOI, 14. — V veliki dvorani ha-nojske mestne skupščine, nedaleč od mavzoleja v katerem počivajo posmrtni ostanki «očeta vietnamske domovine» Hošiminha. se je v radostnem vzdušju pričel četrti kongres vietnamske stranke dela. Dejansko je to prvi kongres po zmagi nad a-meriškim imperializmom in združitvi obeh delov države v enotno socialistično republiko.
Nalog kongresa je predvsem okre piti enotnost med obema deloma države, ki sta se v vojnih časih razvijala v diametralno nasprotne strani, obnoviti državno gospodarstvo ter ustvariti popolno ravnotežje med kmetijstvom, lahko in težko industrijo. V vojnih časih je namreč demokratična republika Vietnama (severni del. torej) moral okrepiti prvenstveno težko in vojno industrijo. Glede proizvodov splošne potrošnje pa sta bila oba dela Vietnama odvisna od uvoza ali pomoči tujine:	severni del je
prejemal te izdelke iz socialističnega tabora, južni pa iz ZDA in Japonske. Tako je v svojem poročilu tajnik delavske stranke Le Duan večkrat poudaril, d?, je treba vietnamsko gospodarstvo uravnovesiti in da bo v prihodnji petletki 1976-80 poudarjena predvsem vloga lahke industrije.
Kongres, ki se ga udeležuje nad tisoč delegatov in prav toliko gostov iz obeh delov države (saj se je južno-vietnamska «revolucionarna ljudska stranka» pridružila VSD) ter 34 tujih
delegacij, je odprli skoraj 90 let stari vietnamski predsednik Ton Dhuc Thang, ki je pozdravil tuje delegacije (posebno topel pozdrav je posvetil delegacijam gverilskih in osvobodilnih gibanj — raozambiškemu Frelimu, angolski MPLA in palestinski PLO) in se zahvab'1 socialističnim državam — Sovjetski zvezi in Kitajski v enaki meri — za nudeno pomoč v letih osvobodilne vojne in sedaj pri obnavljanju Vietnama iz ruševin. Thang je pri pozdravih še nosebej omenil partije, ki so, Vietnamu «posebno blizu»: laoško, francosko in KP ZDA. Slednjo je omenil predvsem kot partijo. Id je v najhujših letih vojne predstavljala edino svetlo točko v Ameriki in pomemben «most prijateljstva» z ameriškim narodom, do katerega Vietnam ni nikoli čutil sovraštva. saj je znal ločevati med imperialistično vlado ter ljudstvom, ki je bilo prav tako žrtev te podle vojne.
Zmago vietnamskega ljudstva nad ameriškim imperializmom in še prej nad japonskim ter francoskim kolonializmom je Thang omenil kot «zgodovinsko dejstvo svetovnega pomena».. Uvodno poročilo kongresu, dolgo 240 tipkanih strani, je nato prebral tajnik stranke Le Duan. ki bo verjetno po kongresu zasedel mesto predsednika stranke, ki je doslej pripadalo Hoši-minhu. Izrazil je upanje, da se bodo socialistične države še bolj strnile, nato pa upanje, da se bo utrdila zveza med tremi indokitajskimi narodi,
ki so izšli iz zmagovite vojne proti ameriškemu imperializmu: Vietnama, Laosa in Kambodže.
Le Duan je nato opredelil aot izgradnje socializma v Vietnamu po načelih marksizma leninizma, vendar ob upoštevanju specifičnih zgodovinskih pogojev Indokine, kjer sta pojma socializma in narodne neodvisnosti nedeljiva.
Le Duan je nato govoril o prvi petletki po zmagi, ld bo posvečena obnovi vietnamskega gospodarstva. Osnovna težnja petletke je zagotoviti Vietnamu popolno gospodarsko neodvisnost, kljub tesnim vezem z ostalimi socialističnimi državami.
Kongres se nadaljuje jutri in še nadaljnje tri dni, ko bodo skoraj gotovo spregovorili tudi tuji gostje. Sovjetsko delegacijo vodi Mihajl Šuslov, italijansko pa Pajetta. Kitajska partija ni poslala svojega odposlanstva, pač pa zgolj pozdravno pismo. Nekateri tuji komentatorji so iz tega sklepali, da se odnosi med Vietnamom in Kitajsko krhajo, v resnici pa je večletna tradicija, da Kitajci ne pošiljajo delegacij na kongrese tujih partij. Isto se je zgodilo z nedavnim kongresom albanske partije.
Praznično vzdušje prvega kongresa vietnamske partije dela po zmagi v osvobodilni vojni je potrdila tudi u-radna otvoritev «prekovietnamske» železnice, ki ob obali združuje Mesto Hošiminh (nekdanji Sajgon) s Hanojem. (st.s.)
in to v nasprotju z interesi italijanske vlade in države.
Rumor — piše še v pozivu — je kot predsednik vlade dal potrebna jamstva ter si prizadeval, da bi bila kupčija sklenjena. Gui je kot obrambni minister navezal stike s predstavniki letalske družbe, si prizadeval, da je bilo pravočasno odposlano pismo, s katerim je vlada .jamčila nakup, in zbral potrebna sredstva. Tonassi je kot obrambni minister podpisal drugo jamstveno pismo in se zavzel, da so bile odstranjene vse birokratske ovire. Palmiotti je kot Tanassijev tajnik sodeloval v protizakoniti dejavnosti nadrejenega in v njegovem imenu vnovčil znatno podkupnino. Fanali pa je kot načelnik generalnega štaba letalstva prvi navezal stike z družbo Lockheed in se zavzel za nakup letal, kljub nasprotnemu mnenju tehničnih organov generalnega štaba, ki so bili mnenja, da bi potrebam italijanske vojske bolje zadostili z letali domače proizvodnje, (vt)
BOGOTA , 14. — V nebotičniku prav sredi mesta so našli mrtvega ameriškega diplomata Octavia Gonzaleza (po rodu s Kube). Ubit je bil s tremi streli iz revolverja. Poleg njega je ležalo truplo nekega drugega Američana, sicer 25-letnega Thomasa Charlesa Cole.ia, elektrikarja.
Gonzaiez je štiri leta vodil kolumbijski urad ameriškega vladnega organizma DEA (Drug Enforcement A-gency), ki se bori proti tihotapstvu z mamili ter ima podobne urade v kakih 50 državah sveta. Kolumbija velja za enega najpomembnejših središč za tihotapljenje heroina in kokaina. Glasnik veleposlaništva ZDA v Bogoti meni, da je Gonzalesov umor posledica maščevanja tihotapske tolpe
Nizozemski voj sii zločinec obsojen na dosmrtno ječo
ROERMOND. 14. — Tukajšnje sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo 58-letnega vojnega zločinca Lamber. tuša Loijena, za katerega so se nizozemske pristojne oblasti pričele zanimati pred nekaj leti. Gre za čuvaja nacističnega lagerja v Bobuy-sku, ki je v obdobju 1942-43 pomoril kakih 1Ò0 poljskih Judov.
V dveh mesecih
(Nadaljevanje s 4. strani)
čili koncertni večer, ki ga lahko prištejemo med najbolj dragocene komorno glasbene dogodke.
Slovenski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Slavko Zimšek — prva violina, Karel žužek — druga violina, Franc Avsenek — viola in Stanislav Demšar — violončelo, je imel na sporedu dva godalna kvarteta in sicer Mozartov kvartet v G-duru ter Beethovnov v A-duru, op. 18, št. 5 in spremljal pesmi Marija Kogoja, Slavka O-sterca in Alojza Srebotnjaka, ki jih je izvedla sopranistka Zlata Ognjanovič.
Kogojeve in Ostrčeve samospeve je za spremljavo godalnega kvarteta priredil Alojz Srebotnjak. V interpretaciji Zlate Ognjanovič, ki jih je z svojim toplo obarvanim glasom izoblikovala nazorno in prepričljivo, so predstavljale najlepši del koncertnega večera. Pri godalnem kvartetu smo pogrešali večje skladnosti med prvo violino in ostalimi godali, .ki so v into-
naciji čista in medsebojno dovolj dobro zlita, med tem ko se prva violina od skladnosti na trenutke oddaljuje s prehitevanjem in tudi intonančno, ni vselej precizna. Pri Mozartovem in Beethovnovem delu bi si v celoti želeli zaznavnejše poustvarjalne kreativnosti in pla-stičnejše oblikovanje.
Na žalost je koncert motilo nekaj mladih poslušalcev z neumestnim in na trenutke celo precej glasnim govorjenjem.
Naj še dodam, da sta duo Mi-hajlo Kelbli in Vera Tot-Horti ter duo Halida Ahtjamova in Leonid Blok imela v Kopru še posebna popoldanska koncerta za mladino, ki se ju je tudi polnoštevilno u-deležila.
Prihodnji koncert bo 14. januarja prihodnjega leta v dvorani v Portorožu v skupni organizaciji Društva prijateljev glasbe iz Kopra in Avditorija Portorož: nastopil bo akademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane pod vodstvom Jožeta Fiirsta, pod katerim si je zbor na letošnjem tekmovanju slovenskih zborov v Mariboru priboril zlati grb mesta Maribora. Ker se je zbor ponovno povzpel na znaten umetniški nivo, se obeta lep koncertni večer.
Vese! božič
Po računih gospodarskih u-rednikov časopisne agencije «Italia» bodo Italijani potrošili letos vsaj 30 odstotkov več kot lani za božično kosilo. Za toliko naj bi se ravno pred prazniki podražila živila, ki že tradicionalno pridejo vsako leto na bogato obloženo božično mizo. Številke, ki jih bomo navedli veljajo sicer za Rim, razlika v cenah z ostalimi mesti ni pa tolikšna, da nam ne bi povedala, kako globoko bomo morali seči v žep. če mislimo povabiti sorodnike in znance na obed.
Preden preidemo k stvari, naj Poudarimo še, da smo iz jedilnega lista črtali vse eksotične in druge tuje specialitete, ki bi sicer še v veliko znatnejši meri obremenile družinski proračun. Kljub tem žrtvam pa strošek nikakor ni majhen: o-krog 5.000 lir na osebo. Razen v primeru, da varčna gospodinja in gospodar ne vzameta poti pod noge, z beležnico v roki obredeta vse trgovine in kupita tam, kjer se najbolj splača. Poudariti gre tudi, da je med proizvodi iste kvalitete znatna razlika v ceni. Vzemimo na primer «panettone», tradicionalno milansko slaščico, ki je preplavila vso Italijo in se močno zakoreninila tudi v naših krajih: tisti boljše kakovosti stanejo poprečno 3.300 lir na kilogram, skoraj polovična pa je cena tistih, ki jih pek pripravi sam, kakovost, da o pristnosti ne govorimo, pa brez dvoma boljša. Vprašanje pa je, koliko truda in koliko časa mora kupec vložiti v tako varčevalno akcijo: če k temu dodamo še bencin in podplate, ki jih obrabi, postaja govor o kakršnem koli prihranku nekam iz trte izvit.
Pa kaj bi toliko besedičili po nepotrebnem: dejstvo, da bo treba seči globlje v žep, se ne spremeni. In temu pravijo vesel božič... (vt)
TRŽAŠKA KRONIKA
SEMINAR O INTEGRACIJI
Dr. Orio Giarini o postindustrijski doli
Vsestranske rasti industrijske proizvodnje ne moremo več istovetiti z gospodarskim napredkom in z družbenim blagostanjem — to je vodilna nit predavanje dr. Oria Gia-rinija, ki je bilo včeraj v konferenčni dvorani «Assicurazioni Generali» v okviru seminarja o evropski integraciji. Giarini, ki je po rodu Tržačan in ki je direktor evropskega kulturnega centra iz Ženeve, je najprej analizna! vzroke današnje splošne gospodarske krize in je naglasil, da ne gre le za prehodno dobo, temveč da prehajamo v postindustrijsko obdobje, ko bo v prvi vrsti pomemben terciarni sektor. V skladu s takim pojmovanjem gospodarstva in današnje stvarnost; je predavatelj menil, da predvidena industrijska cona na Krasu dane«, ni aktualna, ker pač industri j-ski razvoj ne pomeril vedno napredka Poleg tega je Giarini na široko govoril o problemu onesnaženja ter o novem ovrednotenju regionalne politike v EGS.
Združenje ANO proti «centralistični» politiki desinili organov
Predsednik deželne skupščine Pit-toni se je včeraj sestal s predstavništvi m deželnega odseka organizacije ANCI — združenja italijanskih občin, ki so mu izročili poseben dokument v zvezi z deželnim proračunom in razvojnim načrte m za obdobje 1977-1980. V dokumentu AN CI poudarja, da so deželni organi pri sestavi obeh dokumentov v glavnem obšli želje in potrebe prizadetih občin bodisi kar zadeva obnovo po potresu, bodisi kar se tiče drugih perečih vprašanj. Predstavniki zdroženia nadalje očitajo deželni vladi, da vodi «centralistično» politiko.
Preiskava o repa v temni ulici
Preiskava o drznem ropu v podružnici banke «Credito Italiano» v Ul. Carducci še ni obrodila sadov. Preiskovalci namreč še vedno tavajo v temi. Včeraj so nadaljevali s cestnimi bloki in s pregiedi na vlakih na tržaški postaji. Agenti letečega oddelka tržaške kvesturo sc odšli tudi na ronško letališče, da ugotovijo, če kateri od roparjev merda z letalom ni zapustil Tista, vendar vse zaman. Skupina tržaških preiskovalcev se je včeraj podala v Videm, kjer je bil u-kraden fiat 127. ki «m se ga roparji poslužili za svoj podvig, vendar zaman. Na kvesturi pa so popolno-ma prepričani, da jc treba vse tri letošnje rope v našem mestu pripisati isti roparski tolpi. To sklepajo ne le zaradi podobnosti tehnike, ki so se je poslužili zlikovci, temveč tudi zaradi opisa enega iz-med roparjev, ki se skoraj v celm ti sklada z opisom, ki so ga podali v ostalih dveh oropanih bankah.
Včeraj ponoči so obmejni stražniki na prehodu pri Fernetičih u-stavili avto mercedes zahodnonern-ške registracije, ki ga je upravljal 35-letni Grk Charalabos Ikonomou. ki je stalno naseljen v Švici. Avto je bil brez prometne knjižice in voznik je dejal, da mu ga je posodil prijatelj, da obišče sorodnike. Stražniki mu niso verjeli in ga odpeljali na tržaško kvesturo, kjer so ga pridržali, da ugotovijo, koliko resnice je bilo v voznikovi pripovedi. Preiskovalci domnevajo. oa gre za primer tihotapstva z ukradenimi avtomobili.