359 Letnik 43 (2020), št. 2 Ključne besede: T ele vizija Slo v enija, Ar hi v T ele vizije Slo v enija, množične in nalezlji v e bolezni, črne k oze, digitalizacija Key-words: T ele vision Slo v enia, Ar chi v es of T ele vision Slo v enia, mass and inf ectious diseases, digitalization 1.04 Str ok o vni članek UDK 654.197(497.4):616.912«1972« 654.197(497.4):616.932«1970/1973« Pr ejet o: 5. 10. 2020 Informiranje gledalcev TV Ljubljana o epidemiji črnih koz leta 1972 in sedmi epidemiji kolere ter digitalizacija arhivskega gradiva o nalezljivih boleznih ALEK S ANDER LA VRENČIČ ar hi v ski s v etnik, dok umentalist r azisk o v alec T ele vizijski ar hi v in dok umentacija R adiot ele vizije Slo v enija K olod v orsk a 2, SI-1550 Ljubljana e-pošta: alek sander .la vr encic@rtv slo.si Izvleček Prvi namen sta opozarjanje na dolžnosti ar hi v arje v , ar hi vist o v in dok umen - talist o v v a v dio vizualnih ar hi vih, prik az njiho v eg a odz i v a na aktualne do - godk e in post opk e pripr a v e a v dio vizualneg a gr adi v a za obja v o v pr ogr amu, v ključno z digitalizacijo gr adi v a. Drugi namen prispe v k a je prik az por očanja T ele vizije Ljubljana o epidemijah črnih k oz in k oler e. Cilj prispe v k a je spod - bujanje ar hi v skih dela v ce v k pr oakti vnemu r a vnanju. Pr eg ledali in digitali - zir ali smo ar hi v sk o gr adi v o iz Ar hi v a T ele vizije Slo v enija iz obdobja 1962– 1974. Digitalizacija je upor abnik om omogočila pr epr ost dost op do gr adi v a in njego v o upor abo v no vih oddajah. Abstract INF ORMING THE VIEWER S OF TV LJUBLJ AN A ABOUT THE SMALLPO X AND THE SEVENTH CHOLERA EPIDEMIC S IN 1972 AND DIGIT ALIZA TION OF AR CHIVES C ONCERNING INFECTIOUS DISE A SES The author points out the duties of r ecor d k eepers and ar chi vist in audio- visual ar chi v es, pr esents their r esponse t o the curr ent e v ents and the pr epa - r ation of audio-visual mat er ial f or br oadcasting, including its digitalization. His int ention is also t o pr esent the r eporting of TV Ljubljana about Smallpo x and Choler a epidemics. The goal of the paper is t o encour age ar chi v al w or k - ers t o pr oacti vity . Ar chi v al audio-visual mat erials fr om the Ar chi v es of TV Slo v enia f or the period betw een 1962 and 1974 has been digitalized and thus made a v ailable t o the users and f or its r e-use in new br oadcasts. 360 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Uvod Nalezlji v e bolezni spr emljaj o člo v ek a že v se od pr ada vnine, način ži v lje - nja in ok olje pa sta odločala, k ak šne bolezni se bodo poja vile. Za izmenja v o po v - zr očit elje v in pr enašalce v nalezlji vih bolezni med r azličnimi boleznimi so sprv a občasno poskr beli a v anturisti in os v ajalci v čolnih t er na k onjih, danes pa po - v ezujejo celine in drža v e že leznice, a vt omobilsk e cest e in poti r eakti vnih letal. 1 Mar ca leta 1972 je v Jugosla viji izbruhnila epidemija črnih k oz. Zdr a vniki in epi - demiologi so s v arili pr ed izbruhom epidemije r a vno zar adi hitr ejšeg a letalsk eg a pr ometa. Pripr a v ljali so se na izbruh k oler e, ki je r azsajala v sosednjih drža v ah, r azširile pa so se še v elik o smrt onosnejše črne k oze. V prispe v k u bomo pr eg le - dali por očanje T ele vizije Ljubljana (od mar ca 1990 T ele vizija Slo v enija, odslej TV Ljubljana ozir oma TV Slo v enija) o epidemijah t er pripr a vili po vzetk e nek at e - rih por očil in celotnih oddaj. Prispe v ek smo oblik o v ali tak o, da smo na prv o me - st o posta vili kr onološki pot ek dne vnoinf ormati vnih no vic, nat o smo pr edsta vili še v sebino posameznih daljših oddaj. Nek at er e smo opr emili s k omentarji, pri drugih smo namenoma pustili br alcem pr ost o pr esojo in primerja v o s pandemi - jo k or ona virusne bolezni Co vid-19 v letu 2020. P andemija Co vida-19 je bila tudi vzr ok, da smo se odločili za pr ednostno digitalizacijo omenjenih prispe v k o v in oddaj. 1. Odločitev za digitalizacijo Delo vni naslo v prispe v k a smo na začetk u poimeno v ali k ar » V eš, ar hi v ar s v oj dolg«. Zar adi dolžine in v ejice v naslo vu pa je dat ot ek a dobila ime »Pr ome - t ejsk a«. Pr omet ej je tisti, ki je pomag al člo v eštvu, in Pr omet ej je tisti, ki misli vnapr ej. K pr oakti vnemu r azmišljanju mor amo biti usmerjeni tudi zaposleni v ar hi vih, zlasti v t ele vizijskih ar hi vih, kjer mor amo dela v ci zagot o viti upor abni - k o v hitri, sk or ajda ek spr esn i dost op do gr adi v a. K er t o gr adi v o najdemo na r az - ličnih nosilcih, je tr eba v sebino gr adi v a pr enesti na no v e digitalne nosilce. Na začetk u mar ca 2020 smo se v ar hi vu odločili, da bomo za pr ogr amsk e potr ebe poisk ali in digitalizir ali gr adi v o o epidemijah črnih k oz in k oler e v šest desetih in sedemdesetih letih 20. st oletja, še posebej smo bili pozorni na epidemijo k oler e mar ca 1972. K sr eči smo k t emu delu prist opili do v olj zgodaj in dosta vili film - sk e šk atle v Mediat ek o, službo, ki digitalizir a gr adi v o R adiot ele vizije Slo v enija (odslej R TV Slo v enija). Omeniti mor amo, da je bil pet ek, 13. mar ca 2020, zadnji dan r ed neg a dela v normalnih r azmer ah na našem od delk u in v v ečini služb R TV Slo v enija. P o t em datumu smo bili zar adi epidemije r azpor ejeni v r azlične sk upine, nek at eri dela v ci so delali od doma, drugi so bili na t . i. čak anju. P oostrili so se tudi pogoji dela in u v edeni so bili no vi post opki dela, ki so pr epr eče v a - li neposr edne stik e z drugim osebjem. Zat o mor amo posebej poh v aliti dela v ce Mediat ek e, ki so kljub zmanjšanju št e vila dela v ce v naše ur gentno nar očilo pr a - v očasno opr a vili. O digitalizaciji posnetk o v smo ob v estili ur edništv a in posnetki cepljenj, ukr epo v , zdr a v stv ene oskr be, letaliških zapor , pr eg ledo v na meji t er drugih deja vnosti, ki bodo podr obneje popisani v nadalje v anju prispe v k a, so bili upor abljeni v dne vnoinf ormati vnih oddajah, T edni k u, Globusu, Inf odr omu in Osmem dne vu. Celotnih oddaj niso pona v ljali, še v edno pa so digitalizir ani posnetki na r azpolago za upor abo v daljši dok umentarni oddaji. 1 TV ar hi v in do k umentacija (od slej tv dok), Nalezlji v e bolezni, 9. 1. 1973, T : 14329, KF 8476. Zar adi pr eg lednejšeg a citir anja smo se odločili, da bomo v pog la vju viri in lit er atur a na v edli št e vilk o besedila oddaje pr ed št e vilk o nosilca slik e in zv ok a. Nek aj besedil, ki smo jih upor abili pri r azisk a vi, obstaja namr eč samo v pisni obliki. 361 Letnik 43 (2020), št. 2 1.1 Postopek dela pred digitalizacijo v arhivu Gr adi v o o množičnih boleznih poiščemo v k atalogu po klasifik acijskih k odah, ki so na v edene v šif r antu za notr anjo upor abo. 2 K ot primer r azdelitv e klasifik acijsk e k ode obja v ljamo na t em mestu del šifr anta: N 10 Zdravstvo – splošno, kakovost življenja N 10/1 Zdravstvene organizacije in društva N 10/2 Zdravstvene ustanove – splošno N 10/2/1 Bolnišnice, zdravstveni domovi, ambulante N 10/2/2 Zdravilišča N 10/2/3 Lekarne, tudi zasebne N 10/2/4 Zasebno zdravstvo N 10/3 Javna higiena, sanitarna inšpekcija N 10/4 Zdravstvena zaščita matere in otrok N 10/5 Množične in nalezljive bolezni, alkoholizem, mamila, kajenje N 10/6 Zobozdravstvo N 10/6/1 Zasebno zobozdravstvo Izbr ane podatk e, ki smo jih dobili pod klasifik acijsk o k odo »N 10/5«, smo pr episali na nar očilnico za digitalizacijo (signaturna št e vilk a, v sebina, podatki o dolžini, vrsti tr ak o v). Dodatne inf or macije o posnetkih smo poisk ali in dobili v knjigi filmo v (knjige so že digitalizir ane in do podatk o v lahk o v ar hi vu dost opamo pr ek r aču - nalnik a) ozir oma v besedilih oddaj (tak o imeno v anih sr ajčk ah, nek at er e so že digitalizir ane in dost opne pr ek r ačunalnik a). Nat o so ar hi v arji poisk ali filmsk o in pripadajoče zv očno gr adi v o t er g a pripr a vili za pr e vz em v službi Mediat ek e – digitalneg a ar hi v a. Pr ed izr očitvijo v Mediat ek o se podatki o gr adi vu vnesejo v e videnco izposoje. 1.2 Postopek dela v Mediateki – službi za digitalizacijo Mediat ek a – služba za digitalizacijo in zajem v sebin t er r azv oj in upr a - v ljanje centr alneg a digitaln eg a ar hi v a R TV Slo v enija je leta 2008 začela sist e - matično digitalizir ati in ar hi vir ati zv ok o vne v sebine ar hi v o v R TV Slo v enija. 3 P o k ončani digitalizaciji a v dio gr adi v a so začeli z izv edbo obširneg a pr ojekta digitalizacije filmskih in video posnetk o v . Digitalizacija pot ek a po zasno v anem načrtu, v izjemnih primerih izv edejo tudi pr ednostna nar očila. Pr oces digitalizacije filmo v v Mediat eki 4 pot ek a po naslednjem post opk u: pripr a v a gr adi v a za digitalizacijo, digitalizacija nosilce v slik e in zv ok a t er pripa - dajočeg a spiso vneg a gr adi v a in omogočanje dost opa do gr adi v a. Pripr a v a v ključuje: 1. pr eg led filmsk eg a in zv očneg a perf o tr ak a; 5 • zamenja v o zlepk 6 in opr emljanje tr ak o v z no vimi u v odniki; 7 2 Klasifik acija, 2019. 3 K osi in Ž v elc: Mediat ek a – služ ba za digitalizacijo in tr ajno hr ambo a v dio v sebin, str . 488. 4 K osi: Mediat ek a R TV Slo v enija – Digitalizacija A V ar hi v o v , str . 17. 5 P erf o tr ak o vi so filmi, s slik o vnim zapisom pripadajoči magnetn i tr ak o vi z zapisom zv ok a. Sin - hr onizir ano pr ed v ajanje obeh tr ak o v , filmsk eg a in perf o tr ak u, omogoča k or ekt en in nemot en og led zapisa, ki poustv arja r esnično dog ajanje. 6 Zlepk e so mesta, kjer so monta žno zlepljeni r azlični filmski in magnetni tr ak o vi v tr ak, ki je na vit na k olut . V časih so za zlepk e upor abljali posebne lepilne tr ak o v e. Zlepk e se z leti po - slabšajo, zat o jih v labor at oriju odstr anijo in nadomestijo z acet onskimi filmskimi zlepk ami iz acet onsk e r azt opine, ki so obst ojnejše in manj vidne. Br alcem mor amo še pojasniti, da smo 362 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time • pH-analizo (pr e v erja prisotn ost sindr oma ocetne kisline 8 ); • na vijanje filma na pr ojektni r olo in zbirni r olo; • zamenja v o šk at el z no vimi (stabilizir ana plastik a z lukn jami za v entilaci - jo); • označe v anje z no vimi ar hi v skimi oznak ami (star e oznak e obdržijo); • dok umentir anje osno vnih podatk o v in post opk a; • ultr asonično čiščenje. 2. Digitalizacija filma in perf a (zv očneg a tr ak u) v klju čuje: • digitali zacijo slik e (16 mm film); • SEPMA G-digitalizacijo (zv ok); • pr eg led k ak o v osti slik o vnih in zv očnih digitalizat o v; • samode jno pakir anje DP X (Digital Picture Exchange format ) v T AR (ar - hi v ski dat ot ečni f ormat Tape ARchive ) g lede na EDL (Edit Decision List – montažna lista); • DP X -zajem v ar hi v ski sist em; • zajem in vnos metapodatk o v (k atalogizacija s pomočjo zajema metapo - datk o v in vnosa podatk o v iz ar hi v skih knjig, pr ogr amskih sr ajčk, scenari - je v in drugeg a pisneg a gr adi v a t er vnos iz star e baze podatk o v). 3. Omogočanje dost opa v ključuje: • is k anje in og led v sebin (notr anja aplik acija z omejenim dost opom) t er • nadzor o v an izv oz v post-pr oduk cijo. P o k ončanem post opk u digitalizacije ar hi v ar vrne fizično gr adi v o v film - ski ar hi v . Filmski tr ak o vi so na viti na zbirne r ole in označeni z barvnimi nalep - k ami, ki označujejo digitalizir ano gr adi v o. Dok umental ist po pr ejemu ob v esti - la o k ončanem post opk u di gitalizacije ob v esti nar očnik a in izv ozi dat ot ek e na post-pr oduk cijski str ežnik. Zelo pomembno pri t eh post opkih je, da smo z digitalizacijo r ešili filmsk o gr adi v o pr ed nadaljnjim pr opadom in omogočili pr enos digitalnih dat ot ek br ez ne v arnosti pošk odo v anja gr adi v a. Digitalizir ano gr adi v o je na v oljo v eč upor ab - nik om hkr ati. Pr ednostna nalog a pri digitalizaciji je r eše v anje gr adi v a pr ed pr o - padanjem, digitalizir ano gr adi v o pa bo k asneje k atalogizir ano in r esta vrir ano, k ot je iz ja vil F r anci Str eho v ec 9 v oddaji o r eše v anju slo v ensk e filmsk e dediščine: »Osnovni namen digitalizacije filmov je ohranjanje vsebin, ki so na filmih v digitalnem okolju. Film bo prej ali slej propadel, zato je zelo pomembno, da mi čim prej celotno filmsko gradivo digitaliziramo. Kdaj ga bomo pa nato barvno in svetlobno obdelali, je drugotnega pomena. Prioriteta je sama di- gitalizacija in princip dela v Mediateki je takšen, da se digitalizira najprej najbolj ogroženo gradivo, praviloma so to najstarejši filmi in pa glede na zahteve uredništev (recimo tako kot je npr. primer predvajanja TV serije o Primožu Trubarju ali pa ob določenih obletnicah, ko uredništvo želi nekaj predvajati, naroči, in digitalizacija tega gradiva teče vzporedno z redno di- gitalizacijo.« v besedilu upor ab ili t ermin zlepk a (-e) v slo vničnem žensk em spolu, k ot smo g a slišali v t ele - vizijsk em žar gonu. Slo v ar slo v ens k eg a knjižneg a jezik a pa na v aja t o besedo k ot zlepek (-k a) – tist o, k ar je zlepljeno (SSK J, 2. del, 2014, str . 1093). 7 Zlepk a po v ez uje tudi filmski tr ak s filmskim u v odnik om, t o je tr ak om, ki je napet na pr ed v ajal - ni k olut (od 1,5 metr a do 3 metr e) pr ed začetk om filmsk eg a tr ak u. 8 Sindr om ocetne kisline je znan tudi k ot vineg arje v sindr om. T ak o imenujemo poja v r azpada triacetatne celuloze. Neugodni pogoji po vzr očijo cepljenje polimer o v v filmski osno vi v mo - nomer e, posledic e t eg a poja v a pa so odst op zaščitne plasti emulzije, kr hk ost in zvijanje filma, ki mu sledita dok ončni pr opad in uničenje. Zgor aj omenjeni ukr epi pr epr ečujejo poslabšanje, ki v odi v uničenje gr adi v a, digitalizacija gr adi v a pa omogoča njego v o tr ajno hr ambo. 9 Filmoljubje, 2 019. 363 Letnik 43 (2020), št. 2 2. Vsebina digitaliziranih posnetkov R TV Slo v enija ima zelo pomembno v logo pri ob v eščanju pr ebi v alstv a v primeru nar a vnih nesr eč, v ojn, epidemij in drugih izr ed nih dogodk o v . R TV Lju - bljana je t o ob v eznost odlično izpeljala leta 1972 ob epidemiji črnih k oz. V času pr ed int ernet om sta bila r adio in t ele vizija najhitr ejša medija, s pomočjo k at e - rih so pr ebi v alci lahk o sledili dog ajanjem t er spr emljal i spor očila, opozorila in nas v et e zdr a v stv enih oblas ti. V ar hi vu TV Slo v enije so se ohr anili posamezni dne vnoinf ormati vni prispe v ki in oddaje v celoti, pri nek at erih kr ajših no vicah pa so ohr anjeni samo pisni viri – besedilo, ki g a je pr ebr al v odit elj ozir oma v o - dit eljica oddaje. Odločili smo se, da po vzamemo v sebino t eh prispe v k o v v d v eh delih: najpr ej bomo pr edst a vili prispe v k e o epidemiji črnih k oz leta 1972 po kr onološk em vrstnem r edu, nat o pa še o sedmi epidemiji k oler e. 2.1 Črne koze – dnevnoinformativni prispevki T ele vizija Ljubljana je najpr ej por očala o poja vu črnih k oz na K oso vu v napo v edi v TV dne vnik u 22 . mar ca 1972: »Pojave črnih koz v Metohiji so lokali- zirali. Zaradi številnih vprašanj občanov pa smo prosili republiško sekretarko za zdravstvo Zoro Tomič, naj nam pojasni, kako je s preventivnimi ukrepi pri nas.« Zor a T omič je drža v ljane seznanila z boleznijo in ods v et o v ala pot o v anja v kr aje, v k at er ih se je širila ok užba. Zagot o vila je, da bodo z R epublišk eg a sekr etariata za zdr a v stv o ja vnost spr oti ob v eščali o epidemiološki situaciji. 10 P ogo v or z r e - publišk o sekr etar k o je bil posnet na magnet osk opski tr ak in v ar hi vu ni ohr a - njen. T ele vizijski ar hi v hr ani samo besedilo napo v edi. Prvi oh r anjeni prispe v ek o epidemiji črnih k oz leta 197 2 je iz osr ednjeg a TV dne vnik a 24. mar ca 1972, k o je TV Ljubljana por očala, da je izvršni s v et na seji pr euče v al por očilo r epublišk e k omisije za bor bo pr oti k ar ant enskim bole - znim o stanju zar adi epidemije črnih k oz na K oso vu in o pr e v enti vnih ukr epih, s k at erimi bi pr epr ečili mor ebitno širjenje bolezni. 11 Na pr edlog R epublišk eg a sekr etariata za zdr a v stv o in socialno v arstv o je izvršni s v et izdal odlok o ob v e - znem pr e v enti vnem cepljenju v seh, ki niso bili cepljeni v zadnjem letu dni. Pri - st ojna t elesa so bila zadolžena, da ukr enejo v se potr ebno za tak ojšnje cepljenje. Zdr a v stv ena služba SR Slo v enije naj bi bila sposobna opr a viti t o v tr eh dneh. K daj naj bi se cepljenje začelo, je bilo obja v ljeno pozneje. O pripr a v ljenosti zdr a v stv ene službe pri nas so go v orili tudi na seji R epu - blišk eg a odbor a za zatir anje nalezlji vih bolezni. O nalog ah in pomenu t e službe je spr ego v oril dr . Milk o Bedjanič, v odja epidemiološk e službe v SR Slo v eniji: »Ker je pojav črnih koz le večji, kot smo prvotno domnevali, in se je nekaj primerov pojavilo na več mestih v SR Srbiji, je seveda s tem postala situacija resna tudi pri nas. Izrabljam to priložnost, da apeliram na vse zdravstve- ne delavce, da posvečajo vso pozornost zgodnjemu odkrivanju morebitnih bolnikov in vsak sumljivi primer obravnavajo v skladu z navodili ter po naj- hitrejši poti stopijo v stik z epidemiološko službo svojega področja in repu- blike. S posebno pozornostjo moramo skupaj z organi javne varnosti odkri- vati kontakte in vršiti strog zdravstveni nadzor nad osebami, ki so prešle v zadnjem času iz ogroženih krajev, zlasti iz Metohije. Potrebne strokovne informacije dajejo v nočnem času dežurni zdravniki in medicinske klinike v Ljubljani (tel. 314 344). 12 Epidemiološka služba se bo v bodoče večkrat 10 TV dne vnik, 22. 2. 1972. 11 TV dne vnik, 24. 3. 1972. 12 T elef onsk a št e vilk a je bila izpi sana na t elopu, k art ončk u, ki g a je posnela k amer a. 364 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time posluževala uslug televizije, zato priporočamo zdravstvenim delavcem, da se za oddajo poročil …« 13 V TV dne vnik u 14 so pr ebr al i tudi pomembni spor očili pr oti-epidemiolo - šk e službe, ki so ju v času oddaje pr ejeli v ur edništv o: »Slovenske ekipe, ki bi morale jutri odpotovati v Metohijo na cepljenje, bodo ostale doma, ker jih tam ne potrebujejo več. Iz Švice je na poti v Slovenijo 450 tisoč doz kakovostnega cepiva proti kozam. S to količino bo zdravstvenim službam uspelo ukreniti vse, kar je potrebno za preventivo.« P o izbruhu bolezni je v Slo v eniji pr e v ladal str ah pr ed vnosom ok užbe s K oso v a ali Sr bije. Osr ednji t ele vizijski dne vnik je 28. mar ca 1972 por očal o ti - sk o vni k onf er enci pr oti-epid emiološk e službe. 15 Na vpr ašanje, ali je v Slo v eniji že k do zbolel za črnimi k oz ami, je na popoldanski tisk o vni k onf er enci, ki jo je sklical R epubl iški sekr etariat za zdr a v stv o in socialno v arstv o, v odja slo v ensk e pr oti-epidemiološk e službe pr of. dr . Milk o Bedjanič odgo v oril, da tak eg a prime - r a v naši r epubliki ni bilo. Na tisk o vni k onf er enci je dr . Bedjanič por očal o pr e - v enti vnih ukr epih v naši r epubliki: slo v enski izvršni s v et (takr atna r epublišk a v lada) se je od ločil za cepljenje v seg a pr ebi v alstv a. P opoldne so na sekr etariatu pono vno poudarili, da so se za ukr ep cepljenja odločili zat o, k er se je pok azal k ot najučink o vit ejša zaščita pr ed obolenjem. P oudarili so, da je tr eba čim bolj dosledno izpo lnje v ati ta odlok, saj se je bilo mogoče le tak o ob v ar o v ati pr ed t o hudo in neprijetno boleznijo. Br alce ob v eščamo, da si lahk o prispe v ek og ledajo na portalu EUscr een in portalu E ur opeana. P oleg t eg a tu di del prispe v k a o k ole - ri iz od daje Nalezlji v e bolezni, 9. januar 1973 in Cepljenje pr oti otr oški par alizi leta 1961. 16 Gledalci so lahk o poslušali tudi kr atk a ob v estila. O ob v eznem cepljenju pr ebi v alstv a so por očali tudi iz drugih kr aje v drža v e; cepili so v se pr ebi v alstv o v Sr emu, južnem Banatu in No v em Sadu. T anjug je por očal, da je zdr a v stv ena služba na Dunaju pripr a vila cepljenje v seh oseb, ki so pot o v ale v Jugosla vijo. Londonski BB C pa je por očal o pr a vi epidemiji črnih k oz v Bang ladešu, kjer je umr lo v eč k ot tisoč ljudi. O nek at erih primerih t e bol ezni so por očali tudi iz Ir ak a, libanonsk o ministrstv o za zdr a vje pa se je odločilo cepiti v se pr ebi v alce. Z magnet osk opsk eg a tr ak u so prik azali posnet ek iz zahodnonemšk eg a mesta Hanno v er , kjer so odkrili bolnik a s črnimi k ozami. Menda je potnik prišel iz T ur - čije. 17 Naslednja v es t , ki jo omenjamo, ni bila nič k aj prv oaprilsk a. Prvi april leta 1972 je bil podobno k ot april leta 2020 čas br ez šal na r ačun zdr a vja. P o spor o - čilu R epublišk eg a sekr etariata za zdr a v stv o in socialno v arstv o o črnih k ozah na območju SR Slo v enije ni bilo nobeneg a obolenja za k ozami. Na opazo v anju v k a - r ant eni pa je bila ena oseba, ki je pripot o v ala v Slo v enijo s K oso v a. 18 TV dne vnik je por očal, da pot ek a cepljenje v Slo v eniji po pr ed videnih načrtih. Do 31. mar ca je bilo cepljenih 796.981 pr ebi v alce v , na delu na t er enu je bilo prisotnih 588 zdr a v stv enih ekip. Cepi v a je bilo do v olj, zdr a v stv ene oblasti pa so zagot o vile, da bodo v se ekipe cepile tudi naslednji dan. 13 Na t em mestu je zv očni tr ak pr ekinjen. 14 Pr a v tam. 15 TV dne vnik, 28. 3. 1972. 16 C epljenje otr ok pr oti otr oški par alizi, TV obzornik, 23. 2. 1961: http://euscr een.eu/it em.htm l?id=EUS_41071B5A C8ED43C09BDBC2393118135A . C epljenje pr oti črnim k ozam, TV dne vnik, 28. 3. 1972: http://eu scr een.eu/it em.html?id=EUS _0A28E36A29474F5991C4E8441E4E2953 . Nalezlji v e bol ezni, 9. 1. 1973: http://euscr een.eu/it em.html?id=EUS_1C C5C663F18C4E4DB7 E7A533B842B875 . 17 TV dne vnik, 28. 3. 1972. 18 TV dne vnik, 1. 4. 1972. 365 Letnik 43 (2020), št. 2 Nadzorstv o nad ljudmi, ki so v Slo v enijo v st opali iz drugih r epublik, je bilo poostr eno. V se tist e, ki niso imeli potr dil o uspešnem cepljenju, so zadržali v Slo v eniji in jih cepili. T o delo so pr e vzele posebne ekipe. Cepljenje je pot ek alo po načrtu in r ačunali so, da bo v nek at erih slo v enskih kr ajih k ončano že v … (manj - k a zadnji del besedila). Glede pot o v anj v tujino je bilo v por očilu r epublišk eg a sekr etariata r ečeno, da nek at er e drža v e do v oljujejo pr est op meje samo tistim, ki imajo potr dila, da so bili cepljeni pr ed v eč k ot šestimi dne vi. Štab za zdr a v stv eno zaščit o pr ebi v alstv a pr ed črnimi k ozami pri Z v eznem sekr etariatu za delo in zdr a v stv eno politik o je 1. aprila 1972 spor očil 19 nasle - dnje no v osti g lede zdr a v stv eneg a stanja v drža vi: »V zadnjih 24-ih urah se je na področju Socialistične federativne republike Jugoslavije število obolelih povečalo od 140 na 141. Število smrtnih primerov pa od 20 na 21, nov smrtni primer je bil v karanteni v Beogradu. Na območju Kosova je 400 medicinskih ekip, ki cepijo prebivalstvo in so izredno pozorne na morebitne stike z okuženimi .« Z v ezni štab je tudi opozoril, da ni tr eba omeje v ati gibanja pr ebi v alstv a, se v eda pa je mor al v sak imeti pri sebi potr dilo o uspešnem cepljenju. Jugoslo v ansk e dela v ce, ki so bili zaposleni v tujini in so bili tist e dni na obisk u v domo vini, je Z v ezni štab ob v estil, 20 da mor ajo biti cepljeni. Dela v ci so se lahk o cepili na mejnih pr ehodih ali pa v mestu, kjer so pr ebi v ali. Za po vr at ek na delo v tujino so jim zdr a v stv ene ustano v e izda jale knjižice o uspešnem cepljenju. V TV obzornik u so g ledalce ob v estili, da so nek at er e drža v e do v olile v st op samo tistim, ki so imeli potr dila, da so bili cepljeni pr ed v eč k ot šestimi dne vi, nek at er e drža v e pa so naše drža - v ljane kljub takim potr dilom za vr ačale. Zat o so g ledalcem s v et o v ali, naj odložijo pot o v anja v tujino, ki niso bila nujna. 21 V pr ost orih R epublišk eg a sekr etariata za zdr a v stv o in socialno v arstv o v Ljubljani je pot ek alo 5. aprila 1972 pos v et o v anje z v od ji r egionalnih oper ati v - nih štabo v za bor bo pr oti k ar ant enskim boleznim. 22 Ocenili so epidemiološk o stanje v Slo v eniji, r azpr a v lja li o prvi f azi ob v ezneg a cepljenja po podr očjih in se dogo v orili tudi o nadaljnji ak ciji. Ob k oncu prv eg a dela cepljenja so no vinarji za - pr osili v odjo pr oti-epidemio lošk e službe v Socialistični r epubliki Slo v eniji pr of. dr . Milk a Bedjaniča, naj spr ego v ori nek aj besed o cepljenju in o t edanjih nalog ah zdr a v stv ene službe. P osnet ek k onf er ence je bil posnet na magnet osk opski tr ak in zat o ni ohr anjen. Štab za zdr a v stv eno zaščit o pr ebi v alstv a pr ed črnimi k oza - mi pri zv eznem sekr etariatu za delo in socialno politik o je spor očil, da v zadnjih štirih dneh v Beogr adu, Čačk u, No v em P azarju, v asi T rnje v občini P ožar e v ac in v Pla vu v Črni gori ni nihče zbolel ali umr l. Na K oso v em so dan pr ej odkrili še d v a bolnik a. P olk o vnik dr . Da vid Mel, načelnik ek sperimentalneg a labor at orija pri v oj - no-medicinski ak ademiji, je po seji zv ezne epidemiološ k e k omisije poudaril, da k o go v orimo o epidemiološk em položaju v naši drža vi, mor amo ločiti stanje na K oso vu in dru god po drža vi. Na K oso vu se je drugo obdobje epidemije zaključe - v alo. T r etje obdobje, ki so g a pričak o v ali v tistih dneh, pa naj bi bilo po mnenju dr . Mela milejše že zar adi pr e v enti vnih ukr epo v , t o je izolacij in cepljenja pr ebi - v alstv a. V primerja vi s K oso v om pa bi se v ožji Sr biji, kjer je bilo št e vilo obolelih manjše, tr etjemu obdobju epidemije lahk o izognili – t o je pomenilo, po besedah dr . Mel a, da, če v nek aj prihodnjih dneh ne bi bilo no v eg a obolenja, da tr etjeg a obdobja epidemije ne bi bilo. Ugodno je ocenil tudi dejs tv o, da so na K oso vu in drugje pr eg ledo v ali uspeh cepljenja ozir oma pono vno cepili. Z v ezni sekr etar za Nar odno obr ambo gener al armade Nik ola Ljubičić je spor očil, da v jugoslo v an - ski armadi ni nobeneg a primer a obolenja za črnimi k ozami, niti ne sumlji vih 19 Pr a v tam. 20 V izvirnem be sedilu »obisk a« namest o »ob v ešča«, k ar je v erjetno napačno. 21 TV obzornik, 1. 4. 1972. 22 TV dne vnik, 5. 4. 1972. 366 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time primer o v . Sanit etne službe so uspešno izv edle v se ak cije, v kr atk em času so ce - pile v ojsk o, star ešine in njiho v e družine. Og lejmo si še v sebino no vic o epidemiji, ki so bile pr ebr ane v ži v o v studiu, v sebina prispe v k o v je ohr anjena samo v besedilih oddaj, k er filmskih in video napo v edi v od it eljic in v odit elje v dne vnoinf ormati vnih oddaj v studiu TV Lju - bljana do mar ca 1990 ni ar hi vir ala, pr a v tak o ne kr atkih no vic, ki so bile po vzet e po agencijskih no vicah tisk o vne agencije T anjug. 23 Ob poja vu črnih k oz na K oso v em so v Z v eznem sekr etariatu za delo in socialno politik o spor očili, da so odločno, učink o vit o in hitr o ukr epali pri pr e - pr eče v anju r azširjanja t e bolezni. Med pr e v enti vne ukr epe so sodili posebni pr eg ledi, pr ed v sem cepljenje pr ebi v alstv a na K oso vu, v No v em P azarju in Be - ogr adu. Napo v edali so, da bodo v t eh kr ajih cepili v se pr ebi v alce. Pri Z v eznem sekr etariatu za delo in socialno politik o so zat o spor očili, da ni r azlogo v za vzne - mirjenost . 24 Ak cija hitr eg a cepljenja je pot ek ala zelo hitr o. T ele vizija je por očala, da je bilo 25 . mar ca 1972 v Beogr adu cepljenih pr oti črnim k ozam že 800 tisoč pr e - bi v alce v . 25 P o v sej drža vi so začeli ali pa nadalje v ali pr e v enti vno cepljenje pr oti črnim k ozam. Cepljenje je pot ek alo dobr o tudi v Črni gori, medt em k o so se v Mak edoniji t er Bosni in Her cego vini zdr a v stv ene službe le pripr a vile na mor e - bitno množičn o cepljenje. Pri v odji slo v ensk e pr oti-epidemiološk e službe, dr . Mir k u Bedjaniču, so no vinarji izv edeli, da bo splošno cepljenje v Slo v eniji napo - v edano pr a v očasno, tisti pa, ki so se hot eli cepiti v nujn ih primerih, so lahk o t o st orili na postajah pri za v odih za zdr a v stv o in v zdr a v stv enih domo vih. Zaščitne ukr epe je ugodno ocenil tudi izv edenec S v et o vne zdr a v stv ene or g anizacije, k o se je mudil na K oso vu. T anjug je por očal, da je bilo naslednji dan do opoldne v a pr oti črnim k o - zam cepljenih že v eč k ot 900.000 Beogr ajčano v . 26 Mestni štab za boj pr oti t ej bolezni je na tisk o vni k onf er enci pono vno opozoril, da je cepljenje ob v ezno. Ce - pljenje je bilo t eg a dne tak o r ek oč že k ončano, za naslednji dan, 27. mar ca, pa so napo v edali pr e v erjanje uspešnosti cepljenja. Medt em so tuje agencije por očale z vzhodneg a podr očja Sirije , da so zabeležili 16 obolenj za črnimi k ozami; ok u - žili so se otr oci med osmim in de v etim let om star osti. V Damask u so bili pr epri - čani, da je prišla bolezen iz sirsk o-ir ašk eg a mejneg a podr očja. Doslej so cepili le pr ebi v alce nek at erih podr očij, k asneje so namer a v ali cepiti tudi druge. R epubliški sekr etar za zdr a v stv o in socialo v arstv o je iz dal odr edbo o ob - v eznem cepljenju pr oti k ozam v Slo v eniji, k ar je mor alo biti opr a v ljeno v sedmih dneh. 27 Cepljenje je bilo ob v ezno za v se pr ebi v alce, star ejše od eneg a leta, r azen za tist e, ki so v zadnjih d v anajstih mesecih že bili cepljeni ali pa so imeli v času cepljenja vr očinsk a obolenja, led vična in nek at er a dru g a obolenja. P or očilo o cepljenju je bilo obja v ljeno tudi v TV dne vnik u, kjer so dodali še pojasnilo, da se mor ajo cepiti tudi v si tisti, ki so prišli v Slo v enijo z ogr oženih območij, če še ni - majo pr edpisaneg a potr dila o cepljenju. Za v odi za zdr a v stv eno v arstv o in druge zdr a v stv ene delo vne or g anizacije, ki so br ezplačno cepile, so izdajale cepljenim osebam potr dilo, str ošk e za neza v ar o v ane pa so mor ale por a vnati prist ojne ob - činsk e sk upščine. 28 Naslednji dan 29 je R epubliški sekr etariat za zdr a v stv o in socialno v arstv o sklical tisk o vno k onf er enco t er r azložil pr e v enti vne ukr epe zar adi črnih k oz na 23 T ANJUG – jugoslo v ansk a tisk o vna agencija. Kr atica je poimeno v ana po ur adnem nazi vu T ele - gr af sk a agencija no v e Jugosla vije, ki jo je leta 1943 ustano vil Moša Pijade. 24 TV dne vnik, 23. 3. 1972. 25 TV dne vnik, 25. 3. 1972. 26 TV dne vnik, 26. 3. 1972. 27 TV obzornik, 27. 3. 1972. 28 TV dne vnik, 27. 3. 1972. 29 TV obzornik, 28. 3. 1972. 367 Letnik 43 (2020), št. 2 K oso vu. Na tisk o vni k onf er enci so poudarili, da je ob v ezno cepljenje pr ebi v al - stv a najučink o vit ejša zaščita pr ed obolenjem. Za pripr a v o cepljenja so imeno v a - li oper ati vni štab pri R epublišk em sekr etariatu za zdr a v stv o in socialno v arstv o t er podr očni štab pri r egionalnih za v odih za zdr a v stv eno v arstv o. P o v edali so tudi, da je v Sl o v eniji na v oljo do v olj najboljšeg a cepi v a, ki so g a u v ozili iz Š vice. P odr očni štab i po v sej Slo v eniji so pr ejeli tudi v sa str ok o vna na v odila za izv edbo ob v ezneg a cepljenja pr ebi v alstv a. V t em delu prispe v k a bomo na kr atk o omenili še najsta r ejši digitalizir ani posnet ek o ne v arnosti širjenja bolezni črnih k oz, ki g a hr ani t ele vizijski ar hi v . V TV obzorni k u so 17. januarja 1962 30 por očali o primerih obolenja v E vr opi in pr e v enti vnih ukr epih, ki so se izv ajali tudi ob prihodu v Slo v enijo: »Odkar so se pojavili v Evropi nekateri primeri črnih koz, izvajajo vse evrop- ske države stroge preventivne ukrepe. Tudi pri nas so na vseh obmejnih pre- hodih urejene posebne zdravstvene kontrolne postaje. V železniških ambu- lantah na Jesenicah, v Mariboru in v Sežani so cepili doslej vse carinike in železniške uslužbence, ki imajo neposredne stike s potniki. Prav tako cepijo vsakogar, ki prihaja ali potuje v deželo, kjer so se doslej pojavili posamezni primeri te bolezni. Potnike, pri katerih bi opazili sumljive bolezenske znake, izolirajo v karanteni.« 2.2 Kolera – dnevnoinformativni prispevki Sedma epidem ija k oler e se je okt obr a 1970 približala jugoslo v anskim me - jam. V TV dne vnik u so 26. okt obr a 1970 por očali, da so po neur adnih podatkih iz Bejruta v se v ernem Libanonu spet zabeležili d v a primer a k oler e, od t eh d v eh se je eden k ončal s smrtjo. 31 R adijsk a postaja Tir ana je por očala o izr ednih ukr e - pih v Albaniji. V Mak edoniji se je sešel r epubliški štab za ukr epe pr oti k ar ant en - skim obolenjem t er opozori l na potr ebe po tak ojšnjih in učink o vitih ukr epih, ki bi onemogočili pr enašanje t e bolezni v našo drža v o. Na mejnih pr ehodih t e r e - publik e je začelo v eljati str ožje nadzorstv o. V Slo v eniji so si zdr a v stv ene službe že dalj časa prizade v ale st oriti v se potr ebno za pr epr ečit e v širjenja mor ebitnih obolenj k oler e. V eč o t eh ukr epih je po v edal pr edsta vnik Za v oda za zdr a v stv eno v arstv o, epidemiolog Jurij Manfr eda. »Vse potnike, ki potujejo dežele, kjer infekcija obstaja, cepimo in izvajamo kontrolo vseh potnikov, ki prihajajo iz dežel, kjer zdaj razsaja kolera. V pri- meru, ko bi prišlo do obolenja v Sloveniji, pa imamo vse pripravljeno, da bomo bolnike, okužene s kolero, ali osebe, s sumom okužbe s kolero, izolirali v bolnišnici. Ravno tako bomo izolirali in postavili pod zdravniški nadzor vse njihove možne kontakte. Poleg tega smo ključne službe in posameznike, ki po svoji službeni dolžnosti prihajajo v neposredni stik s potniki iz teh držav, oziroma tiste, ki bi morali ukrepati ob pojavu obolenja, zaščitili s cepljenjem. Med temi službami naj omenim tiste, ki sodelujejo v medna- rodnem prometu, kot so železnice, obmejni organi, carinske službe, milico in sanitarno inšpekcijo. Od zdravstvenega osebja, ki bi moralo ukrepati v primeru pojava obolenja, smo cepili medicinsko osebje infektoloških oddel- kov, higiensko-epidemiološke službe, mikrobioloških laboratorijev, ki mo- rajo izolirati oziroma identificirati povzročitelja obolenja. Do nadaljnjega odsvetujemo vsem potovanja v Turčijo, ker tam trenutno najbolj razsaja bolezen. Rad bi povedal še to, da trenutno ni na mestu nobena panika, da 30 TV obzornik, 17. 1. 1962. 31 TV dne vnik, 26. 10. 1970. 368 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time bi se bolezen pojavila oziroma razširila v Jugoslaviji, predvsem pa ne v Slo- veniji.« Nek aj dni k asneje so tudi v Slo v eniji u v edli str ožje ukr epe. 32 Očitno med pr ebi v alstv om niso hot eli ši riti panik e, k ajti u v edba t eh ukr epo v je bila pospr e - mljena z opr a viče v anjem in minimalizir anjem ukr epo v: »Čeprav obstaja pojav kolere pri nas bolj teoretična možnost in tudi novice z ostalih krajev sveta niso več tako zaskrbljujoče, pa smo se po vseh krajih države lotili varstvenih ukrepov, kot jih določajo zdravstveni predpisi.« Na upr a vi letališča Brnik pri Ljubljani so sicer že stalno zaščit o pr oti ne - v arnim boleznim še poostrili. 33 P osebno pozornost so pos v ečali uslužbencem, ki so prihajali v stik s potniki iz tistih kr aje v , kjer so že zabeležili primer e t e bolezni. Ti uslužbenci so natančno pr eg ledo v ali potr di la o cepljenju potnik o v . Na Šmarjetni gori pri Kr anju so imeli ur ejene pr ost or e za k ar ant eno tistih oseb, ki t eh pr e v enti vnih ukr epo v niso po v sem upošt e v ali. V so hr ano, ki je ostala na letalih, pr a v ta k o tudi hr ano, ki so jo prinašali potniki, so uslužbenci pospr a vili in jo na smetiš ču sežg ali. P o v sak em stik u s t emi pr edmeti si je osebje letališča r azk užilo r ok e v zat o pripr a v ljenih posodah. 34 O poos tr enih sanitarnih ukr epih in epidemiološk em nadzoru nad tujimi posadk ami so por očali tudi iz K opr a. V se člane posadk ladij, ki so priplule iz de - žel, v k at erih so zabeležili poja v e k oler e, so cepili tak oj po prihodu ladje. Zaščitili so tudi v se tist e pristanišk e dela v ce, ki so prihajali z njimi v neposr eden stik. Ob - ja vili so, da bodo v prihodnj ih dneh začeli cepiti še druge dela v ce v pristanišču, cepljeni pa so bili tudi že v si, ki so bili zaposleni na mejnih pr ehodih. V K opru so tak o k ot v drugih kr ajih ustano vili tudi k oor dinir ane ukr epe. O podobnih pr e - v enti vnih ukr epih so por očali tudi iz drugih kr aje v naše drža v e. T ele vizija je por očala, 35 da so št e vilni fr ancoski turisti, ki so se pr estr ašili v esti o epidemiji k oler e, v v elik em št e vilu zapuščali F r ancijo. Na mejnih pr e - hodih cepljenje pr oti k oleri še ni bilo ob v ezno, cepili so samo posameznik e, ki so sami izr azili t o željo, napo v edano pa je bilo, da bodo v nek aj dneh v F r anciji u v edli ob v ezno cepljenje za v se, ki so odhajali v Španijo. Na sedežu S v et o vne zdr a v stv ene or g anizacije v Žene vi so obja vili podatk e, da je v prvih šestih mese - cih leta 1971 zar adi k oler e v s v etu umr lo nek aj v eč k ot deset tisoč ljudi. K oler a se je r azširila v 27-ih drža v ah, naj v eč žrt e v pa je bilo med begunci iz V zhodneg a P akistana (danes Bang ladeš) v zahodni Beng aliji. V pr ašanje, ali se k oler a lahk o r azširi tudi pri nas in k ak o se lahk o pr ed njo ob v arujemo, so no vinarji zasta vili epidemiologinji dr . Danici Miklič z R epublišk eg a za v oda za zdr a v stv eno v arstv o v Ljubljani: »Sedanja sedma epidemija kolere se širi že od leta 1961 in je že lani dosegla Afriko in Evropo. Zaradi dobrih stikov v današnjem svetu ni nobena dežela varna pred vnosom kolere. Ukrepe ob pojavljanju in preprečevanju kole- re predpisuje mednarodni sanitarni pravilnik, izvajanje pa pri nas nadzira 32 TV dne vnik, 2. 11. 1970. 33 Pr a v tam. 34 Zanimi v o je, da je na dan spr ejemanja str ožjih ukr epo v na Brnik pripot o v al pr edsednik Josip Br oz Tit o, k ot so por očali na začetk u TV dne vnik a: »Dopoldne je dopotoval na brniško letališče predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. Pred predsednikovo karavelo so visoke- ga gosta pozdravili predstavniki naše republike, in sicer predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, generalni polkovnik Franc Poglajen, član izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije Stane Dolanc, republiški sekre- tar za notranje zadeve Silvo Gorenc ter predstavniki kranjske občinske skupščine. Predsednik Tito se je nato s soprogo Jovanko odpeljal na Brdo pri Kranju. Tu bo jutri sprejel predsednika dr- žavnega sveta SR Romunije in generalnega sekretarja romunske komunistične partije Nikolaja Ceausesca.« 35 TV dne vnik, 24. 7. 1971. 369 Letnik 43 (2020), št. 2 Zvezni sanitarni inšpektorat. Lani je bilo v Sloveniji ustanovljenih deset ko- misij za borbo proti karantenskim boleznim, katerih sedeži so na zavodih za zdravstveno varstvo. Te komisije so zadolžene za organiziranje izolacije, karanteno, zdravstveni nadzor in cepljenja. Za laboratorijsko in klinično diagnostiko in za zdravljenje je v Sloveniji seveda poskrbljeno. Najbolj učin- kovite v borbi proti koleri pa so seveda dobre higienske navade in urejeno higiensko okolje.« 31. a v gusta 1973 je S v et o vna zdr a v stv ena or g anizacija spor očila, da so v tist em t ednu v E vr opi zabeležili 50 primer o v obolenj za k oler o. 36 V v ečini pri - mer o v so oboleli potniki, ki so se vrnili iz T unizije. P o por očilih T anjug a sta v italijansk em mestu Neaplju ponoči umr li še d v e osebi. T ak o je ta ne v arna bole - zen t erjala že de v et ži v ljenj. T udi v neapeljsk e bolnišnice so spr ejeli že ok oli 150 ljudi, za k at er e so sumili, da so zboleli za k oler o. K oler a se je poja vila tudi v Bari - ju, kjer je zbolelo ok oli dese t ljudi. V ur edništv o TV dne vnik a so pr ejeli por očilo R epublišk eg a sekr etariata za zdr a v stv o in socialno v arstv o, kjer se je dopoldne sestala r epublišk a k omisija za k ar ant ensk e bolezni in spr ejela v eč sklepo v za pr e v enti v o. Pr of esorja dr . R ada Žar gija, pr edst ojnik a inf ek cijsk e klinik e v Lju - bljani, so no vinarji napr osili, naj po v e nek aj v eč o t ej ne v arni bolezni in se v eda zaščiti pr ed njo: »Za vnos kolere k nam iz sosednje Italije so danes dani vsi pogoji; tesni po- litični in gospodarski stiki, še posebej pa turizem z našo sosedo. Dandanes lahko prenesemo bolezen še posebno zaradi hitrega avionskega prometa. Ob povratku iz endemskega oziroma okuženega področja se bodočemu bol- niku prav nič ne pozna, da je okužen z bacili kolere. Povzročitelj kolere je bacil. Najdemo ga v bolnikovih iztrebkih in to v blatu in izbruhanju, pa tudi v iztrebkih zdravega bacilonosca. S kolero se okužimo skozi usta enako kot pri vseh drugih črevesnih kužnih boleznih. Če pride povzročitelj kolere v prebavila, še ne pomeni, da bo človek v resnici zbolel. Človek, ki se okuži, torej lahko ostane zdrav, vendar odvaja z iztrebki bacile. Tak zdrav bacilonosec je nevaren za širjenje bolezni. Kolera se širi z bolnika na bolnika s kontaktom – in to ali od bolnika, ali od bacilo- nosca. Hitro se širi kolera, če pridejo povzročitelji v pitno vodo – na primer v vodovodne naprave ali v studenec. Na tak način nastane eksplozivna epi- demija bolezni, ko naenkrat zboli veliko število ljudi. Bolezen izbruhne nenadoma z driskami, ki so vedno bolj pogoste, pridru- ži pa se jim še bruhanje, ki postaja vedno hujše. Iztrebki niso več barvani, temveč imajo videz riževe vode – ta videz je za kolero značilen. Zaradi hude izgube tekočin je bolnik v najkrajšem času izsušen, ne more več požirati, koža postane ledeno mrzla. Do šestdeset odstotkov bolnikov s kolero umira, v kolikor seveda ni takojšnje zdravniške pomoči. V glavnem je zdravljenje kolere usmerjeno v nadome- stitev izgubljene tekočine in soli. Za preprečevanje vnosa kolere je nujno potrebno: kontrola potnikov, ki se vračajo z okuženega področja – tako kon- trolo je vršiti v specialnih ambulantah, druge stvari, ki so za preprečevanje širjenja kolere pa so še: • prvič – dvigniti zdravstveno zavest med ljudstvom, • drugič – dvigniti nivo osebne higiene pri posameznikih, • tretjič – dvigniti splošni higienski nivo med ljudmi, • četrtič – stroga izolacija sumljivih bolnikov. • in petič – kontrola ljudi, ki so bili v kontaktu s takim bolnikom.« 36 TV dne vnik, 31. 8. 1973 370 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time P oleg dne vnoinf ormati vnih no vic smo pripr a vili za pr esnema v anje tudi v eč agencijskih no vic o epidemiji k oler e v južni Italiji: cepljenje pr ebi v alce v Ne - aplja pr oti k oleri (UPITN sept ember 1973, KF 04273/5), cepljenje pr oti k oleri v Neaplju in dez inficir anje ulic (Visnew s, sept ember 1973, KF 04267/7), ceplje - nje pr oti k oleri na jugu Itali je (Visnew s, sept ember 1973, KF 04277/6), ceplje - nje pr oti k oleri na letališču Fiumicino (Visnew s, sept ember 1973, KF 04267/5), zaprt e šole, cer kv e in kinemat ogr afi v Bariju (Visnew s, sept ember 1973, KF 04268/8). 2.3 Črne koze in kolera – oddaje Za upor abo posameznih odlomk o v ozir oma za pona v ljanje v celoti smo digitalizir ali tudi nek aj odda j, ki so g ledalce ob v eščale o množičnih in nalezlji vih boleznih. Oddaja z naslo v om »K o pride k atastr of a« (r ežija Ant on T omažič) je bila pr ed v ajana 21. sept embr a 1972. Gledalce je opozarjala na ne v arnost požar o v , potr eso v in inf ek cijskih bolezni. Glede inf ek cijskih bolezni in cepljenja so v od - daji g ledalcem spor očili, da je zadnji poja v črnih k oz, ki je bil tak o uspešno zatrt , dok azal, da mor amo nenehno r ačunati na izbruhe nenadnih in hitrih epidemij. Pri t em so poudarili, da so bile črne k oze samo eno od »inf ek cijskih opozoril«. Opozorili so, da se zdr a v stv eni dela v ci dne vno sr ečujejo s celo vrst o nalezlji vih bolezni, ki so v časih visele nad našimi pr edniki k ot Damokleje v meč in seg ale celo v naš pr edpr et ekli čas. Med tak e bolezni sodijo tr ebušni tifus, par atifus B, dizen - t erija, oslo v ski k ašelj, t etanus in št e vilne druge nalezlji v e bolezni, ki so bile leta 1972 že sk or aj pr emag ane. T ele vizijski dela v ci so izv edli tudi ank et o in po vpr a - šali ljudi, k aj menijo o pripr a v ljenosti zdr a v stv ene službe na izbruh inf ek cijskih bolezni. 37 Na vpr ašanja no vinarje v so odgo v arjali potniki na a vt obusni postaji: • »Ja, v Kamniku je bilo zelo učinkovito in hitro speljano.« • Ja, ja, kar pravijo, kako je bilo fajn, vse povezave in vse. To pa res de, so jih vse pohvalil.« • »Vse bo v redu, a ne. Zaradi tega, ker je bilo vse hitro narejeno. Ljudje so bili pa tudi disciplinirani. Zaradi tega, ker vsak je mislil na to, da ne bo zbolel, ali kaj takega.« • »Ja, tu se je moralo zdravstveno osebje pa prav potruditi, posebej v našem koncu je to, kakor se je zvedelo po radiu in televiziji, so takoj šli na teren in so vse v redu vštimali, tako kot je treba, a ne.« V iz obr aže v alni oddaji »Do sežki medicine – črne k oze « (r ežija Emil Ri - žnar , pr ed v ajana 14. aprila 1972) je pr of. dr . R ado Žar gi g ledalcem r azlag al o iz - v oru in nastan k u bolezni, o epidemiji, o prvih znakih obolenja in r aznih stadijih bolezni. 38 S pomočjo f ot ogr afij so bili v oddaji prik azani r azv oj bolezni, cepljenje in delo obmejnih or g ano v med epidemijo. Oddaja je bila posneta ob poja vu čr - nih k oz v Jugosla viji v mar cu leta 1972 in ob ne v arnostih , da bi se bolezen r azši - rila s K oso v a in Sr bije v Slo v enijo. Pr of. dr . R ado Žar gi je že leta 1970 v r ef er atu opozoril, da obstaja možno st vnosa tr opskih bolezni, še posebno črnih k oz in k oler e, tudi zat o, k er je Jugosla vija v letih po drugi s v et o vni v ojni okr epila stik e z azijskimi in afriškimi drža v ami tak o na političnem k ot tudi na gospodarsk em podr očju. Endemsk a žarišča t eh bolezni so bila na začetk u sedemdesetih let 20. st oletja v južni Aziji (Indija, Af g anistan), v centr alni Afriki in Južni Ameriki. V po v ojnih letih so se v E vr opi poja v ljali le importir ani primeri črnih k oz, ti pa so bili v primerja vi s št e vilom primer o v črnih k oz v omenjenih endemskih podr o - 37 K o pride k ata str of a, 14. 4. 197 2. 38 Dosežki medi cine – Črne k oze , 14. 4. 1972. 371 Letnik 43 (2020), št. 2 čjih le neznatni. V ečja možnost importacije tr opskih bolezni v Jugosla vijo pa je obstajala tudi zar adi drugih stik o v , še posebej zar adi r omarje v . Pr of. dr . R ado Žar gi je opozoril tudi na spr emembe v pr ometu in na nek danji pr ek omorski pr omet z ladja mi, k o je pot o v anje tr ajalo v eč t edno v in so bile bolezni odkrit e že na ladjah, ki so nat o ostale v k ar ant eni. Ob v se bolj množični upor abi letalsk eg a pr e v oza se je po v ečala ne v arnost vnosa bolezni v ink ub aciji. Če je bolnik zar adi e v entualneg a cepljenja zbolel za modificir ano boleznijo v lažji obliki, se je lahk o zgodilo, da se je t o zaznalo šele, k o so zboleli tisti ljudj e, ki jih je potnik ok užil po vrnitvi iz tujine. V t em času je bilo v Jugosla viji ob v ezno cepljenje pr oti črnim k ozam, in čepr a v so ugot o vili r elati vno v elik delež pr ebi v alstv a, ki v mladosti ni bil cepljen, ni bilo na ozemlju Jugosla vije potrjeneg a primer a že od leta 1927. 39 Od leta 1970 so se poja vili posamezni primeri k oler e v nek at erih drža v ah v soseščini in v si so pričak o v ali izbruh k oler e tu di pri nas. V endar do t eg a ni prišlo, dočak ali pa smo še hujšo bolezen – črne k oze. Pr of. dr . R ado Žar gi je opisal tipičen pot ek bolezni črnih k oz, ki g a na kr at - k o po vzemamo: • V ink ub aciji, t o je v času, ki pot eče od dne v a stik a z bol nik om do izbruha bolezni, mine 14 dni, k o prihodnji bolnik zboli. • Bolezen se začne z mrzlico, visok o vr očino, z g la v obolom in značilnimi bolečinami v križu. Bolnik je od v seg a začetk a prizadet . Oči so vnet e, jezik močno obložen. V časih se poja vi že v t em prv em stadiju bolezni po k oži – še posebno po tr ebuhu – bežen in kr atk otr ajen netipični izpuščaj. • Prvi stadij (t ok semičn i) tr aja d v a do tri dni in ob k oncu t eg a obdobja vr o - čina pade. • Drugi stadij ali obdobje bolezni je burnejši. Začne se s pono vno visok o vr očino in izpuščajem, ki je sprv a peg ast , v nek aj ur ah pa se pege po v eča - jo in se d vignejo nad r a vnino k ože t er so t emno r ožnat e barv e. T a stadij (papulozni) tr aja d v a do tri dni. P ege se pot em v 24-ih ur ah spr emenijo v mehur čk e. • Mehur čki so okr og li, izboče ni, čvrsti pri pritisk u in napolnjeni z bistr o t ek očino. Dan k asneje postane v sebina mehur čk o v motna in nastanejo gnojni mehur čki. Stadij gnojenja tr aja okr og štiri dni – t o je kritični čas bolezni. P ot em se začenjajo gnojni mehur čki sušiti in se spr eminjati v rja v k ast o-črne hr ast e, ki počasi odpadajo. Br azgotine po odpadlih hr astah ostanejo za v se ži v ljenje in se najbolj poznajo na obr azu (od t od izr az k o - za v obr az). • Prvi mehur čki se pok ažejo v ustih in na sluznici žr ela t er sapnik a. Zar adi t eg a ima bolnik bolečine pri požir anju, in če so ti mehur čki naseljeni v sapnik u in br onhijih, muči bolnik a tudi suh k ašelj. • Na k ož i se poja vi izpuščaj najpr ej na čelu, v lasišču, pr eide na obr az, na podlahti in samo v manjši meri na trup t er nazadnje na noge. Izpuščaj je tipično centrifug alen, t o je sr edobežen: naj v eč g a je na g la vi in na udih, zelo malo ali pa nič na trupu . Med gnojenjem mehur čk o v je bolnik najbolj prizadet in v t em stadiju bolezni bolniki umir ajo. • Pri najhujših oblik ah k oz umir ajo bolniki, še pr eden je nastal izpuščaj. V časih se poja vi posebna oblik a k oz, kjer so mehur čki t emne barv e zar adi krv a vit e v (od t od ime črne k oze). Bolezen lahk o r azvije tudi netipične oblik e. Lahk a oblik a obolenja črnih k oz se lahk o r azvije pri ljudeh, ki so bili nek oč cepljeni. Pri t eh primerih odpa - dejo v se pr ej našt et e tipičnosti in ugot o vit e v bolezni je zelo t ežk a t er v časih celo 39 Leta 1929 naj bi obstajal neki sumlji v in nedok ončno pojasnjen primer . Če upošt e v amo še ta primer , pot em celih 43 let ni bilo nobeneg a primer a bolezni črnih k oz na ozemlju Jugosla vije. 372 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time nemogoča, če ne upošt e v amo epidemiološk e situacije. Pri netipičnih primerih so za ugota v ljanje zelo pomembni labor at orijski izvidi. Lažje in atipične prime - r e lahk o zamenjamo z nedolžnimi noricami. Pr of. dr . R ado Žar gi je opozoril, da nas samo enkr atno cepljenje v otr oški dobi ne ob v aruje tudi najhujših k oz v sr ednji star osti. Zgor aj omenjene poja v e in t estir anja v labor at orijih lahk o primerjamo s t estir anji in ukr epi pr oti bolezni Co vid-19 leta 2020. T udi ukr epi, ki so jih spr ejele oblasti leta 1972, so bili pr ecej podobni. V sak eg a sumlji v eg a bolnik a so najstr ožje izolir ali in v se, ki so bili z njim v stik u, dali v k ar ant eno, če so pri sumlji v em bol nik u ugot o vili, da je r esnično obolel za črnimi k ozami. V si, ki so bili z bolnik om v stik u, so bili pod zdr a vniškim nadzor om. V k ar ant eno, t o je v osamit e v za do ločen čas, k olik or tr aja ink ubacija pri črnih k ozah, so izolir ali v se k ontakt e I. r ed a – zdr a v e ljudi, ki so bili v stik u z bolnik om in pri k at erih bi se lahk o pok azala bolezen po izt ek u ink ubacije. Drugi pomemben ukr ep, ki pa je pri Co vidu-19 izostal, je bilo splošno cepljenje pr ebi v alstv a. Ob t eh pr e v enti vnih ukr epih so izv ajali še nadzor nad pot o v anji pr ebi v alce v iz ok uženih kr aje v . Drug a oddaja o črnih k ozah je bila pr ed v ajana 22. mar ca 1974 (Črne k oze, II. odda ja, r ež ija Marjan R oblek). 40 F ot ogr afije in filmski posnetki v oddaji so prik azo v ali ljudi, obolele za črnimi k ozami, str ok o vna so dela v ca in k omentat or - ja v oddaji sta bila pr of. dr . R ado Žar gi in dr . Kar el Senk er . V prv em delu oddaje je bila pono v ljena r azlag a tipičneg a pot ek a črnih k oz in prv e oddaje, r azlag a je bila dopolnjena s filmi in f ot ogr afijami. V besedilu je tudi nek aj odlomk o v o zgodo vini bolezni, ki pa so bili iz oddaje zar adi pr e v elik e dolžine izpuščeni. V oddaji je bila obja v ljena tab ela obolenj v Slo v eniji (Ma riborsk a in Ljubljansk a oblast) v letih 1919–1924 t er podatki iz por očila Kr anjsk a in njeno zdr a v stv o 1881–1890. Iz por očila izv emo, da je v t eh desetih let ih k onec 19. st oletja na Kr anjsk em izbruhnilo 108 epidemij, zbolelo je 9.186 ljudi (4,81 na 100.000 pr e - bi v alce v), umr lo pa jih je 1943, k ar pomeni 21,15-ods t otno umr lji v ost . Zadnji primeri črnih k oz v Slo v eniji so bili prija v ljeni tak oj po prvi s v et o vni v ojni. Od leta 1925 ni bilo v eč nobeneg a primer a. P o drugi s v et o vni v ojni so bili spr ejeti nek at eri ukr epi pr oti širjenju bole - zni. Leta 1955 je izšel Pr a vilnik o or g anizaciji zdr a v stv ene službe na ci vilnih le - tališčih (Ur . l. SFR J 17/55). Pr a vilnik je obr a vna v al v arstv ene ukr epe pr oti vnosu k ar ant enskih bolezni. Leta 1962 je izšel Odlok o ukr epih za zaščit o pr ed vnosom in širjenjem k oz (Ur . l. SFR J 3/62). Dv e leti pozneje je bil spr ejet T emeljni zak on o pr epr eče v anju in uniče v anju nalezlji vih bolezni (Ur . l. SFR J 17/64). Leta 1965 je S v et o vna zd r a v stv ena or g anizacija ob S v et o vnem dne vu zdr a vja začela boj pr oti črnim k ozam z geslom »K oze še v edno ogr ožajo s v et«. T ak o so leta 1965 tudi jugoslo v ansk e oblasti spr ejele v eč pr edpiso v v boju pr oti k ozam: Pr a vilnik o pogojih in načinu opr a v ljanja ob v ezne imunizacije pr oti nalezlji vim boleznim (Ur . l. SFR J 2/65), no v T emelji zak on o sanitarni inšpek ciji (Ur . l. SFR J 10/65) t er Pr a vilnik o načinu prija v lja nja nalezlji vih bolezni in o v odenju e vidence o t eh boleznih (Ur . l. SFR J 55/65). V oddaji so upor abili zanimi v način citir anja. Prik a - zali so filmsk e posnetk e ur adnih list o v , ki so se vrstili drug za drugim in pr ešli v r otacijski str oj, ki je tisk al. P ot em so bili spet prik azani ur adni listi in bližnji posnetki ustr ezneg a besedila s prik azom pr a vilnik o v . 41 V odda ji so prik azali no v način cepljenja s pišt olo pod pritisk om, ki se je pok azal k ot ze lo uspešna in hitr a met oda cepljenja. Labor at orijski str ok o vnja - ki r epublišk eg a Za v oda za zdr a v stv eno v arstv o so opozarjali, da so s posk usi dok azali, da se je poja vila zmanjšana odpornost naših ljudi. Odpornost je bilo mogoče prido biti le s pono vnim cepljenjem, zat o je bil no v način cepljenja zelo pomemben za množična cepljenja pr ebi v alstv a. 40 Č rne k oze, 22 . 3. 1974. 41 Č rne k oze, 22 . 3. 1974, T : 1621 2 A, str . 7. 373 Letnik 43 (2020), št. 2 S v et o vna zdr a v stv ena or g anizacija je doumela, da je zar adi po v ečanja le - talsk eg a pr ometa po v ečana tudi ne v arnost širjenja k ar ant enskih bolezni. Spo - znala je, da je r ešit e v širjen ja bolezni črnih k oz po v ezana z izk or eninjenjem t e bolezni v endemskih žariščih. T eor etično so bili v Jugosla viji na izbruh epidemije dobr o pripr a v ljeni, t oda pripr a v ljena zak onodaja je bila bolj usmerjena v načrt pr epr eče v anja k ole - r e, sr ed i mar ca 1972 pa je iz bruhnila epidemija črnih k oz na K oso vu in se r azši - rila na ožjo Sr bijo do Beogr ada. Epidemija v Jugosla viji leta 1972 se je r azr asla v naj v ečjo epidemijo po drugi s v et o vni v ojni v E vr opi. Zbolelo je 175 oseb, od k at erih jih je 35 umr lo. 42 Epidemija je zdr a v stv ene službe pr esenetila in na začetk u ubr ala s v oje poti širjenja. Pr ak sa pri zatir anju epidemije je epidemiološk e str ok o vnjak e nau - čila, k ak o je tr eba ukr epati najbolje, najhitr eje in najsmotrneje. V endar je pok a - zala tudi na nek at er e pomanjklji v osti zdr a v stv ene službe. Zdr a v stv eno osebje je spoznalo, da je v takih primerih tr eba spr ejeti naslednje ukr epe: • »Na okuženem in ogroženem področju je treba takoj mobilizirati zdravstve- ne delavce, potrebni sanitetni material in prevozna sredstva. • Osnovni ukrep pri zatiranju črnih koz bo še vedno cepljenje in zdravstveni nadzor vseh oseb, za katere sumijo, da so bile v stiku z bolnikom. • Cepljenje je treba najprej organizirati v žarišču bolezni, potem na okuženem in ogroženem področju, nato šele, če je potrebno, tudi na širšem teritoriju. Tako ne bi izgubljali časa pri zatiranju epidemije v kraju, kjer je izbruhnila, in ne bi bili v strahu, da bo zmanjkalo cepiva za okuženo ali vsaj ogroženo območje.« 43 Omeniti mor amo, da je bil v scenariju oddaje črtan del besedila, ki je go - v oril o naspr otnikih cepljenja: • »Ko smo že pri cepljenju, naj omenim glasove, ki vse bolj vztrajajo proti ob- veznemu cepljenju proti črnim kozam. Obvezno cepljenje bi res lahko opu- stili, če bi bila izpolnjena dva pogoja: da nikjer na svetu ne bi bilo virusa črnih ali kravjih koz ter da bi bila epidemiološka služba tako dobro opre- mljena, da bi lahko takoj primerno in smotrno ukrepala.« 44 K onec leta 197 2 je TV Ljubljana posnela tudi serijo oddaj »Nalezlji v e bo - lezni«, ki jih je v odila dr . Danica Miklič. T ri oddaje iz t e serije so že digitalizir a - ne: u v odna oddaja, oddaja o k oleri in oddaja o pr enoslji vih k apljičnih boleznih. Uv odna oddaja je g ledalcem posr edo v ala letna por očila za v odo v za zdr a v stv eno v arstv o. Iz letnih por očil o opr a v ljenih cepljenjih v Slo v eniji v letu 1971 izv emo, da so zdr a vniki zar adi cepljenj opr a vili 523.961 pr eg ledo v . 45 Pr oti k ozam je bilo cepljenih (prvič ali pono vno) 81.064 otr ok, pr oti da vici, t etanusu in oslo v sk emu k ašlju (popolno s tr emi dozami) 23.833 otr ok, pono vno pa 47.302 otr ok. Pr oti otr oški par alizi je bilo cepljenih 72.832 otr ok. Odpornost pr oti da vici in t etanu - su je bila s pož i vitv enimi cepljenji vzdrže v ana pri 68.499 otr ocih, pr oti ošpicam pa je bilo cepljenih 33.960 otr ok. 46 Uspeh cepljenj so ponazorili s primerja v o podatk o v o obolelih in umr lih za posamezni mi boleznimi v letih 1946, 1951, 1956, 1958, 1968 in 1971 ( g lej 42 Epidemijo je vnesel r omar , ki je s sk upino pot o v al v Mek o in se zadrže v al po nek at erih drža - v ah Bližnjeg a vzh oda, kjer so takr at r azsajale črne k oze. K er je bil cepljen, sam ni t ežje zbolel, menda se niti ni počutil bolneg a, ok užil pa je 11 oseb, šest v s v oji v asi, tri s K oso v a in d v e osebi iz takr atne ožje Sr bije (T : 16212 A, 9). 43 Č rne k oze, 22 . 3. 1974, T : 1621 2 A, str . 9. 44 Č rne k oze, 22 . 3. 1974, T : 1621 2 A, str . 10. 45 Nalezlji v e bol ezni, Uv odna odd aja, 9. 1. 1973, T : 14329, str . 5. 46 Nalezlji v e bol ezni, Uv odna odd aja, 9. 1. 1973, T : 14329, str . 6. 374 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time tabelo 1). Za da vico je leta 1946 zbolelo 2.265 oseb, umr lo pa 118. V letu 1971 je bil prija v ljen en primer bolezni. Bolnik je ozdr a v el. Za t etanusom je leta 1951 zbolelo 78 ose b, umr lo jih je 37, leta 1971 je bilo bolnik o v 23, umr l pa je eden. Za otr ošk o par alizo je v letu 1956 zbolelo 251 ljudi, umr lo pa 24. Od leta 1963 do leta 1972 ni bil zabeležen noben primer otr ošk e par alize v Slo v eniji. Leta 1953 je za oslo v skim k ašljem zbolelo 6.942 otr ok, od t eh jih je 13 umr lo, leta 1971 pa je bil o prija v ljenih 377 bolnik o v , ki so v si ozd r a v eli. Leta 1968 je bilo prija v ljenih 5.963 bolnik o v z ošpicami in ena smrt , leta 1971 pa 2.187 bolnik o v . Umr l ni nihče (T : 14329, 7). 47 T abela 1: Primerja v a podatk o v o obolelih in umr lih za posameznimi boleznimi v letih 1946, 1951, 1956, 1958, 1968 in 1971 Bolezen Leto Bolnikov Umrlih Davica 1946 2.265 118 1971 1 0 Tetanus 1951 78 37 1971 23 1 Otroška 1956 251 paraliza 1971 0 0 Oslovski 1958 6.942 13 kašelj 1971 377 0 Ošpice 1968 5.963 1 1971 2.187 0 (vir T : 14329, Nalezlji v e bolezni, Uv odna oddaja) V oddaji so s v et o v ali, da la hk o v sak posameznik pri pr epr eče v anju na - lezlji vih bolezni v elik o prispe v a z osebno higieno in disciplino med boleznijo in kliconoštv om. Nas v et so podkr epili s slik o otr ok v šoli, ki gr edo iz str anišča, si pot em umijejo r ok e in malicajo: »S privzgajanjem higienskih navad moramo seveda začeti že pri malčkih in šolarjih, da jim bodo prešle v meso in kri.« 48 Ustvar- jalci oddaje so poskr beli tudi za primerja v o podatk o v o nalezlji vih boleznih v letu 1971 v nek at erih e vr opskih drža v ah. 49 Primerja v e stanja nalezlji vih bolezni v SR Slo v eniji s št e vilk ami dr ugod so pok azale, da se nam ni bilo tr eba sr amo v ati niti pr ed zahodnimi niti pr ed vzhodnimi sosedi v E vr opi ( g lej tabelo 2). 50 T abela 2: Primerja v e stanja nalezlji vih bolezni v SR Slo v eniji in v drugih drža v ah Tifus Otroška paraliza Davica Oslovski kašelj Avstrija 44 2 25 1.466 Češkoslovaška 44 0 3 513 ZR Nemčija 381 17 47 1.638 Madžarska 183 1 1 52 Francija 1.260 52 39 692 Italija 10.520 24 689 6.095 Slovenija 22 0 1 377 (vir T : 14329, Nalezlji v e bolezni, Uv odna oddaja) 47 Nalezlji v e bol ezni, Uv odna odd aja, 9. 1. 1973, T : 14329, str . 7. 48 Nalezlji v e bol ezni, Uv odna odd aja, 9. 1. 1973, T : 14329, str . 8. 49 Nalezlji v e bol ezni, Uv odna odd aja, 9. 1. 1973, T : 14329, str . 7. 50 In t o kljub t emu, k ot so poudarili v oddaji, da je na obeh str aneh sor azmerno v eč zdr a v stv enih dela v ce v na št e vilo pr ebi v alce v in da por abijo v eč denarja v ta namen. 375 Letnik 43 (2020), št. 2 V oddaji »Nalezlji v e bolezni – Kapljične bolezni (r ežija Marjan R oblek), ki je bila pr ed v ajana 23. januarja 1973, je dr . Danica Miklič g ledalce seznani - la s k apljičnimi boleznimi – z boleznimi dihal in ustne v otline, s škr latink o in da vico, dr . Ne v enk a V ar g azon pa z oslo v skim k ašljem, ošpicami, noricami in mumpsom. 51 V eč pozornosti bomo v s v ojem člank u pos v etili oddaji »Kapljične bolezni – K oler a« (r ežija Ma rjan R oblek), ki je bila pr ed v ajana 16. januarja 1973. Str ok o vni sodela v ec oddaje dr . Kar ol Senk er je g ledalcem posr edo v al podatk e o vzr okih bolezni, r azširjenosti, vpli vu cepljenja na širje nje bolezni, pot ek u bo - lezni, pripr a v ah na zaščit o pr ed prihodom k oler e, znakih bolezni, za v ar o v anju pr ed boleznijo in njenem pr epr eče v anju. 52 V napo v edi oddaje so g ledalci pr ejeli spor očilo: »Vsem nam mora biti jasno, da vsi ukrepi, ki jih določa mednarodni sanitar- ni pravilnik, še vedno ne morejo zaustaviti pohoda kolere, ki napreduje tudi pri zelo ostri in široko zajeti karanteni. Pomembno pa je, da lahko s higieno okolja in osebno higieno, pa tudi s poznavanjem širjenja te bolezni tudi sami marsikaj storimo.« Oddajo smo si nek olik o podr obneje og ledali pr ed v sem zar adi primerja v s pandemijo C o vida-19 v letu 2020. Najpr ej smo si posta vili vpr ašanje, ali ne izv emo tudi pri Co vidu-19 samo za znane primer e bolezni, v ečina primer o v pa je skritih k ot gmota ledene gor e pod v odo. V oddaji so prik azali pr er ez ledene gor e in k omentar , v k at er em so pot ek bolezni primerja li z ledeno gor o. Manjši del nad v odo so primerjali s št e vilom obolenj izr azit eg a pot ek a, v ečji del pa z lažjo in skrit o oblik o. Izk ušnje pri epidemijah so pok azale, da pride na eneg a bolnik a 10–10 0 zdr a vih klic enosce v . 53 Dr . Kar ol Senk er je opozoril tudi na t o, da je »sedma pandemija« k oler e imela tudi hude gospodarsk e posledice, ki so se r a vno tak o k ot pri Co vidu-19 najbolj poznale v turizmu: »Sedanja pandemija kolere El Tor ima večji ekonomski kot zdravstveni zna- čaj. Mehanizem tega močnega vpliva naj pokažeta dva primera. V nekaterih sredozemskih državah, kjer se kolera kdaj pa kdaj znova pojavi, je turizem padel že nekaj let nazaj in so hotelske kapacitete napol prazne. Bombaj in Kalkuta sta dve mesti, ki ležita na nasprotnih obalah indijskega podkonti- nenta. Kalkuta in Bombaj pa sta kot dvojčka. Odkar vemo za Kalkuto, vemo tudi za kolero. Turisti to vedo in jih to tudi prav nič ne moti. Bombaj je bil dolga leta brez kolere. Ko ga je zajela sedanja pandemija, so se turisti nemu- doma razbežali. Marsikateri je zbežal v Kalkuto, kjer je razen sedanje kolere El Tor doma še klasična kolera.« Dr . Kar ol Senk er je izja v o dok ončal v pr ecej sodobnem slogu: »Panika pač caruje tam, kjer zataji logika in v tem je nesreča, zato bolj trpi gospodarstvo kot pa zdravstveno stanje.« Gibanje pandemije je po vzr očilo, da so tudi pri nas prihod k oler e pričak o - v ali z v so r esnostjo. K oler a je bila pri nas dobr o poznana iz zgodo vinskih vir o v , t oda zdr a v stv ene službe niso imele nobenih lastnih izk ušenj, zat o so zdr a vniki in epid emiologi paber k o v ali po starih knjig ah, pisali dr amatična por očila t er obja v ljali slik e o pr enašanju izčrpanih in umir ajočih bolnik o v na nosilih. 54 Na splošno je takr at v eljalo r eklo, da ima str ah v elik e oči. 51 Nalezlji v e bol ezni – Kapljične b olezni, 23. 1. 1973. 52 Nalezlji v e bol ezni – K oler a, 16. 1. 1973. 53 Nalezlji v e bol ezni – K oler a, 16 . 1. 1973, T : 14363, str . 7. Klicenoštv o ne tr aja dolgo, po vzr oči - t elj se obdrži za dolgo dobo samo zar adi v elik eg a št e vila klicenosce v . 54 Nalezlji v e bol ezni – K oler a, 16. 1. 1973, T : 14363, str . 8. 376 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Str ah je hitr o r azširil tudi med pr ebi v alstv om in vrsti li so se t elef onski klici t er pisma z vpr ašanji, k aj je ukr enila zdr a v stv ena služba in ali je do v olj pripr a v ljena na epidemijo. Dr . Kar ol Senk er je v oddaji po v edal, 55 da so v si spr a - še v ali, k ak o je s cepljenjem in ali je do v olj cepi v a na r azpolago, nihče pa ni vpr a - šal, k ak o naj ukr epa k ot drža v ljan, k aj naj st orijo v gospodinjstvih, delo vnih or - g anizacijah, tu rističnih obr atih in kr aje vnih sk upnostih t er k ak o naj pomag ajo družbeno-politične or g anizacije: »Imamo občutek, da vsi pasivno čakajo odhod zdravstvenih delavcev na ba- rikade, od koder bodo s še neznanim orožjem odbili napad mikroskopskega majhnega agresorja. Orožje pa je v rokah vsakega posameznega človeka, le da je pozabljeno, uskladiščeno in domala zarjavelo. Ključ preprečevanja širjenja ne leži v predalih zdravstvene službe, temveč v obvezah državljanov in prek njih v dolžnostih skupnosti. Prirojeni panični strah je, v preteklosti in danes, vzrok mnogim nesmotrnim, neučinkovitim, protizakonitim, včasih celo smešnim in strožjim ukrepom. Tako so po raznih državah ukrepali z ukinitvijo prometa, razkuževanjem pošte, stanjem pripravljenosti, zmedo v zaščiti s cepljenjem in celo – in to v eni izmed evropskih držav, ki se šteje med starejše civilizacije – s poskusom prekinitve mednarodnega telegraf- skega prometa! Vse to namesto spoštovanja najosnovnejših principov oseb- ne higiene in asanacije okolja, ki sta edina smotrna zaščitna ukrepa.« Epidemiološki oddelek Za v oda za zdr a v stv eno v arstv o SR S je sesta vil pr edlog ukr epo v pr oti k oleri. Za v edali so se, da vnosa v erjetno ni mogoče pr e - pr ečiti, g la vno v odilo ukr epo v pa je bilo pr epr eče v anje širjenja in endemičnosti bolezni. Gla vna nalog a ukr epo v je bila, da ne sme za k oler o nihče umr eti. 56 To so takr at lahk o doseg li samo s tak ojšnjim ja v ljanjem bruhanja in diar eje t er z zadostno k oličino t ek očin za nadomeščanje. Pr edlog ukr epo v pr oti k oleri je v sebo v al kr atk or očne in dolgor očne ukr e - pe sanitacije, ki so jih mor al e spr ejeti občine v sodelo v anju z r egionalnimi za v o - di za zd r a v stv eno v arstv o. 57 Med asanacije so sodile zaščita v ode in hr ane pr ed mor ebitno ok užbo, zagota v ljanje higiensk e čist e pitne v ode in zaščita hr ane pr ed onesnaže v anjem. Spr ejeti so bili naslednji potr ebni ukr epi: 1. Programirana sanitacija okolja v vsaki občini; 2. Zdravstvena vzgoja prebivalstva; 3. Priprava bakteriološke diagnostike; 4. Klinična diagnostika in zdravljenje; 5. Izolacija kontaktov I. vrste in zdravstveni nadzor nad kontakti II. vrste; 6. Dezinfekcija; 7. Cepljenje. V od daji so nat o prik azali post opek klorir anja v ode. Klorir anje v odnih vi - r o v , tudi zasebnih, in klorir anje v seh odplak t er pr epo v ed zali v anja vrt o v in nji v z ok uženimi sno vmi je sodil o v kr atk or očni pr ogr am pr epr eče v anja bolezni, t o - r ej med ukr epe, ki jih je tr eba izv ajati tak oj. Med nujnimi kr atk or očnimi ukr epi je bila tudi zagot o vit e v pr a v šnjeg a št e vila higiensk o neopor ečnih str anišč pri ja vnih objektih, ki so jih mor ale vzdrže v ati za t o določene osebe. Dolgor očni pr ogr am je obseg al v ečja asanacijsk a dela, izgr adnjo no vih v odo v odo v , popr a - vilo obst oječih , higiensk o pomanjklji vih v odo v odo v in r ek onstruk cijo ali izgr a - dnjo k analizacije t er čistilnih napr a v . Ti ukr epi niso pr ebi v alstv a ščitili samo pr ed k oler o, ampak tudi pr ed dru - 55 Pr a v tam. 56 Nalezlji v e bol ezni – K oler a, 16. 1. 1973, T : 14363, str . 9. 57 Pr a v tam. 377 Letnik 43 (2020), št. 2 gimi čr e v esnim i boleznimi, ki se še v edno poja v ljajo, k ot je poudaril dr . Kar lo Senk er: »V zdravstveno-vzgojnem delu je treba predvsem poudariti, da kratkoročni kakor tudi dolgoročni program asanacijskih ukrepov ne varujejo samo pred kolero, temveč tudi pred našimi domačimi nalezljivimi boleznimi. Saj bi že bil čas, da vsaj trebušni legar, ta izraziti predstavnik, kakor so nekoč rekli bolezni umazanije, izgine iz naše dežele.« 58 3. Zaključek Pr eg led oddaj TV Slo v enija o nalezlji vih boleznih, pr ed v sem o epidemijah črnih k oz in k oler e, ki sta str ašili pr ebi v alce takr atne SR Slo v enije pr ed pol st ole - tja, je star ejšim br alcem os v ežil spomin na t o obdobje, mlajšim pa je pr edsta vil takr atne r azmer e v zdr a v stvu. T akr atne r azmer e v zdr a v stvu in ukr epe lahk o primerjamo z ukr epi, ki so jih u v edle izvršilne in zdr a v stv ene oblasti po s v etu leta 20 20, k o je izbruhnila pandemija Co vida-19. Pr a v je, da smo že v u v odu opozorili na dolžnosti ar hi vist o v , ar hi v arje v in drugih dela v ce v , ki so zaposleni v ar hi vih, da tudi v tak šnih primerih ne pozabijo na pr a vico upor abnik o v do dost opa do ar hi v sk eg a gr adi v a. V letu 2020 je bila ta pr a vica zar adi ohr omitv e ja vneg a ži v ljenja omejena na dost op pr ek r ačunalniških po v eza v , zat o se je po - k azala no v a pr ednost digitalizacije gr adi v a. Upamo, da nam je uspelo nek olik o os v ežiti spomin na epidemi ji, ki sta ogr ožali ži v ljenja pr ed pol st oletja. Pri t em smo opazili, da so tudi br azgotine na le vi r ami, ki so posledice cepljenja pr oti črnim k ozam, že sk or ajda izginile. Pr ekrila so jih črna znamenja in zabrisale star ostne pege. Mogoče nas t o opominja, da smo v si nar ejeni iz enakih ali po - dobnih mat erialo v , mi in ar hi v sk o gr adi v o. In pr a v tak o k ot se star a in pr opada ar hi v sk o gr adi v o, se star amo in umir amo tudi mi. Zat o pa lahk o z digitalizacijo r ešimo naše filme, video posnetk e, f ot ogr afije in naše dok ument e, ne mor emo pa digitalizir ati samih sebe, v saj za enkr at ne. In naj tak o tudi ostane. ARHIVSKI VIRI • R TV Slo v enija, T ele vizij ski ar hi v in dok umentacija (T v dok), Črne k oze, 14. 4. 1972, T : 13200, KF 8107. • T v dok, Črne k oze, II. odd aja , 22. 3. 1974, T : 16212 A, K F 91 49. • T v dok, TV dn e vnik, 24. 7. 1971, T : 12149, KFD873 I 4. • T v dok, TV dn e vnik, 26. 10. 1970, T : 10960, KFD 592/I . • T v dok, TV dn e vnik, 2. 11. 1970, T : 10985, KFD599/I/1 . • T v dok, TV dn e vnik, 2. 11. 1970, T : 10985, KFD592/I/5 . • T v dok, TV dn e vnik, 22. 3. 1972, T :13095. • T v dok, TV dn e vnik, 23. 3. 1972, T : 13100. • T v dok, TV dn e vnik, 24. 3. 1972, T : 13106, KFD1121/I/ 3. • T v dok, TV dn e vnik, 25. 3. 1972, T : 13109. • T v dok, TV dn e vnik, 26. 3. 1972, T : 13114, KFD 1122. • TV dne vnik, 28. 3. 1972 , T : 13123, KFD 1125/5. • T v dok, TV dn e vnik, 1. 4. 197 2, T : 13140, KFD 1129/I/ 4. • T v dok, TV dn e vnik, 5. 4. 197 2, T : 13158, KFD 1134/I 6 . 58 Pr a v tam. VIRI IN LITERA TURA 378 Alek sander La vr enčič: Inf ormir anje g ledalce v TV Ljubljana o epidemiji črnih k oz leta 1972 ..., str . 359–379 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time • T v dok, TV dn e vnik, 12. 3. 1973, T : 14587, KFD 1666/4 . • T v dok, TV dn e vnik, 31. 8. 1973, T : 15238, KFD1666/4 . • T v dok, K o pride k atastr of a, 21. 9. 1972, T : 13849, KF 8 318 . • T v dok, Nalezlji v e bolezni – Kapljične nalezlji v e bolezni, 23 . 1. 1974, T : 14391, KF 8511. • T v dok, Nalezlji v e bolezni – K oler a, 15. 1. 1974, T : 1436 3, KF 8496. • T v dok, TV obzornik, 17. 1. 1962, T : 962, KF855/9. • T v dok, TV obzornik, 27. 3. 1972, T : 13116. • T v dok, TV obzornik, 28. 3. 1972, T : 13119. • T v dok, TV obzornik, 1. 4 . 1972, T : 13139, KFD1129/I/ 4. • T v dok, Ne vid ni slo v enski film, Filmoljubje, 3. del, 17. 9. 201 9, DOK -NEVIDNI SL O - VENSKI FILM-20190906-000-FILMOLJUBJE 3 DEL-LP - SL O-- A1A2- Z1K1G1S1 - -F1. • T v dok, P otniki br ez potneg a lista, 7. 5. 1974, T : 16457 A, K F 11287. • T v dok, Služb a za ar hi vir anje in dok umentacijo T ele viz ije Slo v enija: Klasifik acija, Ljubljana: R TV Slo v enija, 2019. LITERATURA K osi, Bojan in Ž v elc, Martin: Mediat ek a – služba za digitalizacijo in tr ajno hr ambo a v dio v sebin. V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (ur . ). Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2012, str . 487–496. K osi, Bojan (20 18), Mediat ek a R TV Slo v enija – Digitalizacija A V ar hi v o v: https:// www .slideshar e.net/BojanK osi/mediat ek a-rtv -slo v enija-digitalizacija-a v -ar hi v o v (do - st op 20. 9. 2020). INTERNETNI VIRI Cepljenje otr ok pr oti otr oški par alizi, TV obzornik, 23. 2. 196 1: http://euscr een. eu/it em.html?id=EUS_41071B5A C8ED43C09BDBC2393118135A (dost op 20. 9. 2020). Cepljenje pr oti črnim k ozam, TV dne vnik, 28. 3. 1972: http:/ /euscr een.eu/it em. html?id=EUS_0A28E36A29474F5991C4E8441E4E2953 (dost op 20. 9. 2020). Nalezlji v e bolezni, 9. 1. 1973: http://euscr een.eu/it em.html? id=EUS_1C C5C663F 18C4E4DB7E7A533B842B875 (dost op 20. 9. 2020). INF ORMING THE VIEWER S OF TV LJUBLJ AN A ABOUT THE SMALLPO X AND THE SEVENTH CHOLERA EPIDEMIC S IN 1972 AND DIGIT ALIZA TION OF AR CHIVES C ONCERNING INFECTIOUS DISE A SES Duties of r ecor d k eepers, ar chi vists and other emplo y ees in ar chi v es in - clude also timel y r esponse t o curr ent e v ents. When special e v ents occur , w or k - ers in ar chi v es need t o f or esee the users’ needs and pr o vide a f ast and simple service and access t o ar chi v es. The r esponse t o the cor ona virus and Co vid-19 disease epidem ic at the Ar chi v es of T ele vision Slo v enia in the spring of 2020 has been pr ompt . W e anticipat ed the need of br oadcast cr eat ors f or a lar ger number of older f ootage on the t opic. Ther ef or e, at the ar chi v es, w e f ound inf ormati v e f ootage co v eri ng the Choler a and Smallpo x epidemics w hich shock ed E ur ope, Y ugosla via and SR Slo v enia mor e than half a century ago. The paper describes w or k pr ocesse s at the t ele vision ar chi v es w hen sear chi ng f or f ootage concern - SUMMAR Y 379 Letnik 43 (2020), št. 2 ing mass and inf ectious diseases and the pr ocess of digitalizing film ar chi v es at the Mediat ek a, the service f or digitalization and digital ar chi v es of the R TV Slo v enia. F r om br oadcasts’ summaries, the r eaders can compar e measur es f or disease pr e v ention tak en at the beginning of the 1970’ with measur es tak en b y the W or ld Health Or g anization and indi vidual stat es in in the time of the Co vid-19 pandemic in 2020 . The fig ht of man ag ainst small passengers without passports continues.