Določanje zaščitenih zasebnih kmetij
Po novem zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, je dedovanje kmetij in kmetijskih zemljišč urejeno po posebni pravni ureditvi. Po tem zakonu je
določeno splošno dedovanje kmetijskih zemljišč in še posebno dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij.
Namen zakona o dedovanju kmetij je, da preprečuje drobitev kmetijskih gospodarstev — kmetij z namenom, da se- ustvarjajo možnosti za smotmo izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Zato bodo kmetije, ki ustrezajo določenim kriterijem z odlokom Skupščine občine pied deUtvijo zaščitene in jih bo lahko dedoval en sam dedič.
Kmetije bodo izbrane po posebnih merilih, katera so prilagojena prillcam v naši občini.
Poleg miril za odbiro kmetij, objavljamo tudi kratek povzetek zakona.
doloCanje zašCitenih zasebnih kmetijskih go-spodarstev   kmetij
Zakon o dedovanju kmetij-skih zemljišč in kmetij določa v 3. členu opredelitev zasebnega kmetijskega gospodarstva -kmetije.
Kmetija je po tem zakonu tista kmettjska in gozdna gospo-darska enota, kizagotavlja last-niku s kinetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje ter jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom na piedlog kmetijske zemljiške skupnosti (5. členza-kona o kmetijskih zemljiščih, Ur. 1. SRS št. 26/73) in kra-jevne skupnosti.
Zakon ureja dedovanje kme-tijskih zemljišč in kmetij. Ta posebna pravna ureditev velja za dedovanje kmetij, ki so po zakonu zaščitene. Obstaja pa še vedno tudi splošno dedovanje, ki je urejeno po zakonu o de-dovanju (Ur. 1. SFRJ št. 42:65).
Zakon želi z zaščito kmetij preprečevati drobitve dolo-čeriih kmetij. Z drobitvijo je ogroženo smotrno izkoriščanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter izkoliščanje drugih proiz-vodnih kapacitet kinetije. Na-čela določbe, ki preprečujejo drobitve kmetij, so prikazana v 5. členu zakona, ki določa, da kmetijo deduje praviloma en sam dedič.
Zakon želi omejiti prehod zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo. Prav zato lahko kmetijo, kakršno opredeljuje zankon, deduje samo tisti de-dič, ki ima namen obdelovati kmetijska zemljišča z osebnim delom. Prednost pa ima tisti dedič, ki je tak namen že po-kazal.
Zakon omogoča prevzem kmetije pod pogoji, ki dediča kmetije preveč ne obreme-njujejo. Pogoji za prevzem kme-tije, ki je zaščitena so ugod-nejši, kot po določilih zakona o dedovanju. Izplačilo. ki ga mora po zakonu o dedovanju izplačati tisti dedič, kateri pre-vzame vso zapuščino, je nujni ali dedni delež.
Zakoniti dedni delež je zmanjšan na nujni delež po za-konu o dedovanju, pri čemet se v ta dedni delež vštejejo tudi iz-datki in darila. Roki za lzpla-čilo teh dednih deležev so so-
razmerno dolgi in odvisni od gospodarske zmožnosti kmetije.
Osnovni namen zakona je, da se ustvarijo možnosti za smortno uporabljanje kme-tijskih zemljišč in v tem, da se ustvarijo pogoji za krepitev pro-izvodnega sodelovanja med kmeti in organizacijami zdru-ženega dela.
Za določanje zaščitnih kme-tij sta po zakonu pooblaščeni krnetijska zemJjiška skupnost in krajevne skupnosti, ki po oprav-ljeni javni razpravi po krajevnih skupnostih s sodelovanjem družbenopolitičnh organizacij predložita občinski skupščini tiste kmetije, ki ustrezajo do-ločenim merilctm.
Merila, po katerih bodo opre-deljene kmetije kot zaščitene, so prirejena tako, da bodo naj-bolj ustrezala namenu, ki ga že-lita doseči zakon in občinska politika.
Splošno merilo je zasnovano predvsem na ekonomski spo-sobnosti kmečkega gospodar-stva, ki naj zagotovi lastniku s kmetijsko ali drugo in z njo po-vezano dejavnostjo primemo preživljanje. Posebna merila, ki se nanašajo na ekonomske, pro-storske in splošne družbene de-javnike, pa dajejo možnost, da se upoštevajo tudi posebne raz-mere vsakega kmečkega go-spodarstva.
Primemo preživljanje, ki naj ga kmetija zagotovi lastniku s kmetijsko in ali drugoz njopo-vezano dejavnostjo, je splošno merilo za zaščiteno kmetijo, kar pomeni ustvaritev delov-nega mesta dediču - prevzem-niku knietije in ga tako iz-enačuje z delavci v združenem delu.
Dohodek, ki omogoča pri-merno preživljanje kot splošno merilo, izvira le iz kmetijske in iz s kmetijstvom povezanih de-javnosti, kar pa seveda ne po-meni, da lastnik oziroma dedič -prevzemnik, ne bi mogef inieti še drugih dohodkov.
Pri določanju zaščitenih kmetij je na prvem mestu treba upoštevati ekonomski kriterij. Ekonomske možnosti kmetije bi lahko opredelili naslednji kazalci:
1. zemlja,
2. dohodek,
3 vrednost stavb in opreme,
4. položaj kmetije v pro-storu.
Vsi dejavniki pa so medse-bojno močno povezani in tvo-rijo celoto. Kmetijska zemljišča so osnovna vse kmetijske pro-izvodnje. Zemlja, ki je opleme-nitena z delom, pa daje do-hodek obdelovalcu in družbi. Potrebno je ugotoviti minimalni obseg kmetijskih zemljišč, ki bi lastniku ob primerno intenzivni obdelavi še dajal primeren do-hodek za preživljanje.
Pri današnji stopnji intenziv-nosti izrabe kmetijskih zemljišč 1 bi morala kmetija, ki bi za-gotovila lastniku primerno pre-življanje, obsegati v ravninskih predelih od 1 do 3 ha kmetij-skih površin, v višjih legah pa od 3 do 5 ha. Vendar bo po-trebno pri določanju mini-malnega obsega kmetijskih zem-ljišč za zaščitene kmetije upo-števati še druge okoliščine.
Dohodek kmetije ni odvisen od velikosti zemljiške posesti kmetije, temveč je v največji meri odvisen od vloženega dela in produktivnosti. Tu bi lahko upoštevali le nek poprečen do-hodek, ki bi ga lahko dala kme-tija ob primerno intenzivni ob-delavi.
Zelo važna je pri zaščti kme-
tije vrednosti stavb in opremc. Kmetije, ki imajo vložena sred-stva v opremo in zgradbe le za kmetijsko proizvodnjo, je po-trebno zaščititi.
Poleg splošnega nierila do-loča zakon še posebna merila, ki jih je potrebno upoštevati pri določanju kmetij. Taka po-sebna merila so:
—  položaj   kmetij   glede  na uporabnost prostora (občinski prostorskiiiiačrt);
-  ogroženost smoternega iz-koriščanja kmetijskih in gozd-nih zemJjišč, ki bi nastala zaradi drobitve kmetije;
—  možnost proizvodnega so-delovanjaz organizacijami zdru-ženega dela;
-  ohranitev kmetij glede na varstvo okolja, pomembnost za splošni ljudski odpor, njihovo ohranitev   tudi  zaradi  zgodo-vinskih  ter kulturnih razlogov in podobno.
Pri odločanju kmetij je nujno trcba upoštevati prostorski načrt. Ta opredeljuje zemljišča, ki so trajno namenjena za knie-tijsko uporabo in katerih na-membnost se praviloma ne sme spreminjati. Prostorski načrt definira namensko porazdclitev površin, zagotavlja smotrno go-spodarjenje z zemljišči. Zato je prostorski načrt osnovno iz-hodišče pri določanju kmetij. Kmetija je lahko zaščitena. če leži na zevnljišču. ki je s pro-storskim načrtom namcnjeno za kmetijsko in gozdno pro-izvodnjo.
S stališč smotrnega izkori-ščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč je potrebno zaščititi zaokrožene kinetijc, razen če ne gre za zaokrožitev druge. perspektivnejše kmetijc. Vse preusmerjene kmetije in tudi tiste, ki imajo možnost pre-usmeritve,   je   praviloma   po-
trebno zaščiti. Specializacija knietij je sestavni del procesa modernizacije zasebnega kme-tijstva in rezultat družbenega interesa, da se prostor ohrani naseljen in gospodarsko aktiven ter da se na tem prostoru zago-tove tudi ustrezni tržni viški kmetijskih proizvodov. Kmetije laliko zdmžujejo sredstva in delo med seboj in skmetijskimi organizacrjami združenega dela. Trajnejše gospodarsko sode-lovanje je urejeno s posebno po-godbo, kar je treba upoštevati pri določanju krnetij. Kmetije, ki trajno proizvodno sodelujejo s kmetijsko organizacijo zdru-ženega dela in tiste, ki so čla-nice proizvodnih skupnosti, je treba zaščititi.
Z vidika ohranjanja kultur-nega prostora in smotme izrabe kmetijskega prostora je po-trebno zaščititi vse samotne hri-bovske kmetije. Za to je podan
družbeni intcres, predvsem za-radi potreb splošnega Ijudskega odpora, tudi zaradi kultuniih in zgodovinskib razlogov.
Vse te kritcrije in merila bi morali upoštevati pri indivi-dualnein določanju kmetij.
Kmetije tako niso določena enkrat za vselej, temveč so podvržene stalni riviziji.
Občinska skupščina lahko na podlagi zeniljiške dcupnosti in krajevnih skupnosti odloči, da se določijo kot zaščitne kmetije tudi take, ki doslej niso imele takega statusa ali pa se neka-terim ta pravica odvzame. Take spremembe so odvisne od tega, ali kmečko gospodarstvo ob re-viziji obveznega odloka občin-dce skupščine izpolnjuje merila za določitev kmetij ali ne.
Občinska skupščina bo odlok po potrcbi, najmanj pa vsakih pet let pregledala iu uskladila.