Cigani.
(Pripoveduje Ferdo V
Vem, da ga nij ined vami, ki M ne bil že kaj slišal o 6nih čndnih Ijudčh, ki se brez domovine in brez stalnega prebivališča klatijo po svetu, ljudi nad-legujejo, po hišah prosjačijo, vedežujejo in večkrat tudi kradejo. Ti ljudje go-vore kozarski jezik in so čarne od solnca zagorele kože. Niače jih nema rad, vse je merzi, vse se jih izogiblje.  Ti jako nadležni Ijudje se imenujejo cigani.
V prejšmh časih se je mnogo govorilo, da so ti čndni ljudje prišli iz Egipta, od koder so je pregnali, ali nam se Tendar verjetniše zdf, da so jim "bili pradedi Azijati. Najbolj čuduo je to, da so si ti ljudje za toliko let, kar se po svetu klatijo, vendar svoje posebnosti ohranili. Cigani, kamor koli pri-dejo, pripoznajo 6no vero, katera je v tistem kraji obična, a večina jih vendar nema nobene vere, ter so vsi v nekakej razuzdanosti in zapuščenosti odrasli. Jed6 vse, kar je užitnega, nobeaa stvar jim ne preseda, nič se jim ne gnjusi. Kadar nemajo dosti navadnega mesa, jed6 ježa, veverico, psa, mačko i. t. d. . Ako se več teh ljudi skupaj po svetu klati, imemvje se taka družba ciganska četa, a tist človek, kateri vsem zapoveduje *ia katerega morajo vsi drugi slu-šati, zove se ciganski knez. Imamo dosti primerljejev, kako so cigaai po vaseh, tergih, in mestih, po sejmih in cerkvenih shodih marsikaj na skrivnem s5 soboj odnesli, kar je v njib. tatinske roke dospelo. Zgodilo se je tudi že, da so cel6 kakega otroka iikradli, ga se soboj odnesli in za svoje namene vpotrebljevali. A a tem so si toliko škodovali, da jih dandaues v nobenej iz-obraženej deržavi ne. terpe več.
¦ Vse to vam sem zategadelj povedal, :da bodete naslednjo povest laže raznmeli.
— 119 —
Ne daleč od zadnje hiše neke slovenske vasice se je bila razšat6rila ci-ganska četa; nekoliko moških, dve ženski in četvero otr6k razne starosti. Šator, čern kakor ogljenica, bil je že razpet sredi zelenega drevja, a v njem, so se na kupu slame valjali na pol nagi otroci. Pred šatorjem gori ogenj^-pri katerem gerda, stara ciganka pripravlja večerjo v velikem, nad ognjem vi-sečim kotlu. Najstarejši otrok, deklica pri dvanajstili letih, položi v krilo maj-henega, objokanega dečka, tolažeč ga z milovanjem in sladkanjem. Deeek je bil malo boljše obleSen od drugih ciganov, a raztergana ia zamazana suknjica, v katero ga dekletce obleče, ne pristoji mu niti najmanje k tenkim, belim čarapicam, ki je ima na nogah. Tudi obrazek ima bel, nežen in čist. Zdajci migne knez deklici, a ta prime za neko merko tekočino, ter ž njo pomaže dečku; obrazek in roki, da si tudi se je siromašno dete temu branilo, vijoe se in pla-kaj66.
Zdaj se knez se svojim tovarišem ciganom napravi v bližnji gozd na lov, tretji ostane v šatorji, da nanj pazi ter gladne, suhe in izstradane konje na-pase, četerti se pa s ciganko poda v selo (vas), da si z vedeževanjem in pro-sjačenjem, od hiše do Mše id6č, izpr6si kaj za večerjo.
Ciganom je vse, kar jim daš, dobro; moka, jajce, slanina, krah i. t. d. Povsod je dobrih ljudi, ki jim radi kaj podele, bodi si iz usmiljenja ali iz strahu, da bi jim cigani ne podtaknili kam kakega ognja, kar se je tudi že večkrat zgodilo.
Cigan s ciganko sta obhodila že vso vas, samo jedna bolj samStna Mša jima ješe ostala.   Začelo se je že mračiti.
,,čuješ žena", reče cigan v svojem ciganSkem jeziku, ^pojdi tja v ono hi§o, in ako vidiš, da bi se dalo brez kake nevarnosti kaj Tzeti, daj mi zna-menje^z lučjo, jaz te tukaj počakam." Ciganka stori, kakor jej je bilo rečeno, ter otide v hišo.
Gospodinja Mara je sedela pri sveči pred kol6vratom, odperla si je mo-litevno knjigo in pobožno molila večemo molitev. Na jedenkrat udari nekaj po vežnih vratih ter k malu potem stopi v sobo velika, močna babura, ki začne Maro pozdravljati z raznoverstnimi prijazuivimi besedami.
nSreča v bišo, a nesreča, ven iz nje!" pozdravi ciganka gospodinjo Maro se svojim.klopotajočim jezikom;  ,,imaš  li kakšno  stvarco za ubogo ciganko, kakšno jajce,  malo kraha ali  moke?   Morda kako staro pon6šeno oblekoza, moje otroke?  Košček slanine,  ali kaj tacega?  Podeli ubogej ciganki kakšetf' dar, lepa zlata gospodinja!   A kje ti je mož?   Ali ga nij doma?   Kje so ti otroci?  Daj, pom61i mi blagodarno svojo roko, da ti srečo prorokujem."
Sirota Mara ne ye, k^j bi na vse to rekla. Za nekaj časa odgovori: rmojega moža nij doma,  ali  vsak čas se verne; tudi Jožek je šel ž njim."
To ravno je ciganka hotela vedeti, potlej reče: ,,Daj mi tedaj, draga gospodariea, svojo desno roko, da ti kažem srečo", to rekši prime jo za des-nico, a z levo roko pomakne luč na inizi, da bijej mogla bolje dlan pregledovati.}
,,Ti imaš jako poštenega iE pridnega moža, pa tudi lepega in ljubezni-vega sineka, Bog ti ju obvari vsacega zla. Skoraj bodeš iinela nepovoljnosti in tudi kvare (škode) ti ne bode manjkalo, ali veruj mi, da tebe čaka potem velika sreča."   Tako je govoiila ciganka, kakor da bi vse to na dlani čitala,
8*
— 120 —
in čim več je berbljala, tem bolj jo je poslušala gospodinja Mara, M se zdaj vzdigne od kol6vrata, odprž omaro, ter jo obilo nagradi (oTbdari) za njeno jako ugodno prorokovanje.
Tu vidimo, dajebila gospodinja Mara usmiljenega in dobrega serca, a od druge strani je bila lehkoverna in tako je zel6 grešila, ker dobro vam je znano, da ga nij človeka na svetu, ki bi znal iz dlani povedati, kaj se bode v prihodnosti zgodilo; to ve samo Bog, in greb. je, kdor terdi ali veruje, da se more iz izinišljenih ali kakih drugih znamenj kaj prihodnega povedati. Po-božna žena Mara nij v svojej mladosti nikoli nič o takih stvareh slišala, a vendar je kakor njeni stariši in pradedi verjela v take neumnosti. Žalostni nasledki njenega lehkoverstva so se sk6raj pokazali. Cigan, ki je bil zunaj Mše, priplazi se v tem, da sti ženi govoriM, po tihoma na dvorišže, odpre hlev ter sliši  kozo  meketati.    Hitro  stopi noter,  odveže jo in posfleda pri na pol
odpertih vratih, da-Ii ga kdo ne pazi. Videč, da je vse tiho ia mirno, samo ciganka in gospodinja Mara si razgovarjati y sobi, potegne kozo iz hleva ter hiti ž njo preko dvorišča.
Za malo časa ga doide zvita ciganka. Oba se zdaj podvizata, da prideta poprej do šatorja,- boječ se, da bi ju kdo iz vasi ne videl. Koza se je zeld branila in z vso silo upirala, ali naposled je morala za njima. Evo jih! dospeli so vsi trije srečno do žatorja. Stara ciganka zajema vodo iz studenca, a knez, v dolgo raztergano haljo zavit, gleda zamišljen v kotel. Mlada deklica sedi na panji poleg ognja milovaje plakajočega dečka, ki jej leži v krilu. ostali otroci spe na raztresenej slami y šatorji.
n.                           ' ¦     lfoi
Gospodinja Mara je še zmirom sedela ob kol6vratu, zaglobljena v pri-hodnost in radovaje se velike sreče, katero jej je napovedala ciganka. Sanjala
— 121 —
je ugodne ia zlate sanje. Jedva je čakala, da se verae mož z Jožekom, da mu pove ugodno prihodnost, ki ju čaka po napovedbi skrivnostne ciganke. Ali kako to, da ga danes nij tako dolgo dom6v? "
Zdaj zalaje pes, zvesti domači čuvar, ki je bil tadi iz doma, in oče stopi z Jožekoin zdrav in vesel v sobo, nazvavši prijaznej ženi rdober večer." Jožek derži v roki snopič zelenega Iistja, ki ga je med potjo nabral, in reče: rglej, mamica, to sem nekaj malega nabral za našo lisko, dober grižljej jej utegne biti", in prej nego se dotakae večerje, pohiti v Mey, da svojej liski — tako je imenoval svojo dobro kozo — položi v jasli njen oblizek.
^Martin, danes na večer je bila tukaj neka ciganka", reče žena možu, ki sede k večerji, rpa mi je vedeževala in rekla, da bodem sk6raj imela dosti nepovoljnosti in kvare, ali čuj, — potem pride v našo hišo velika sreča."
,,Tako?" vpraša Martin smijaje se, in reče: Jaz bi vse drugače proro-koval. Ciganka je imela pri tem kak drug namen in dolge perste, ter je baj4 pervi del svojega bogovanja in prorokovanja že izreršila. Kako neki moreš ver-jeti takim ljudem?"
^Le počasi dragi moj Martin. Ne suinnjiči tako naglo nedolžnih ljudi", odgovori žena, nciganka se nij niti ganila od mene, in jaz je nijsem nikjer same pustila, kako bi tedaj mogla kaj vzeti?" Nu žena je še govorila, da se zunaj na dvorišči zasliši glasen jok in javkanje. nJoj, joj, moje liske aij, joj moja liska, moja liska!" tako plakaj66 stopi Jožek v sobo. nNa, zdaj vidiš, ali nijsem govoril resaice?" reče Martin ves neje?oljen. nV tem, da ti je ciganka neumnosti prorokovala, odnesli nam so cigani kozo in morda še kaj drazega.   Zdaj je treba hitro za njimi!"
Naglo vzame Martin svetilnico, vtakne gorežo svečo noter, pohiti sam v hlev, išče, kliče, ali vse zaman, — od liske nij nobenega traga. Nejevoljen se veme v Mšo, občsi svetilnico na steno in reče: ,,Ko bi tudi znal, kam in kod so jo malopridneži pobrali, kaj bi mi hasnilo, ako bi šel za njimi ? Znalo bi se še ce!6 dogoditi, da me ubijč ali vstrele. Zdaj nemate niti mleka za zajutrek, a jaz sem vse novce, kar sem jih imel, odaesel v mesto in sem pla-čal davek, nemam tedaj toliko, da bi kupil dmgo kozo."
Martin je bil tih in pohleven človek. Nij razgrajal in delal prevelikega hrupa, tudi ženi nij očital, kajti vedel je, da mu se koza pri vsein tem veadar ne bi povernila. Znal se je bitro utolažiti, in je šel najpred v sosedstvo, da bi tu kaj več zvedel o ciganih.
V bližnjej kerčmi je bilo več sosedov zbranih, tja se Martia poda; ž njim stopi tudi oče župan z novinami v roki v kerčmo. Ko drug drugega pozdravijo, in predno Martin omeni nesreče, ki se mu je pripetila, za6ne oče župan in pravi: ^čujte sosedje in prijatelji; tukaj vain stoji aeko posebno naznanilo v novinah, katero vam morarn prebrati."   Ko vsi potihnejo, začne župan čitati:
,,Pred dvema dnevoma je zmanjkalo mladega dečka, da nihče ne ve kako in kaj. Ta deček je šel s pestimjo na vert in jedva se je malo oddaljil, ne-stalo ga je. Pestunja pravi, da je samo nekaj besedi s prijateljico izpregovorila in tak6j pogrešila dečka, iskala ga je in klicala po vsem vertu, a zaman, — o dečku nij duha ni slnha, "da si nij na vsem vertu nikjer kake vode ali jame, ¦ v katerej bi se dete utopilo. Ne ostaje tedaj drugega, nego sumnja, da je otroka nekdo ukradel.   Zato se daje javno po vseh občinah &a znanje, da se
¦    ,-                              . — 122 —
ostro pdzi na vse memogredoče komedijante, potepuhe, sleparje in clgane, ia ako se o dečku kaj gotovega poizve, da se to tak6j nazaaai višej gosposki. Starši zgubljenega otroka so obljubili tistemu, ki jim dete v naročje priaese, tistič sreberaikov, a 6nemu, ki otroku samo na sled pride, ter jim to obzaani, dvanajst zlatnikov.
nDeček je star štiri leta,  ima ramenkaste, kodraste lase, plave oči ia rudeča, okrogla lica.   Pogumen je ia govori jako živahno.   Otrok je imel na glavi slamnik z modrim trakom, belo suknjico in hlače, opasan je bil s čeraim pasom, na nogah je imel bele čarapice ia v žepu robec, zaznamovan s čerkama- . M. T.; ime mu je Milan."
rRavao danes sem videl cigane, ki so šli preko aaše vasi", reče sosed, . ko župaa svoj govor okoača. „0 to tudi jaz dobro zaam", re6e Martia, ,,kajti odnesli so mi kozo." Zdaj jim na drobno pripoveduje vse, kako je ciganka prišla v njegovo hišo, ko njega aij bilo doma, kako je žeai prorokovala srečo i. t. d., ter vpraša, po katerem potu bi se bili malopridneži podali. Ali nihče mn ne more tega povedati, samo toliko mu rek6, da ne dalefi zunaj vasi so •si šator razpeli. Premišljaj66, kako bi prižel ciganoin na sled, otide Martia dom6v ia leže v posteljo.
m.                                                                             ¦¦¦•¦¦
Še je bila temL, petelini po vasi so pervikrat zapeli, ko Martin iz po-stelje vstane, hitro se obleče, zvestega psa pokliče, sekiro 6ez rami deue ter se naglo ia tiho iz hiše poda". Najpred pelje psa v hlev aa 6ao mesto, kjer jebila koza privezaaa, termureče: ,,idiva saltaa, idiva, dapoi§6e?a lisko!" Nato gre za sultaaom proti 6aem kraji, kjer so si ^bili cigaai naredili šator; pes se je vedao aazaj oziral, da li gre gospodar za ajim, a to je bilo Martiau dosti, da ga je pes razumel, ker terdao se je zdaj nadejal, da aajde svojo lisko.
Steza ju je peljala preko gričev ia dolia, a ko se je začelo daaiti, pri-deta do gozda. Pes se je ves čas oziral aazaj ter aemirao mahal z repom, kazaje se aezadovoljaega, da gospodar ae more tako hitro za ajim. Ko sta že dve dobri uri hodila, prideta do aekega hribca od kodar se je daleč videlo po ravaioi. Tam aa desao med zeleaim drevjem zapazi Martia vasico ia gost dim, ki se visoko k aebu vzdiguje. Tak6j si misli, da tam morajo biti cigaai. Pokliče psa ter mu da zaamenje, da aaj za njim ostaae, a oa stopi za star hrast ter gleda po okolici.
Martia se aij prevaril; bil je že blizu ciganskega šatorja. Zdaj vidi, kako gred6 trije moški ia jedna žeaska proti vasi, vidi, kako dvoje otr6k aosi derva k ogaji, ia vsak 6as se nru pokaže izza gostega dima gerda cigaaka, ki pri ogaji čepi in v velikem kotlu aekaj kaha.
Martia vzame klobuk z glave, položi ga aa tla poleg hrasta, ter pokaže psu, da mu ga čuva. Zvesti pes tak6j leže poleg klobaka. Zdaj vzame Martia sekiro v roke, kakor da bi šfil gledat, kje bi derv aasekal, ter se malo po malo približuje k ogaji.   Evo glej, pred očmi neaavadaega prizora!
Na velikem, zeleaem travaiku, jedva dvajset stopiaj od oad6d, kjer je Martia stal, zagleda svojo kozo. Mlado dekletce jo je vodilo aa ko-nopnej vervci, a aa ajej jezdi lep deček, deržeč se za rogova.   Deklica pri
'                              i
— 123 —
dvanajstih letih je znala kozo takčj prideržati, ako bi bila hotela kam v strau
x* nHop, hop Milanček," kliče dekletce veselemu dečku. Martin se nazaj pomakae, deae klobuk na glavo, ozre se še jeden krat na desno in levo, na' vse strani, da-li ga kdo vidi, potem pokliče psa k sebi in mu prepove lajati. Zdaj se on tako postavi, da je dosti daleč od ognja in ga od tam nihče videti ne more. Mirao pazi na svojo lisko in otroka, ki se mu igraje približujeta. Zdaj zakliče tiho, a vendar dosti razumljivo:  1 i s k a!
Koza postoji in ostro pogleda v gennovje, odkodarjeprišelglas. wLiska!" zakliče Martia še jedertkrat, in koza veselo poskoCi v derk, izvivši se deklioi iz rok. Deček ves prestrašen se je čversto derži za rogova. ,,Milanček, Mi-lanček!" kliče mlado ciganče, koza začne meketati, deček plakati, a pes veselo lajati,   ko ngleda srojo tovarišičo iz hleva.   Martin zgrabi berž dečka ter Mtf
proti d6mu, a za njim v skoke pes iu koza. ,,Mllanček, Milanfiek!" čuje se zopet klic iz daljave, Martina obide nekov strah. Spomni se, kaj je sinoči župan v kerčmi iz novia čital in pripovedoval. ^Otroku je res iine Milan, in mene si je Bog izbraS, da rešim otroka in ga prinesem njegovim žalostnim staršein v naročje!" tako si je mislil dobri Martin.
Zdaj še le opazi, da je otrok čern kakor drugi cigani, in že ga je hotel popustiti, boječ se, da bi znal imeti s cigani neugodnosti, ko deček izpregovori: nprosim te dobri človek, odnesi me k ateji in mami; hudobni ljudje so me Tzeli, ko sem se igral s pestunjo na vertu in odnesli so me se soboj v gozd." ¦ nDa, da, to je res 6no ukradeno dete," reče Martin sara sebi, ter Mtf kolikor more dalje proti d6mu.
Otrok videč, da je svojeinu rešitelju pretežek, reče mu: npusti me, jaz imam dobri nogi in lehko tečem za tolooj". Zdaj ga Martin izperti, prime ga za roko, ter oba tegeta kolikor moreta.   Za pol ure, ko tako tečšta, se Milan
— 124 —
ntrndi in ne more več dalje; ali Martin ga zopet operti na rami in dirja ž njim kolikor ga moreti nogi nesti. Velika sreča za Martina, da so se cigani razšli po gozdu in po vasi, ko je on ugledal dete in pobegail ž njim. Tako je bil on že dosti daleč, ko so cigani v šator se vernMi zagaali se za njim.
Ali jedva je on tako bežal tri četrt ure, da začuje za soboj dva velika psa, ki sta Iajaj6č za njim tekla.
Zdaj je bilo treba hrabrosti in poguma. Martin je bil serSan človek; tak6j spusti dečka na tla, prime v levo r6ko sekiro, a v desno vzaine oster kamen, ter ga taLo srečno zažeae v pervega psa, da ga pri tej priči zadene. Pes se zvali na tla in se valja po zemlji, a dragi pes se požene ves besen nanj, ali prej nego ga more ugristi, udari ga Martin se svojo ostro sekiro po odpertem gobci s tako močjo, da se tak6j mertev na tla zruši. Vsa ta borba je trajala jedva tri minute. Zdaj Martin hitro popade plakajočega otroka, začae ga toiažiti ter naglo dirja ž njim proti d<5mu.
Samo še pol ure in Martin bi bil doma pri svojih. Ali glej nesreče! za njim tečeta dva s puškami obortižena človeka, to sta bila cigana, ki sta se v slžd podala njemu in ubogemu otroku.
Ves upehan začne vzdihovati: „0 Bog, usmili se zdaj mene in ubozega, zgubljenega otroka! Zdaj moram preko 6aega klanca, a moji preganjalci so mi že za petami! — Bog, moj Bog! pomagaj nama v tej Telikej sili!           %
Že sliši za soboj upiti: „ stoj, malopridnež!" Ali Martin se ne zmeni, nego beži z detetom na rami.   Puška p6či in pok mu odmeva preko glave.
„0 moj Bog, moj Bog, reši me nevarnosti!" prosi Martin z otrokom se spenjajčč preko klaaca.                                                                           :
Kadar je sila največja, takratje božjapomoč najbližja. In res, kolikokrat je že prišla pomoč iz neba, ako se je kdo v gorečej molitvi oberail do Njega, ki jedini pomagati more.
Tudi zdaj nij Bog zapustil dobrega in usmiljenega Martina.
V bližiai so se slišali ljudje in res je k raalu zapazil šest vaščaaov ia nekoliko obor6žaaih žaadarjev, ki so šli njemu naproti. Veselo zalaje pes, ia ko ugledajo cigaai oborožane žaadarje, začno tak6j aazaj bežati. Žandarji se spuste za njimi v tek. Martia je ob kratkem povedal sosedom vse, kar se mu je dogodilo in ti ga spremijo z otrokom, kozo in psom do ajegove Mše.
IV.
¦¦¦*
Gospodiaja Mara je sedela žalostaa ia sama v biši; premišljevala je iz-gabo jedine domače živiaice, s katero je imel nje Jožek toliko aedolžaega ve-selja. Bala se je pa tudi za moža, podavšega se v toliko nevaraost. Jožek je bil v šoli ia tako je bila mati sama doma ia je premišljevala svojo po lehkoveraosti prouzr6čeno nesrečo. V tem hipu plane Jožek kakor da bi bil obaorel v sobo, ter zavpije: ^mama, mama! evo aaše liske zopet aazaj," verže kajige aa mizo ter skoči po bliskovo aa dvorišče.
Mati pogleda pri okau ter vidi moža s tnjim otrokom v aaročji, vidi tudi lisko, katero veseli Jožek objema in pozdravlja, vidi mn6žico Ijudi, ki so se shajali okoli njih ter zdaj tudi ona sama skoči ven na dvorišče, da je pozdravi.
-                      — 125 —
""' nNa, tiikaj imaš kozo zopet nazaj!" reče jej prijazno Martin, na zdaj idi in pripravi nam kaj jesti, kajti gladni (lačni) smo vsi! Ti Jožek priveži lisko čversto v hlev in daj jej dosti kerme".
V  tem, da je mati pripravljala jedilo, vzame Martin mlačne vode in mfla, da tiinije deeku obraz in roki, ki mu je so zamazali cigani.
Milan se temu nij branil in za malo časa se mu prikaže lepo, krasno belo lice, da ga je bilo veselje gledati.
nAli je tebi Milaa ime?" vpraša ga Martin. nMiIan Ternovski," odverne mu deček. — Kje žive tvoji starši?" vpraša ga dalje Martin. Na to vprašanje se je začel Milan na ves glas plakati, ker se je spomnil dobrih roditeljev.
Ko stopi gospodinja Mara z juho v sobo, zvedela je vse, kar se je bilo zgodilo. Ne more se dosti nagledati lepega dečka, vzame ga k sebi v naročje, boža ga in poprašuje to in 6no.
Po jedi vzame Martin ukradenega otroka ter otide ž njim k županu, da mu pove na drobno ves dogodek.
nNu, ker je temu tako, dragi sosed, želim vam veliko srečo," odgovori župau ter mn prijazno stisne roko. Podvizajte se, da pridete poprej v mesto. Ali veste kaj ? deček je truden, dal bodem zapreči in se sam popeljem z vama do dečkovih staršev".                                                                                            ¦
Za pol ure že derdra voz po cesti. Na vozu sedi Martia, Milan in oče župan, ki je vzel tudi 6ne novine se soboj, iz katerih je v kerčmi čital o ukra-denem dečku. Ko se pripeljejo v mesto, vprašajo povsod za 6no hišo, v ka-terej je otroka nestalo. To tudi k malu pozved6 in stali so za malo časa pred krasno palačo.   Milan tega nij vedel, ker je terdo spal na vozu.
Ko zapeljejo voz v velik in krasen dvor, odpre se okno v pervem pala-
činem nadstropji.    ,,Milan!   MOan!"   zavpije ženski glas.    ^Milau!  Milan!"
^  doni po vsej palači.   Velika vrata se odpr6 in sluge, dekle, pestunje in drugi
posli se zber6 okoli voza.   Martia vzame otroka in ga nese po stopnicah gori
V pervo nadstropje, vesela družiaa ide za njim.
V  drugem nadstropji se odpr6 vrata in tenka, zala gospa stopi pred-nje, vzame Martinu spečega otroka iz  rok ter ga poljublja brez konca in kraja. Mali siromak nij znal koliko srečo uživa.   Tudi bratje in sestre pristopijo ter ga jemlj6 iz naročja v naročje.
Ves vesel gleda Martin z očetom župauom ta nenavadni prizor. Veselje, radost in čutila materinega serca ne more moje pero popisati.
A evo vam zopet drugega, še veselejšega prizora! Tam v daljavi se vidi kočija. Vrača se dom6v predsedaik, grof Ternovski, MilaEOV oče. Ravno pride iz knežje zbornice. Nazoča množica ljudi mu kliče preveselo novico aaproti. Ganen od prevelicega veselja hiti gori po stopnicah, vzdigne in pritisae pre-ljubega otroka na persi ter se zahvahije dobremu Bogu za toliko dobroto. -r— Zdaj pokaže čestita suproga na Martina ter reče: ^glej tam človeka, ki je nama otroka prinesel!" Ternovski se ozre, objame Martina ter ga prosi, da pove vse, kako se je z otrokom godilo.                                . .                          *>
. '.. -,                                              v.                    .                                             .¦ ,»;
Martin pripoveduje ves dogodek in vsi nazoH ga verao poslušajo. Kb' stoj govor okouča, zasliši se zunaj na dvoru velik hrup ljudi in ropotanje
— 126 —
orožja.  Kaj to pomeai ? Žandarji so pripeljali četo ciganov, ki so je v gozdu zajeli.
rTo so 6ni Ijudje, o katerih vam sem ravao zdaj pripovedoval" nreče Martin. To je 6na deklica, ki se je igrala z Milanom, to sta 6na dva hu-dobaeža, ki sta za menoj streljala."
rDobri človek," reSe Temovski gaaea, ,,ti si stavil svoje življenje t ne-Tarnost zaradi mojega otroka; povedi, kako naj te dostojno plačam za tvoj trud in žertovanje? Ti ostaaeš tukaj, da bodeš svedok (priča), ko Ibodemo te razbojaike izpraševali in jim sodili. Oče župan lbode tako dober, da pove tvojej ženi, ka se jej nij treba bati za tebe."
Župan se bogato obdarjea sam dom6v poyerae. Bilo mu je zeld všeč, da je Martiaa sreča tako ugodna. Prepričal se je, da tudi v velikih palačah ljudje prebivajo, ki so dobrega, usmiljenega ia občutljivega serca, katero pre-velicega veselja tudi razkipeti more. Martin je moral pri grofovskej mizi obe-dovati.                          -'v1   ¦¦¦ ¦
Še tistega dne je moral pred sodnijo zaradi eigaaov, ki so zel<5 tajili, da bi bili 6ni dete ukradli, a vendar nijso mogli tajiti, da bi ne bili 6ni streljali za Martinom. Naposled se je seznalo, da je ciganka v tem, ko si |e Milan za germovjem cvetja nabiral, stopila k njemu, ter ga z neko ruto terdo okoli ust ovila, da nij mogel upiti in tako se soboj odnesla. t-jo 'jjajtiu je prejel darilo, ki je bilo tistemu namenjeno, kdor otrokar najde fn ga žalostnim staršem t naročje priaese. Tako je bil na jedeakrat aajbo-gatejši v celej vasi. A ajegova žena Mara je še zmirom terdila, da jej je ci-gaoka to srečo aa dlaui čitala, ako tadi so jej pametai Ijudje dokazovali, da bi cigani, ko bi bili zmožai prihodnost prorokovati, tudi morali zaati, kaka osoda zadeae tiste, ki so dete ia kozo akradli. Glejte, tako daleč se vkore-niaijo vraže in druge .bedastoče, ako se v mladosti ae iztrebijo iz aežaega serca aedolžaih otrčk!
Lisko, ki je bila po božjej previdnosti Tzrok, da so dobili starši ljablje-aega otroka aazaj, moral je Martia Milaau prepastiti, a dobil je zato dve lepi ia dobri kravi, a Jožek mnogo lepe obleke ia igrač.
Po sodaijskih. preiskavah je prišlo aa daa, da je deklica, ki se je z Mi-laaom tako ljubezaivo igrala, bila tudi akradeaa svojim staršem, ali aij se moglo aikjer zvedeti za njeae starše niti r6dbiao, zato jo grof priderži pri sebi.
Bila je pridna, dobra ia ubčgljiva, grof je po očetovski skerbel za-ajo; pozaeje je vzela aekega uradaika za moža, s katerim je maogo let srečao in zadovoljao živela. Druge ciganske otroke so oddali v sirotiaske ia drage zavode, cigaae ia cigaake pa v kaznilaioo, iz katere aekateri aijso aikdar več prišli aa daa.