ù ù Primorski c novink Poštnina plačana v gotovini i cn 1* Abb. postale I gruppo \_v611tl XOU lil’ Leto XXX. Št. 175 (8881) TRST, nedelja, 28. julija 1974: PO POSVETOVANJU Z OPOZICIJO Vlada pred odločitvijo: povečanje brezposelnosti ali odmrznitev kreditov Vladni odloki prihodnji teden v zbornici RIM, 27. — V vladnih krogih vlada negotovost in zaskrbljenost v zvezi z razpravo o davčnih in konjunkturnih ukrepih, ki jih je vlada sprejela in ki jih mora parlament potrditi. Vladne stranke se še vedno niso dokončno dogovorile, kakšno stališče bodo pravzaprav zavzele v poslanski zbornici, ko bo treba vladne odloke zagovarjati pred že napovedanimi spreminjevalnimi predlogi komunistov in kako se bodo posamezne stranke leve sredine ravnale v pogledu zahtev sindikalnih organizacij o spremembi vladnih ukrepov, da ne bodo toliko prizadeli delavcev in nižjega srednjega sloja. Pretekli teden je vlada doživela v zbornici, senatu in v nekaterih parlamentarnih komisijah nekaj pekočih porazov. V četrtek je bila v senatu celo v manjšini in mnogi so se začeli spraševati, kaj bo vlada storila, če se bodo ti primeri v prihodnjih dneh ponovil.i Rumor in njegovi ministri sedaj ne morejo računati na vse parlamentarce levosredinskih strank. Mnogi od njih so že izjavili, da bodo v parlamentu podprli nekatere opozicijske spreminjevalne predloge, drugi pa pripravljajo lastne predloge. Zato se je tudi Rumor skoraj ves teden posvetoval s svojimi najožjimi sodelavci v vladi, s tajniki štirih levosredinskih strank in s predstavniki parlamentarnih skupin vladne večine. Navkljub tem posvetovanjem pa še ni bilo izdelano jasno stališče, kako bodo levosredinski parlamentarci nastopili v najbolj vročih trenutkih glasovanja v parlamentu. “Po eni strani imamo nekatere predstavnike večine, ki pravijo, da bo treba vladne odloke v mnogih primerih spremeniti, po drugi pa zakladnega ministra demokristjana Colomba, ki vztrajno poudarja, da je treba čimprej izglasovati vladne davčne in ostale konjunktume ukrepe, «če se hoče izvleči Italijo iz sedanjega hudega gospodarskega položaja». Obenem pa Colombo še vedno vztraja, da je treba nadaljevati s strogo zamrznitvijo kreditov, kar je privedlo v preteklih dneh do hudega spora tudi z deželnimi upravami, ki jim je vlada zagotovila za letos sredstva v višini lanskega leta, čeprav so mnoge deželne uprave načrtovale svoje izdatke v okviru novih gospodarskih in finančnih pogojev, se pravi v okviru sedanje vrednosti lire. Colombo je nedavno izjavil, da ni mogoče še trditi, da se gospodarski položaj države začenja nagibati na bolje. Zato se ne sme nihče izogniti svoji odgovornosti. Čeprav je omenil, da so znaki izboljšanja plačilne bilance in da cene ne naraščajo več tako hitro, je vendar opozoril, da je položaj plačilne bilance še vedno zelo resen in da je stopnja inflacije zelo visoka. Colombo se odločno zavzema za najbolj strogo politiko zamrznitve kreditov. Po drugi strani pa minister za delo socialist Bertoldi opozarja na nevarnost stroge restriktivne kreditne politike. Nedavno je odkrito povedal, da bo jeseni v I-taliji že milijon brezposelnih, če se ne bodo odmrznili vsaj privilegirani krediti za mala in srednja podjetja. Minister za delo pravi, da ni težko ugotoviti, katerim proizvajalnim vejam grozi velika kriza. Na prvem mestu je gradbeništvo, nato pride terciarna dejavnost, kjer se pojavlja precej huda kriza v turizmu. 0-benem pa so ljudje zaskrbljeni zaradi stalnega naraščanja cen, bojijo se hudih posledic privijanja davčnega vijaka, podražitev bencina in raznih storitev pa močno vplivaj, da bodo mnogi Italijani ostali doma in ne bodo šli na počitnice. Minister je po-■ vedal, da ima na svoji mizi v pisarni na kupe brzojavnih pozivov malih in srednjih industrij-cev, ki ga prosijo, naj jim pomaga, da bodo dobili kredite za nadaljevanje obratovanja. Druga zelo občutljiva točka, pravi Bertoldi, je kmetijstvo. Ljudje še vedno odhajajo z dežele, ker nimajo pogojev, da bi donosno obdelovali zemljo, v mestu pa ne najdejo zaposlitve. Če k temu dodamo še kritični položaj na Jugu, zamrznitev razvoja v znamenitem industrijskem trikotniku, vračanja emigrantov zaradi pomanjkanja dela v nekaterih industrijskih vejah v tujini, potem ni pretirano reči, da je položaj izredno resen. Vse to so danes proučili tudi na sestanku pri predsedniku vlade, kjer je Rumor skupno s finančnimi in gospodarskimi ministri napravil obračun posvetovanj in pogovorov, ki jih je nedavno imel s parlamentarnimi skupinami večine in opozicije. O tem sestan- j ku je bilo izdano zelo skopo po- ' ročilo, ki pravi, da so navzoči prišli do enotne ocene, da bo možno sprejeti spreminjevalne predloge za davčne in ostale konjun-kturne ukrepe tako večine kot o-pozicije, da se ukrepi izboljšajo. Ta stavek je zelo značilen in priča, da je vlada pripravljena na bolj prožno politiko tudi do zahtev in predlogov opozicijskih strank. Če bo ta dobra volja prišla konkretno do izraza v poslanski zbornici in v senatu, potem bo parlament lažje premostil težave, ki se kopičijo v zvezi z obravnavo in glasovanjem o davčnih in konjunkturnih u-krepih. Vlada pa bo premostila tisto kritično točko, ki lahko postane usodna za njen nadaljnji obstoj. Sicer pa bodo morali v parlamentu pohiteti, če hočejo zaključiti obravnavo najkasneje dd 6. septembra. se pravi do 60. dneva po odobritvi vladnih odlokov, ko po zakonu zapade njihova veljavnost, če jih parlament ne potrdi. Podpredsednik komisije za proračun poslanske zbornice demokristjan Molò izraža prav to zaskrbljenost in pravi, da bo moč potrditi vladne odloke samo pod pogojem, da opo- • zicija, zlasti pa še komunisti, ne bodo izvajali obstrukcije. V nasprotnem primeru odloki ne bodo o-dobreni. V tem primeru, pravi de-mokristjanski poslanec, «si ni težko zamisliti, kakšne politične posledice bi morala potegniti vlada.» Po vsem tem naj omenimo še sindikate, ki bodo jutri opravili dokončni obračun svojega dosedanjega posredovanja pri političnih strankah za spremembo vladnih ukrepov. Sindikati menijo, da je treba sedaj najprej sklepati o vprašanju kreditov, ki jih je treba vsaj delno odmrzniti sporedno z uveljavitvijo novih davčnih bremen. Sindikalna federacija je že napovedala, da delavci ne bodo ostali križem rok, če bodo vladne stranke v parlamentu prezrle njihove zahteve. ŠEF BELE HIŠE NA ROBU «EV1PEACHMENTA» Pekoč poraz za R. Hixoaa^ pri glasovanju o obtožnici S 27 glasovi proti 11 pravosodna komisija zavrnila predlog, da bi črtali prvi člen obtožnice (lažne in prevarljive izjave) Republikanski poslanci se posvetujejo pred WASHINGTON, 27. — Danes ponoči je ameriški predsednik Nixon doživel najhujši poraz, odkar je prišla na dan zadeva Watergate: s 27 glasovi proti 11 so člani komisije zavrnili predlog republikanca Charlesa Sandmana, enega najvztrajnejših predsednikovih zagovornikov, naj se zbriše z obtožnice prvi člen, ki dolži šefa Bele hiše, j da je lagal preiskovalcem o svo-| ji vlogi pri poskusu utišanja škan-! dala. Od 38 poslancev je proti j predlogu volilo vseh 21 demokratov in 6 republikancev. Po razburljivi debati je komisija preložila nadaljevanje razprave na danes opoldne (18. ura po italijanskem poletnem času), ko je vzela v pretres ostalih osem ugo- vorov, ki so jih zastopniki Nixo-nove stranke predložili proti zaključkom demokratskega pravnega svetovalca Doara. Razprava je zelo napeta in razburljiva in kaže, da bo komisija glasovala o prvem poglavju obtožnice šele pozno ponoči. Po prvi konfrontaciji med predsednikovimi zagovorniki in obtoževale! pa ni skoraj nobenega dvoma več, da bo komisija priporočila predstavniškemu domu, naj postavi šefa Bele hiše na zatožno klop. Ugovori republikanskih predstavnikov težijo za tem, da bi zmanjšali težo obtožnice in prepričali Američane, ki sledijo debati po televiziji, da je zbrano dokazno gradivo pomanjkljivo in t____ __ ____ ___ začetkom razprave pravosodne komisije predstavniškega doniamo «irripeach'méntu»VOd leve proti 'desni: David W. Dennis, Charles W. Sandman in Delbert J. Latta .........................m............................................................................. DEVETČLANSKI ODBOR BO IZDELAL SKLEPNO RESOLUCIJO Kompromis meti turško in grško delegacijo omogočil nadaljevanje konference o Cipru Resolucija bo morala upoštevati v enaki meri tako grške kot turške zahteve Hud požar uničil del starega mesta v Nikoziji ■ Seja varnostnega sveta OZN ŽENEVA, 27. — Zunanja ministra Grčije Georges Mavros in Turčije Turan Gunes sta se danes zjutraj sestala, da bi skušala najti kompromisno rešitev za vprašanje premirja na Cipru. Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da je šlo za odločilni sestanek za nadaljevanje trojnih pogovorov o Cipru. Srečanje je organiziral šef britanske diplomacije Callaghan po dolgem posredovanju med obema stranema. Bojazen, da bodo ženevsko konferenco odložili za nedoločen čas, se je tako nekoliko polegla. Glasnik britanske delegacije je danes zjutraj odločno demantiral domneve o propadu konference in poudaril, da se slednja nadaljuje. Dejstvo je, da se stiki med tremi delegacijami nadaljujejo, čeprav ne na plenarnih zasedanjih, tem- več na dvostranskih sestankih. Vidno vlogo v teh dvostranskih srečanjih ima britanski zunanji minister Callaghan. V krogih OZN dajejo tudi precej pomena telefonskemu pogovoru, ki ga je ameriški državni tajnik Henry Kissinger imel z vodjo nove grške vlade Karamanlisom. Po tem pogovoru, naj bi grški premier dal nova navodila svoji delegaciji v Ženevi, ki je postala nekoliko bolj popustljiva. S svoje strani je britanski zunanji minister dejal, da je sedanje vzdušje na konferenci zelo konstruktivno. Prevladuje mnenje, da se bo prva faza konference lahko zaključila že drevi, če bo devetčlanski odbor, ki je za to zadolžen, izdelal zaključno deklaracijo. Če bo naletel na težave, pa bi se zasedanje odbora lahko iiiiiiirjiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHimi» iiiiiiimiiiiimiiiimiiMMiimiiiiintiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiu Jutri in v torek splošna stavka 100.000 italijanskih zdravnikov Protestirajo proti vladnim ukrepom o preureditvi zdravstva K b;m E M lit fi m ČETRTO KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI KAMENICA, DANES, 28. JULIJA * SPORED JE NASLEDNJI: ob 10. uri — Odprtje kioskov ob 15. uri — Koncert mladinske godbe prosvetnega društva Vesna iz Križa pri Trstu ob 16. uri — Sveta maša v štirih jezikih ob 17. uri — Ansambel Veseli planšarji Beneški pevski zbori Folklorna skupina Balanns de Riviere iz Cente Pevski zbor iz Kobarida Moški pevski zbor slovenskega prosvetnega društva «Podjuna» iz Pliberka (Koroška) Tržaška folklorna skupina Sledi ples z Veselimi, planšarji — V pdmorih igra ansambel Pomlad — Velik parkirni prostor — Kioski s pijačo In jedačo Kulturno srečanje organizirajo kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije RIM, 27. — Nedavno smo objavili izjavo ministra za zdravstvo Vittorina Colomba, v kateri je napovedal skorajšnjo predložitev parlamentu zakona o zdravstveni reformi, ki ga je povezal z vladnim zakonskim odlokom o poravnavi dolgov bolnišnic. Njegove izjave so vzbudile med italijanskimi zdravniki veliko pozornost, in so jih popolnoma negativno ocenili. Zato so vse organizacije, ki združujejo okrog 100.000 zdravnikov, proglasile za ponedeljek, 29. in torek, 30. julija vsedržavno protestno stavko proti vladnemu odloku o poravnavi dolgov bolnišnic in proti zakonskemu načrtu, ki ustanavlja vsedržavno zdravstveno službo. Ta dvodnevna stavka je doslej največja tovrstna manifestacija, ki so jo sploh kdaj priredili italijanski zdravniki. Sporočilo, ki je bilo danes objavljeno, pravi, da so stavko napovedale vse sindikalne organizacije zdravnikov, razen a-sistentov, ki bodo stavkali posebej 6. in 7. avgusta. Na tiskovni konferenci je predsednik največje organizacije zdravnikov prof. De Lorenzo izjavil, da italijanski zdravniki nasprotujejo dvema vladnima ukrepoma, ker so bili sestavljeni v duhu odkritega sovraštva in diskriminacije proti zdravnikom. Izkoristiti zakonske odloke za tako važna vprašanja, je dejal De Lorenzo, pomeni odvzeti vsako primarno pristojnost parlamentu in dejansko nadomestiti demokracijo z režimom. nadaljevalo še jutri. Zaključna deklaracija bi morala biti javna izjava o izvajanju resolucije, ki jo je prejšnji teden sprejel varnostni svet OZN in ki je zahtevala takojšnjo u-vedbo premirja na otoku. V tem dokumentu bi sprejeli grško zahtevo, naj Turčija ne skuša razširiti področje pod vsojim nadzorstvom, obenem pa bi morala obravnavati vprašanje ustavnih sprememb, ki jih zahteva Ankara, da bi zavarovala interese svoje manjšine na Cipru. Tekst naj bi bil, kar zadeva bistvo vprašanja, nujno zelo splošen, povezoval pa bi vojaški aspekt s političnimi vprašanji. V teku enega tedna ali 10 dni bi sklicali novo konferenco, na kateri naj bi razpravljali o spremembah v ciprski ustavi. Iz krogov OZN na Cipru poročajo, da so turške oborožene sile na otoku tudi danes dobile okrepitve, da pa so ostale na svojih položajih, ne da bi skušale razširiti svojega področja. Po ocenah ciprskih Turkov, naj bi turške oborožene sile na otoku štele trenutno od 15 do 20.000 mož s približno 200 tanki. Vodja turške skupnosti Rauf Denktaš je danes v pogovoru s poveljnikom mirovnih sil OZN na Čipru in visokim britanskim komisarjem izjavil, da ne verjame v nevarnost skorajšnjega spopada, ki ga napoveduje začasni predsednik Klerides. Po mnenju Denktaša je vprašanje treba rešiti s pogajanji in ne z orožjem. Dodal je, da je Karaman-lis zelo odgovoren človek, ki se ne bo spustil v vojno proti Turčiji. V teku noči je ogromen požar izbruhnil v starem delu Nikozije. V krogih Združenih narodov pravijo, da so požar podtaknili. O-genj se je pojavil v turškem sektorju in je trajal več ur. Ko so po končani policijski uri časnikarji lahko prišli na kraj požara, so ugotovili, da je večina cest, ki peljejo v turško mestno četrt, prekinjenih. Po pričevanjih Grkov naj bi barikade dvignili v teku noči. častniki «modrih čelad» so dejali, da ciprski Turki niso hoteli zagotoviti varnosti grških gasilcev. Slednji so se ponudili, da gredo čez «zeleno črto», ki loči obe skupnosti, vendar v spremstvu vojakov OZN. V turških mestnih četrtih je veliko pomanjkanje vode in bi zato poseg gasilcev bil dobrodošel. Funkcionarji Združenih narodov pravijo, da so mnoge osebe že zapustile staro mesto. Požar, ki je izbruhnil v starem mestu, ni bil edini. Opazili so še drugega v borovem gozdu pri nekem samostanu, približo 13 km severozahodno od Nikozije. Ogenj je baje izbruhnil v bližini področja, ki ga nadzirajo turške oborožene sile, odkar je v ponedeljek stopilo v veljavo premirje. V New Yorku se je pozno zvečer sestal varnostni svet OZN. Sejo je že pred dnevi zahtevala ciprska vlada zaradi stalnih kršitev premirja na otoku. Morala bi biti sinoči, so pa jo preložili za 24 ur. Vedno več političnih jetnikov na svobodi v Grčiji ATENE, 27. — Notranja politika in osvoboditev političnih jetnikov so v središču pozornosti grške javnosti. Na stotine sorodnikov, prijateljev ali samo znancev je sinoči dočakalo 72 političnih jetnikov, ki so jih osvobodili iz zapora v Pireju. Med temi je bilo 12 žensk, ki so izjavile, da so komunistke. Iz zapora so odšli tudi nekateri drugi komunistični predstavniki, med katerimi naj omenimo znanega sindikalista Ambatielosa. Danes bodo po vsej verjetnosti osvobodili Faraskosà, enega najbolj znanih voditeljev odporništva. V skupni izjavi sta Ambatielos in Faraskos dejala, da priznavata Karamanlisovo vlado kot prvi korak k politični normalizaciji. Želja veh Grkov pa je sestava take vlade, v kateri bi bile zastopane vse sile, ki so se borile proti fašistični diktaturi. Komunistična opozicija je danes ponudila Karamanlisu sodelovanje v njegovih prizadevanjih za pobtično normalizacijo. Karamanlis se je sestal z vojaškimi poveljniki na seji, na kateri so obravnavali obrambna vprašanja Grčije v zvezi s sedanjim položajem. včasih protislovno. Ugovori temeljijo predvsem na generičnosti obtožb V ostri debati so republikanski predstavniki preizkušali svojo moč in bili hudo poraženi: šest njihovih zastopnikov je glasovalo skupaj z demokrati praktično za «impeachment». Prvo poglavje vsebuje obtožbe, ki so bile združene pod skupno etiketo Watergata: podkupovanje prič; odločen «ne» na zahtevo, naj sodeluje s preiskovalci; u-kaz, naj ne odgovarjajo preiskovalcem: žalitev parlamenta, kateremu je šef Bele hiše odrekel gradivo, do katerega je imel po ustavi pravice. Drugo poglavje pa vsebuje obtožbe, ki zadevajo «zlorabo oblasti»: raba in zloraba državnih ustanov kot CIA, FBI in davčnega urada za pritisk na nasprotnike; uporaba volilnih skladov za podkupovanje prič in za osebne investicije, poskus — kot piše v obtožnici — da bi sprevrgel u-stavni princip ameriške vlade». V tem poglavju je tudi obtožba, ki so jo formulirali šele pred nedavnim, ki pa vsekakor ni postranskega pomena. Ustava in prisega narekujeta namreč ameriškemu predsedniku ne samo dolžnost, da spoštuje ustavo, ampak da bedi, da tudi drugi spoštujejo temeljni državni zakon. Petnajst ožjih predsednikovih sodelavcev v zaporu, obsojenih ali v pričako-. vanju, da jih obsodijo zaradi zadeve Watergate, dokazuje, kako marljiv varuh ustave je bil Richard M. Nixon. Ugotoviti je še treba, kakšno težo imajo dokazi, ki jih je komisija zbrala proti šefu Bele hiše. «Nobene», trdijo njegovi maloštevilni zagovorniki; «Veliko», podčrtujejo obtoževalci, demokrati in republikanci, naprednjaki in konservativci, skratka večina ameriškega naroda, kot dokazuje anketa zavoda «Harris» (53 odstotkov za «impeachment»), čeprav Nixona niso zasačili «s kadečim se samokresom v roki in s truplom nasprotnika ob nogah», so indicije proti njemu preštevilne, da bi lahko kar tako zatisnili oči in jih spregledali. S televizijskih ekranov kar lijejo za 14 ur na dan obtožbe proti predsedniku, katerim prebivalstvo sledi z vse večjim zanimanjem. tudi z bolestjo, kot bi ŽDA čutile potrebo, da z veliko pokoro zbrišejo veliko sramoto. Atentat na londonskem letališču Heathrow ■H Britanska vojska in policija sta poostrili nadzorstvo nad najbolj verjetnimi tarčami bombnih napadov zaradi vrste grozilnih telefonskih obvestil. Takoj po nekem obvestilu je bomba eksplodirala v večnadstropnem parkirišču londonskega letališča Heathrow. Škoda je majhna in žrtev ni bilo, a policija ima atentat za opozorilo. Na sliki: avto, v katerem je bil skrit eksplozivni naboj miiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiMiiiiniimiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiilillu Vlada in vladne stranke so ves pretekli teden posvetile pogovorom in posvetovanjem med seboj in z opozicijo v zvezi s skorajšnjim začetkom razprave v poslanski zbornici o davčnih in konjunkturnih zakonskih odlokih. V vladnih krogih vlada velika zaskrbljenost in negotovost, kako se bo vse to končalo, saj so se vladne stranke odločile za strogo politiko zmanjšanja notranje porabe in za večjo obdavčitvijo. Obenem pa je še vedno v veljavi zamrznitev kreditov za proizvajalne dejavnosti. Nevarnost gospodarske recesije in povečanje brezposelnosti trka na vrata. Minister za delo socialist Bertoldi DANES ■ ir opozarja, da bo jeseni že milijon brezposelnih, če ne bodo sprejeti ukrepi na kreditnem področju predvsem v korist malim in srednjim podjetjem. Zakladni minister demokristjan Colombo pa je prepričan, da se bo italijansko gospodarstvo izvleklo iz gospodarske krize samo s strogo zamrznitvijo kreditov in zmanjšanjem notranje porabe, s čimer bodo ustvarjeni pogoji za umi-rjenje cen, zmanjšanje inflacije in za pospešitev proizvajalne dejavnosti. / Zunanja ministra Grčije Mavros in Turčije Gunes sta dosegla kompromis za nadaljevanje konference. Sestavili so devetčlanski odbor, v katerem so predstavniki Velike Britanije, Grčije in Turčije, ki bo moral izdelati sklepni dokument, v katerem bodo u-poštevali tako turške zahteve po spremembi ustave na Cipru, kot grške zahteve po prenehanju turške vojaške dejavnosti na otoku. V kratkem bodo sklicali drugo konferenco, na kateri bodo proučili ustavne spremembe v korist turški narodnostni skupnosti na otoku. TRŽAŠKI DNEVNIK OBTOŽUJEMO! Tragična smrt našega mladega delovnega tovariša, komaj 21-let-nega Egona Širce, kilometer pred obmejnim prehodom pri Fernetičih, z obtožujočo močjo mladega izgubljenega življenja ponovno postavlja v ospredje vprašanje prometne ureditve ali bolje neuredit-ve cestnega dostopa do prehoda na italijanski strani, in z vprašanjem tudi odgovornost pristojnih organov in forumov. Cesta, najvažnejša, ki povezuje Italijo z Jugoslavijo, je ozka že ob normalnem prometu, toliko bolj v času velikih turističnih prometnih tokov. Obremenjuje pa jo še tovorni promet s težkimi tovornjaki s prikolicami, ki morajo v čakanju na dolgotrajne carinske operacije stati ob desni strani ceste, ki se zaradi tega spremeni v ozko grlo, skozi katero je skoraj nemogoč istočasni promet o-sebnih vozil v obeh smereh. Pogosto, zlasti pod noč, ko carina ne posluje, se tako ustvari pred blokom tudi kilometer in več dolga vrsta stoječih tovornjakov, ki največkrat nimajo niti prižganih zadnjih pozicijskih luči. In kot da to še ne bi bilo dovolj, je cesta prav na tem odseku povrhu še zelo slabo osvetljena, kar še povečuje nevarnost vožnje po njej. Če so znali na jugoslovanski strani urediti postajališča za tovornjake in carinsko postajo ločiti od objektov na prehodu samem, ter s tem sprostiti cesto za ostali promet, zakaj tega ne naredijo tudi na naši, italijanski strani? Če so na razpolago milijarde za ureditev tako imenovanega novega avtoporta, kako to, da ni bilo na razpolago mnogo skromnejših sredstev za ureditev posebnega parkirišča nekje vzdolž glavne ceste? In navsezadnje, zakaj vsaj sedaj, ko je prostor za bodoči av-toport že zravnan, zakaj vsaj sedaj, sredi turistične sezone, ne preusmerijo vsaj pod noč tovornjakov na ta prostor, namesto da praktično zapirajo cesto z vsemi vzročnimi posledicami? Vprašanje naslavljamo pristojnim organom v imenu naše mlade žrtve; pa ne le v njenem imenu. Tudi v imenu vseh tistih, ki so pred njim izgubili življenje prav na tem odseku ceste iz istih ali podobnih razlogov, kot naš Egon! Ali se mora tudi tukaj pred Fernetiči ponavljati podoben primer kot na znanem križišču na Opčinah, kjer je moralo izgubiti življenje toliko ljudi, preden so se odločili za ustreznejšo, čeprav še vedno nezadovoljivo, prometno u-reditev križišča? Ali ni to igranje z življenji, ali ni to skrajno neodgovorno, da ne rečemo celo zločinsko? Mlado, strto življenje Egona Širce in drugih pred njim, je kričeča obtožnica. Nihče več jim ne more povrniti življenja, lahko pa ga prihrani drugim. To pa je že več kot zadosten razlog, da se pristojni faktorji zganejo in poskrbijo za varnost ljudi na tej odprti in zato tudi zelo prometni mednarodni žili. Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI vabi na Pokrajinsko partizansko srečanje borcev, aktivistov in simpatizerjev ki bo danes, 28. t.m., ob 17.00. Nastopili bodo godba iz Nabrežine, pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža, Tržaški partizanski pevski zbor. Igrala bosta plesna ansambla iz Nabrežine in Saleža. Govorila bosta predsednik pokrajinskega odbora ANPI Arturo Calabria in tajnik združenja Dušan Košuta. Sledila bo zabava s plesom. Pridite polnoštevilno! Kino tk: «kč iik >ì, ■kikkAfesrrs Z včerajšnje okrogle mize «Kmetijstvo in šolstvo» v Repna IhJ in i iiiii i ifiiiiiiiiiii i in i im 11 Hlinil n m iiiiiiiiiiimiiiuiu m nini um iiiiiii m m mi ululili um n m m iiiiiiiiiiitiiiiiii n mi n n n m m n m nun iiiiiiiiiiuiiiiii iiiiiiiii Minil Z OKROGLE MIZE V OKVIRU POKRAJINSKE VINSKE RAZSTAVE Potrebna je tesnejša povezava med šolo in kmetijskim sektorjem Zanimivi in koristni posegi raznih predstavnikov kmetijskih organizacij in ustanov ter šolskih oblasti Odnos kmetijstvo — šola. To vprašanje je označevalo včerajšnji drugi dan III. vinske razstave, ki jo prireja tržaška pokrajina s sodelovanjem repentabrske občine. V kakšni meri se ta dejavnika splošnega družbeno - gospodarskega razvojnega procesa med seboj pogojujeta in dopolnjujeta? Katere so stične točke med šolsko in kmetijsko stvarnostjo in kako bi iz tega prepletanja izluščili koristne napotke za homogen razvoj v obeh smereh in s tem za splošen razvoj družbe? Na ta in druga vprašanja so skušali odgovoriti udeleženci zanimive okrogle mize, ki jo je pokrajina priredila včeraj predpoldne, vedno v okviru vinske razstave, v dvorani gostilne Škabar v Velikem Repnu. Pomembnega zasedanja, ki ga je s kratkim pozdravom in priložnostnimi uvodnimi besedami odprl pokrajinski odbornik Lucijan Volk, so se udeležili nekateri vidni predstavniki kmetijskih organizacij in ustanov ter šolskih oblasti v naši pokrajini. Med drugimi so bili prisotni repentabrški župan Guštin, šolski skrbnik dr. Fidenzi, šolska nadzornika dr. Bole in dr. Petracca, ravnatelj dr. Baša, predstavnik deželne ustanove ERSÀ dr. De Biasio, kmetijski izvedenec Kmečke zveze Bukavec, predstavnik Zveze neposrednih obdelovalcev Žerjal in razni drugi strokovnjaki. Prvi je z daljšim poročilom posegel v razpravo predstavnik ERSA, ki je naglasil potrebo po novih di- TRŽAŠKO PODJETJE ACEGAT razpisuje dve javni izbiri za sprejem v službo petih oseb z univerzitetno izobrazbo, ki niso prekoračile 30. leta starosti, in sicer 1 INŽENIR ELEKTRONIKE 4 PRAVNIKI Zainteresirane osebe lahko dvignejo ustrezen razpis kjer so med drugim navedeni zahtevani pogoji — od 7.30 do 13.30 vsak delovni dan ali po pošti od 29. julija do 26. avgusta 1974, na personalnem uradu podjetja, Ul. Bellini, št. l/d, n. nadstropje, soba št. 48, kjer bodo dobih tudi vse potrebne informacije. GENERALNI DIREKTOR Trst, 28. julija 1974 daktičnih prijemih za zadostitev širših kulturnih potreb kmetovalcev. Ta novi pristop naj bi se izražal v širšem družbeno - gospodarskem obveščanju, poklicnem usposabljanju, tehnični oskrbi ter znanstveno raziskovalni dejavnosti. Kot primer dejanskega uresničevanja teh smernic je navedel nedavno u-stanovljeno Središče za poklicno izobraževanje kmetijskih podjetnikov CEPIA pri Červinjanu. Vprašanje vzajemnega sodelovanja med šolskimi ustanovami in kmetijskimi podjetji je v svojem poročilu, ki ga je prebral odbornik Volit, poglobil predstavnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništvo dr. Vremec, ki pa se okrogle mize ni osebno udeležil. Sledil je kritični poseg izvedenca Kmečke zveze Bukavca, ki je izhajal iz ugotavljanja splošne krize v kmetijstvu ter poudaril zgrešenost nekaterih izbir na vladni in deželni ravni za sanacijo te hude krize. Pri tem je omenil vlogo, ki bi jo morala v tem pogledu odigrati predvsem šola, ki je še vedno premalo povezana s stvarnostjo, ki jo obdaja. K temu je dodal stvaren predlog po u^novifvi šole za kmetovalce v tržaški pokrajini. Obsežno poročilo je imel tudi predstavnik Zveze neposrednih obdelovalcev Žerjal, ki se je po obsežni analizi odnosov med šolskim in kmetijskim sektorjem, podkrepljeni s statističnimi podatki, zavzel za uvajanje tečajev na šole, posebno tiste s celodnevno zapo-slitvijo. Sledila je razprava, ki jo je odprl šolski skrbnik dr. Fidenzi, ki se je med drugim obvezal za ustanovitev ustreznih kmetijskih uspo-sobljevalnih tečajev za učitelje in profesorje, če bodo seveda na razpolago sredstva. V razpravo so posegli še Zuljan, ki je spregovoril o pomenu čebelarstva, dr. Oblak, ki je podčrtal nujnost ustanovitve slovenske šole za geometre, Jožko Murkovič, ki je spregovoril o položaju kmetovalca v splošnem družbenem kontekstu, predstavnik didaktičnega centra v Terzu dr. Spiazzi, ki je poudaril vlogo združenj staršev, okroglo mizo pa je zaključil odbornik Volk, ki je povzel glavne zaključke tega pomembnega zasedanja. Zvečer je bil v okviru vinske razstave zanimiv kulturni spored z nastopom folklorne skupine iz Dijaškega doma v Trstu ter folklorne skupine iz Caprive. Na Pohorju srečanje mladih socialistov z ZMS Mladinsko socialistično gibanje bo priredilo v sodelovanju z Zvezo mladine Slovenije seminar, na katerem bodo preučili mednarodna vprašanja, ki zadevajo obmejni deželi. Seminar, ki se ga bodo udeležili mladi socialisti iz Furlanije - Julijske krajine, bo na Pohorju od 5. do 11. avgusta. Razpravljali bodo o gospodarskem in političnem položaju v obeh državah, o mednarodnih odnosih in o vlogi demokratične mladine za utrditev miru in sodelovanja v boju proti fašizmu in imperializmu ter o vlogi sindikatov v obeh deželah. CGIL proti plačanju zdravil INAM Sindikat CGIL je ostro protestiral proti sklepu vodstva INAM, da uvede tudi na Tržaškem in Goriškem omejitev pri dodeljevanju zdravil -ih plačevanje dela cene zdravil samih s strani zavarovanca. Na tak način, je rečeno v protestni resoluciji vodstva CGIL, se skušajo omejiti pravice, ki so si jih delavci in upokojenci priborili pri nas tudi s plačevanjem večjih prispevkov. Miramarski park — Predstave Luči in zvoki»: ob 21.30 «Ded Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini) in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob 20.30 in 21.45 iz miramarskega parka ob 22.45 in 24.00 z vmesnimi postajami. Ariston — I.N.C. 21.30 «Clowns». Režiser Federico Fellini. Nazionale 16.00 «II boss è morto». Anthony Quinn. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Città violenta». Char les Bronson, T. Savalas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 «Effetto notte». Ja-cqueline Bisset, J. P. Aumont, V. Cortese. Barvni film. Eden 15.30 «All’onorevole piacciono le donne». Landò Buzzanca in Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.' Ritz 15.00 «007 al servizio di Sua Maestà». George Lanzeby. Barv ni film. Aurora 16.00 «Zardoz». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «I tre moschettieri». Cristallo 16.00 «Dio perdona, io no». Igrata Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film. Zadnji dan. Impero 15.00 «UFO — prendeteli vivi». Barvni film. Filodrammatico 15 00 «I sette magnifici cornuti». Igra Fehmi Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Lo chiamavano Treset-te... giocava sempre col morto». George Hilton. Barvni film. Ideale 15.00 ««Le tre sfide di Tarzan». Jok Mahones in Woody Strode. Banali film. Vittorio Veneto 16.00 «H fiore dai petali d’acciaio». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 15.00 «Trinità e Sartana figli di...». Barvni vestem. Robert Widmark in Harry Baird. Astra 15.00 «Chato». Igra Charles Bronson. Barvni film. Gledališča ROSSETTI Danes ob 18. uri ponovitev Pietrije-ve operete: «Izgubljena ženska». V torek ob 21. uri druga ponovitev operete. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti (tel. 36372). Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da je odprta neprekinjeno od 8. do 14. ure. Od 5. do 15. avgusta bo knjižnica zaprta za občinstvo. Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da bo povratek dečkov iz kolonije v Nabrežini v četrtek, 1. avgusta, predpoldne. Starši naj jih čakajo na postajah: Sv. Križ, Prosek in Trst, Ul. Beccaria od 11. ure dalje. Istočasno obvešča, da bo odhod deklic v soboto, 3. avgusta. Otroci naj bodo za 16. uro na sedežu društva v Ul. Machiavelli. Razstave BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE , TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL, f FILZI 10 re^aa-IOI. 38-045 26. julija 1974 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Tovarišici Tamari Blazini ob priliki poroke z Zvonkom Si-moneto iskreno čestita sekcija KP1 «Just Pegan» - Zgonik. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA s sedežem v Ul. Mazzini 44 bo od ponedeljka, 29. julija, do 31. avgusta uradovala od 8. do 14. ure. Ameriški dolar 650,— Funt šterling 1547,— Švicarski frank 218,50 Francoski frank 136,40 Nemška marka 250,50 Avstrijski šiling 35,20 Dinar: debeli 42 — drobni MENJALNICA vseh tujih valut V Mestni galeriji Piran so odprli razstavo z naslovom «Historia IV», na kateri bodo sodelovali poleg pi ranske galerije še Zavičajni muzej iz Rovinja, Narodni muzej iz La bina. Izložbeni salon Pula ter Et nografski muzej Istre iz Pazina Razstava bo trajala do 4. avgusta in bo odprta občinstvu vsak dan od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. SOŽALJA Ob boleči izgubi svojega nepozabnega tovariša Egona Širce, izreka Mladinski krožek — Trst najgloblje sožalje prizadeti družini. Ob tragični izgubi predragega brata in sina Egona izreka sestri Vilmi in družini globoko sožalje športni krožek «Kras» — Zgonik. Bivši 5. a razred trgovske akademije izreka svoji sošolki Vilmi in družini iskreno sožalje ob izgubi predragega Egona. Ob tragični smrti brata in sina E-gona izreka sestri Vilmi in staršema globoko sožalje prosvetno društvo «Rdeča zvezda». Športno drnštvo Breg izreka globoko sožalje družinama Gerdol in Kuret ob smrti Ivana Gerdola. Ob smrti bivšega učitelja Janka Gerdola, prosvetno društvo «Ivan Cankar» izreka globoko sožalje soprogi, hčeram in drugim sorodnikom. Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Ul. Donadoni izreka svojcem poteg^Jvana Gerdola najgloblje sožalje. KPI - sekcija Opčine izreka svojcem ob smrti Marije ^Malalan globoko sožalje. DRUGE VESTI NA DESETI STRANI ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in s prispevki za dobrodelne ustanove počastili spomin našega dragega moža, očeta in dedka JANKA GERDOLA Posebna zahvala g. Jakominu in dr. Škerlju za ganljive besede ob slovesu. žalujoče družine Gerdol, Kuret in Zakonjšek Ljubljana, Trst, 28. julija 1974 ..........................................mm,........................................................-.......................""""""................. --------- baldini, železničar Pietro Paolich Danes, NEDEUA, 28. julija ZMAGO lonce vzide ob 5.43 in zatone ob 0.39 — Dolžina dneva 14.56 — Lu-la vzide ob 16.27 in zatone ob 1.00. Jutri PONEDELJEK, 29. julija MARTA /reme včeraj: najvišja temperatura S,7, najnižja 18, ob 19. uri 24,6 sto->inje, zračni tlak 1018,4 rahlo pada, leter’ 5 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasic. morje mimo, temperatura morja 12,3 stopinje. Rojstva, smrti in poroke Dne 27. julija 1974 se je v Trstu ■odilo 10 otrok, umrlo pa je 11 >seb. UMRLI SO: 9 dni star Paolo Az--ara, 95-letna Anna Smerdel vd. 3ulj, 59-letni Ernesto Fortuna, 76-etni Gaetano Patronaggio, 66 letni Luigi Furlan, 75-letni Michele Lenore, 82-letni Luigi Chiama, 73-let-ni Giuseppe Gonjač, 71-letna Er-minia Tendor, 21-letni Egon Širca in 77-letna Amelia Bisel por. Pol-drugovaz. OKLICI: uradnik Edoardo Martelli in uradnica Laura Gluck, mehanik Dario Černivc in delaveka Wanda Rossi, delavec Pietro Marin in učiteljica Rita Vatta, tehnični izvedenec Francesco Isernia in učiteljica Flavia Moretti, optik Ivo Valetic in bolničarka Giuseppina Včeraj - danes BIRME 1974 Presenetljivo velika Izbira UR tn ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urarna in zlatarna LAURENTI Trst - Trieste, Largo Santorio 4 Karis, delavec Walter Burolo in prodajalka Sonia Semec, podjetnik Antonio Cogghiarella in delavka Rosa Maniscalchi, delavec Enrico Pi-schedda in gospodinja Italia Rabu-sin, trgovec Giorgio Rimoli in u-radnica Ines Dionis, psiholog Guido Piazza in psihologinja Maria Lic-ciardello, uradnik Tullio leran in prodajalka Maria Grazia Madrus-sani, tehnik Pavid Marhall in prodajalka Daniela Gubertini, kemijski analisi Giancarlo Calò in uradnica Nevia Cherma, železničar Giorgio Predonzani in uradnica Francesca Sussich, glasbenik Aldo Dei-neri in zdravstvena asistentka Annamaria Flego, šofer Roberto Bar-celli in uradnica Marialuisa Bo-nivento, delavec Roberto Biasiol in delavka Rossana Quadrini, uradnik Alberto Toniutti in uradnica Maria Zacchigna, financar Raffaele Daloiso in uradnica Laura Cecchini, advokat Roberto Del Ross in prodajalka Maria Velenik, obrtnik Paolo Canciani in delavka Silvana Oliosi, trgovec Riccardo Cebulli in študentka Enrica Vinciguerra, podčastnik Alfredo Zurlo in gospodinja Teresina Maria Acri, prodajalec Nevio Albani in prodajalka Viviana Apollonio, finančni stražnik Cesare Dominici in gospodinja Alessandra Passacrilli, smetar Nicolò Rodella in trg. vajenka Maria Grazia Cuca-rich, uradnik Teodoro Tonetti in u-radnica Ida Luzzi, univerz, študent Gianni Meden in uradnica Marina Pian, elektrikar Elio Sain in delavka Marina Moro, uradnik Edoardo Flego in uradnica Laura Maria Biscaldi, delavec Furio Grazi in trgovka Maria Grazia Poli, uradnik Gianfranco Piuca in uradnica Ambra Zaccaron, trgovec Spiridione Kovac in učiteljica Rosanna Valla, železničar Sergio Perini in uradnica Serena Miraz, učitelj Luciano Mi-lelli in uradnica Maria Nazzarena Crassato, uradnik Augusto Monda in učiteljica Maria Alessi, podčastnik javne varnosti Tommaso Troia in učiteljica Laura Ballestra, uradnik Adriano Antonini in učiteljica Loredana Bonetti, kapitan Livio Facchinetti in učiteljica Emanuela Aste, mehanik Mario Zobec in prodajalka Adriana Bandiera, zdravnik dr. Lucio Ranieri in učiteljica dr. Adriana Abrami, mehanik Robustiano Zanella in gospodinja Emilia Trdoslavich, kemik Mario Garlatti in kemik Renata Dreos, uradnik Giovanni U-scidda in učiteljica Elia Occhioni, pristaniščnik Donato Palombieri in bolničarka Daniela Gigante, uradnik Paolo Stefani in univerz, študentka Laura Serafini, uradnik Fedor Žigon in uradnica Adriana Cibic, bolničar Asterio Vascotto in delavka Rosalba Fortunati, inženir Oscar Cercato in uradnica Donatella U- in uradnica Arianna Zanella, podčastnik javne varnosti Silvio Car-toccetti in frizerka Maria Coroni-ca, mehanik Mario Ragazzi in u-radnica Gemma Turco, šofer Aldo Basiaco in gospodinja Anna Maria Peric, mehanik Francesco Grappeg-gia in prodajalka Luisella Vidonis, tehnični uradnik Silvano Stortini in uradnica Pia Fania, elektrikar E-doardo Babici in delavka Daniela Battigelli, barisi Ennio Stigli in prodajalka Alberta Mahne, pravnik dr. Lucio Pertusi in študentka Val-nea Cumini. .JkM tìt_______ tKino loto optika SEWJJN UL. MAZZINI 51 BARI LOTERIJA 42 74 78 71 40 CAGLIARI 26 89 30 42 74 FIRENCE 26 64 2 62 56 GENOVA 52 90 7 14 9 MILAN 57 48 68 26 13 NEAPELJ 29 27 5 74 68 PALERMO 35 86 4 11 69 RIM 78 42 84 50 14 TURIN 71 51 70 53 86 BENETKE 75 76 18 88 55 ENALOTTO XII XXI X 2 2 2 1 X KVOTE: 12 točk 9.549 000; ; n točk — 312.800; 10 točk — 25.500 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12: Al Cen- tauro, Ul, Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec) LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel 226-165); Opčine (tel. 211.001); Pro sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Žav Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 27U24) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega IVANA GUŠTINA Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujočo žena Marija, hčerki Irma in Dorica z družinama Repentabor, 28. julija 1974 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, ljubljenega pa-pana, nonota, pranonota. strica in tasta IGNACA KJUDRA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali namenili denar v dobrodelne namene in ustno aU pismeno izročili sožalje. Žena Karla, družine Kjuder, čonč, Stanič Ljubljana, 28. julija 1974 Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega Posebna zah ; nik in vsem di Dolina, 28. jul ZAHVALA IVANA ŽERJALA Posebna zahvala preč. g. župniku, pevskemu zboru Valentin Vodnik in vsem darovalcem cvetja. žalujoči: žena Luči ja, hčerki, sin, snaha, zeta, vnuki, bratje, sestre in drugo sorodstvo Dolina, 28. julija 1974 Nenadoma nas je kot žrtev tragične nesreče zapustil naš ljubljeni EGON ŠIRCA Pogreb bo v ponedeljek ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu v Mavhinje št. 6, od koder bo ob 17. uri krenil žalni sprevod na domače pokopališče. Potrti v neizmerni žalosti sporočamo žalostno vest starši, sestra Vilma, nona in drugo sorodstvo Trst, Mavhinje, 28. julija 1974 Na službeni poti je postal žrtev tragične nesreče naš dragi najmlajši delovni tovariš EGON ŠIRCA Ohranili ga bomo v lepem spominu. Nameščenci Založništva tržaškega tiska in člani uredniškega kolektiva Primorskega dnevnika Trst, 28. julija 1974 Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša predraga ELEONORA STARC por. CUMAR Pogreb bo v torek, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo družine: CUMAR, CORSI, TENCE IN STARC Zdravnikom in osebju sanatorija na Trsteniku, ki so pokojnici v dolgih mesecih njene bolezn' posvečah ljubeznivo skrb, iskrena hvala. Trst, Sv. Križ, Kontovel, 28. julija 1974 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše predrage MARIJE BRATINE vd. AVBER se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Žalujoča družina AVBER • BIZJAK Kresija, 28. julija 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo, taščo, nono in teto KARLINO JANKOVIČ vd. GRGIČ Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cvetja in vsem tistim, ki so nam stali ob strani in kakorkoli pomagali. žalujoči družini GRGIČ in PEČAR ter sorodniki Bazovica, 28. julija 1974 ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega očeta, brata, nonota in zeta JOSIPA MAGANJA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, kriški godbi ter. vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. žalujoči hčeri in družina Košuta Sv. Križ, 28. julija 1974 Ob 5. obletnici smrti FRANČEŠKA GERLANCA se ga vedno spominja žena Zora in sin Dino z družino. Buenos Aires, 28. julija 1974 CDMEVi 1 LETOŠNJE MATURE NA SLOVENSKIH ŠOLAH Od pristaniškega težaka do učitelja Boris Mihalič je svojo skrb za vsakdanji kruh delil s prizadevanji, da bi si priboril «kos papirja», ki odpira nova vrata v življenje Matura — strah in spoštovanje zbujajoča beseda, epilog dolgoletnega truda, skrbi in odpovedi ter ključ, ki odpira človeku mnoga vrata v življenje. Za marsikoga, ki ni imel iz enega ali drugega razloga sreče ali možnosti, da bi se šolal, ostanejo ta vrata za vselej zaprta. Mogel se bo ' izmuzniti le skoz °žja stranska vrata ter se nato z večjimi težavami spoprijeti z neprimerno zahtevnejšo maturo, ki ji pravimo življenje. Boris Mihalič je eden tistih, ki se je zgodaj spoprijel s to stvarnostjo. Po končani trgovski nižji srednji šoli je odložil knjige ter se odpravil za prvim zaslužkom. «Pri štirinajstih, petnajstih letih», pravi danes Boris o sebi, «ti rojijo po Slavi razne muhe in se ne zavedaš pomena, ki ga lahko ima šolanje za tvoje bodoče življenje». Tako f® ie najprej seznanil s smradom kleparske delavnice, kmalu pa se ie, nezadovoljen s tem poklicem, odločil za zidarsko stroko. Vmes je bilo treba obleči vojaško suknjo, ki je požrla veliko dragocenih mesecev. Nato še hud družinski uda-rec — izgubil je očeta. Po končani Vojaški obveznosti mu tako ni preostalo drugega, kot da se zaposli kot težak v pristanišču in kar mimogrede se mu je ob tem nakopičilo na ramena petindvajseto leto starosti. No, ravno v tem spopadu z živ-IJenjsko stvarnostjo se včasih izoblikujeta v človeku želja in volja, da bi se dokopal do tistega ključa, ki z večjo lahkoto odpira nova Vrata. To je bil na letošnji maturi Primer Borisa Mihaliča, ki se je kar čez noč prelevil iz navadnega pristaniškega delavca v diplomiranega učitelja. Kljub svoji skromnosti Boris s težavo prikriva neizmerno zadovoljstvo ob tem pomembnem živ-ijenjskem uspehu. To, o čemer se mu pred letom nemara še sanjalo ni. se je zdaj uresničilo. Od vsepovsod prihajajo čestitke. Veliko tok mora stisniti, ker ima veliko Prijateljev. Pridobil si jih je s svojim odprtim, prijaznim, komunikativnim značajem, dovzetnim za šalo in resno besedo, ter s svojo aktivno, nesebično angažiranostjo v družbi. Vsa svoja dosedanja leta, odkar je odložil kratke hlače, je Posvetil prizadevanju za izboljšanje usode skupnosti, med katero živi. V svojem domačem kraju, Boljuncu, je bil med najaktivnejšimi obnovi-telji vaškega kulturno prosvetnega življenja, aktivno se je vključil v športno društvo Breg ter v politično življenje dolinske občine kot . organizator. Zanimivo je, da se je misel za ustanovitev tega gleda-'išča, ki odigrava danes pomembno vlogo v kulturi naše zamejske skup dosti, porodila nekje v Piemontu? Mer je Boris služil vojaški rok s Sergejem Verčem ter Igorjem Tuto. Od takratnih besed so prešli k dejanjem in v zadnjih letih smo tako Ptogli videvati Borisa tudi na odru v raznih vlooah. Marsikdo se je v zadnjem letu Začudeno spraševal, kaj je z Miha-■ jišem, ker ga je vedno redkeje srečati v družbi in v organizacijah, Kjer je bil vedno kot doma. Le malokdo pa je vedel, da se je Mihalič °dločil za pomemben življenjski Korak. Nepričakovano se je ob pričetku preteklega šolskega leta prijavil na učiteljišču kot privatist. •Ne vem, kaj me je pravzaprav Privedlo svoji maturi povedal nekaj za naše bralce. «Saj to ni nič posebnega», se je izgovarjal, «raje vprašaj koga drugega, ki se je med izpraševanjem bolje odrezal od mene». Nato pa je razgovor vendarle stekel. «Sčasoma odkriješ, da bi lahko bil družbi koristnejši in da bi lahko tudi sam imel več zadoščenja v življenju. Mogoče se mi je zato vtihotapila skrita misel, da bi se posvetil šolanju. To misel so nato podprli prijatelji, kar je bilo zame odskočna deska, da sem se vpisal učiteljišče: ---- do tega», mi je zaupal. Ko sem ga pred dnevi s precejšnjo I šanju se zgovornerr težavo pripravil do tega, da bi o'takne: «Bolje je, da Stvar ni bila tako preprosta. Boris je moral dvakrat tedensko po tri ure na predavanja. Treba je bilo omejiti službo v pristanišču, treba je bilo opustiti druge dejavnosti in se posvetiti učenju, ki ni ravno lahko za tistega, ki ni več vajen šolskih knjig in izpraševanj. «Podnevi sem delal, zvečer pa so mi delale družbo knjige in ko sem se včasih zazrl v program, ki ga je bilo treba obdelati za zrelostni izpit, me je kar pot oblil. Štirinajst predmetov in učna snov štirih let ni kar tako, sem si mislil in sem zato le malo verjel, da bom lahko to zmogel v enem samem letu. Moram pa priznati, da sem imel veliko razumevanja, tako med vsemi sošolci, ki so mi radi pomagali, kot med profesorji. Še posebno mi je pomagal razrednik prof. Bercè, ki mi je poleg znanja vlival pogum. Veliko mi je pomagala tudi praksa. Imel sem namreč nastop v četrtem razredu osnovne šole pri Sv. Ivanu. Otrokom sem pred profesorsko komisijo predaval o parnem stroju ter ta nastop na lastno željo ponovil v četrtem in petem razredu osnovne šole v Ric-manjih. Stik z otroško publiko je bilo pravo doživetje». Boris rad pripoveduje o tej svoji izkušnji. Kot izkušen igralec amaterskega gledališča je z lahkoto obvladal tremo, ki te prevzame pred slehernim občinstvom. Med omenjeno šolsko uro je otrokom pripravil tudi prijetno presenečenje. Na parni strojček je priključil medvedka, ki je ob pogunu strojčka mešal smetano. Smetano so nato otroci ob splošnem navdušenju pojedli. Zadnja dva meseca pred maturo si je Boris vzel neplačan delovni dopust da bi se lahko še bolje pripravil na odločilno preizkušnjo. Njegov trud je bil poplačan. «Toda ni mi šlo ravno lahko od rok», je med razgovorom pripomnil z globokim vzdihom. «Ali veš koliko časa so me spraševali? Le naredi račun. Pred komisijo sem sedel od 11.30 do 19. ure zvečer, razen poldruge ure za kosilo«.. )ci - mi ni povsem teknilo, in nato še. ; pTà’sIédnjèga dne od 8. ute do poldne. Bil sem tako izmučen, da sem proti koncu izpraševanja bleknil marsikatero neumno. Skratka, moje znanje ni bilo najbolj sijajno. Je pa tudi res, da ti včasih človek največ škodi ravno takrat, ko ti želi pomagati. Tako je bilo na primer pri matematiki ali fiziki. Profesorji So mi zastavljali enostavna vprašanja iz prvega letnika, ki se zdijo na prvi pogled res smešna, a so zaradi terminološkega nepo znavanja prava past». Težave ali ne, Mihaličevo ime je bilo z debelimi črkami na seznamu tistih, ki so uspešno opravili maturo. Sedaj je treba spregovoriti o bodočnosti. Toda ob tem vpra-zgovornemu Borisu za ne govorimo o tem. Sedaj se moram oddahniti, bom že še razmišljal o tem». Razgovor zato preusmerimo v bližnjo bodočnost: «Seveda si boš sedaj privoščil počitnice, letovanje ...» «Kje pa», me prekine, «za to ni ne časa ne denarja. Šolanje me je veliko stalo tudi v materialnem pogledu, zato bom moral to na delu čimprej nadoknaditi». Za trenutek obmolkne in mi natoči kozarec vina, svojega vina, tistega, ki ga je obrodil pred nedavnim kupljen vinograd v Bregu. Tudi za to, za obdelovanje zemlje, ki je je v tem predelu slovenskega sveta vedno manj, najde Boris čas, ljubezen in voljo, pomislim, ko mi njegova žlahtna belina poboža grlo. «Ti, ko boš o tem pisal, ne pretiravaj», me opozori, ko si tudi sam natoči kozarec. «Ne pozabi pa povedati tega, da si od srca želim, da bi se še kdo odločil za kar sem se odločil jaz, kajti s tem bomo največ prispevali k razvoju naše manjšine. Še bolj pa si želim, da bi se vsi izobraženci tudi aktivno vključili v naše družbeno-kul-turno življenje, saj je žalostno, da so vodilni ljudje v naših kulturno prosvetnih organizacijah le iz vrst preprostih delavcev in kmetov». d. k. Za izplačilo odškodnine zaradi min pri Boljuncu in Dolini Deželni odbornik za industrijo Nereo Stopper je pred dnevi odgovoril na interpelacijo svetovalca Štoke v zvezi z zavlačevanjem izplačila odškodnine za škodo, ki so jo povzročile mine pri urejevanju terena za tovarno Grandi Motori pri Boljuncu leta 1969. Škodo na stavbah je tedaj utrpelo na desetine lastnikov iz Doline, Boljunca in od Domja, ki do danes niso še prejeli niti ene lire. V zvezi s tem so v zadnjih letih krožile najrazličnejše razlage in celo, da zavarovalna družba ne priznava, da so mine povzročile škodo na stavbah. Iz zadnjega odgovora deželnega odbornika pa povsem iz-gleda, da izgovor zavarovalnice ne drži, ampak da je spor nastal glede višine odškodnine. Ker zadeva nima veliko število oškodovancev, navajamo dobesedno, kaj pravi odgovor deželnega odbornika: «Na ponujeno odškodnino s strani zavarovalnice prizadeti lastniki niso pristali, zaradi česar je prišla zadeva pred sodišče. Sodišče je v ta namen imenovalo sodnega izvedenca, da oceni škodo. Delo z ugotavljanjem škode je še vedno v teku. Kako se bo zadeva dalje razvijala, je odvisno od zaključkov, ki jih bo sprejela sodna oblast.» Po izjavah številnih prizadetih je večina pristala na višino odškodnine, ki jo je po ogledu na kraju samem določil tehnični izvedenec zavarovalne družbe že leta 1970. Zato jim je nerazumljivo ravnanje zavarovalnice, da tako dolgo zavlačuje z izplačilom vsem prizadetim. iimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiittiiii Petdeset let skupnega življenja Viktorije in Nacja De Lorenzi ja PREUREJENA DRAŠČKOVA PEKARNA NA OPČINAH FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 6. BALETNI BIENALE V četrtek, 1. avgusta, SLOVENSKI OKTET V petek, 2. avgusta, VEČER GLASBE IN POEZIJE Tržaški umetniki V nedeljo, 4. avgusta, ORGELSKI VEČER Gabor Lehotka, Budapest Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30. Informacije in rezervacije po telefonu (061) 21-768 Mali oglasi Jutri bo v Križu v znani gostilni' pri «Nacjotu» veliko slavje: lastnika Viktorija in Nacjo De Lorenzi praznujeta zlato poroko. Poročila sta se namreč 29. julija 1924. Nacjo Da Lorenzi se je rodil 13. novembra 1899 v Križu v stari in znani družini gostilničarjev. Njegov oče Alojz, doma iz bližnje Nabrežine, in mati Ana Gruden (teta našega pesnika Iga Grudna) sta se po poroki preselila v Križ in prevzela gostilno na pokrajinski, tedaj glavni cesti, ki pelje iz Križa proti Nabrežini. Nacjo je vse življenje preživel v rojstni vasi razen za časa vojaškega roka. Po končani ljudski šoli je mladi Nacjo delal v očetovi gostilni, pozneje tudi v mesnici, ki sta jo bratom Ivanom. Njegova soproga Viktorija je prava Križanka. Rodila se je 10. decembra 1900 v znani zavedni slovenski družini «pri Splacnih», ki so imeli gostilno sredi vasi blizu cerkve. Ljudsko šolo je Viktorija obiskovala v Križu, nato pa odšla študirat v Trst na Ciril - Metodovo šolo pri Sv. Jakobu. Slavljenca sta za časa NOV, kot večina vaščanov, delala in pomagala po svojih močeh in doprinesla svoj delež za zmago pravice. Od vsega začetka sta čitatelja našega dnevnika. Čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov in vseh vaščanov se pridružujemo tudi mi z želja da bi preživela v okviru svojcev še mnogo srečnih let. M. M. Kakih sto let stara pekarna pri Draščkovih na Opčinah se je pred dnevi spet pomladila: po zamisli A-tilija Kralja so pekarno povsem na novo uredili, za kar je bilo potrebno skoraj dva meseca. V tem času je gradbeno podjetje Andolšek prostore preuredilo, za notranjo opremo pa je poskrbel mizar Canziani iz Trebč. Sad tega dela občudujejo 0-penci te dni, ko spet odpirajo vrata Draščkove pekarne. če smo prav razumeli, je lastnica pekarne gospa Zora čok, tokrat že četrtič obnovila pekarno. Nič čudnega saj ie skoraj 60 gospodinji v njej, potem ko jo je podedovala po svojem očetu Edvardu Draščku. Pri zadnjih otvoritvenih delih pa ji je bila v veliko uteho in pomoč Etka Križnič z njej lastno razumnostjo in estetskim čutom. Obnovljena Draščkova pekarna je na Opčinah seveda lepa pridobitev, saj je to spet nov člen v verigi modernizacije trgovin na Opčinah — pri čemer pa ostaja star domač in zaveden duh slovenskega človeka. Jutri slavita v Križu zlato poroko VIKTORIJA in NACJO DE LORENZI Hčeri Ida in Jolanda z družinama jima iskreno čestitata in kličeta še na mnoga leta. V petek je promoviral za doktorja na medicinski fakulteti tržaške univerze RADISLAV ŠKERLJ S prof. Campaillo je zagovarjal zanimivo tezo «Vpliv izoliranja na človeka». Novemu doktorju čestitajo prijatelji in znanci, brat Mladen ter Mikoljeva družina. V nedeljski številki Primorskega dnevnika je bilo med čestitkami pomotoma izpuščeno ime ONDINE ČURMAN Prosvetno društvo «F. Prešeren» iz Boljunca se oprošča za pomoto in čestita Ondini za opravljeno maturo. imela skupaj z ..................................................................................................... ....................................................... Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Namesto cvetja na grob tragično Preminulega Josipa Maganje darujta Dušan in Božena Košuta 15 tisoč lir. Družina Ida, Danilo in Mejira Dertot daruje 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa "laganje daruje družina Nino De Corenzi 5.000 lir. # # * Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Amalija Čok 1.000 . V spomin pok. Ignacija Kjudra daruje inž. Andrej Čok 2.000 lir. * počastitev spomina dveh prerano preminulih bivših borcev iz Nabrežine daruje Miro Gabrovec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Karle Jankovič vd. Grgič daruje nečakinja stefanija Gornik 5.000 lir. * « * Za §D Kontovel darujejo: Andrej .tare 10.000 lir, Alfredo Rupel (Op-Ltae) 5.000 lir, Slavko in Magda Nate 2.500 lir. Namesto venca da-vbejo prijatelji preminulega Klav-jba Starca 37.000 lir. Mario Matjašič (Barkovlje) 2.000 lir. Ob priliki 1. obletnice smrti Josipa Nebule daruje žena Marica 5.000 lir 2a Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Segine daruje Emil Milič 10.000 lir 2a Kulturni dom Prosek - Kontovel. , V počastitev spomina mame Ka-terine daruje Ivan Čuk 20.000 lir Za Kulturni dom Prosek - Kontovel. .Martin Rupel daruje 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Malalan por. Cosatto darujeta družbi Škabar - Kravs 5.000 lir za SD Polet in 5.000 lir za PD Tabor. Prisppvnjlp ~a DIJAŠKO MATICO V spomin nepozabnega delovnega tovariša Egona daruje kolega Duilio 3.000 lir za SPK Čupa iz Ses-Ijana. V spomin Ivana Gerdola darujeta Albin Sancin 10.000 lir in Rudolf Pahor 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončija Godine in učitelja Janka Gerdola daruje Amalija Čok 4.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Malalan darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V isti namen daruje Rudi Sosič z družino 5.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah, družina Bruno in Valerija Sosič 2.500 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah in 2.500 lir za ŠD Polet. V spomin Janka Gerdola darujeta Meri in Drago Ota 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Janka Gerdola daruje Justa Bižjak 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Janka Gerdola darujeta Meri in Pino Rojc 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Egona Širce daruie Berto Pernarčič 5.000 lir za ŠZ Bor. V spomin Ivana Gerdola darujeta družini Gherdol in Križmančič 7.000 lir za Dijaško matico. V spomin na 6-letnico smrti dobrega moža in očeta Petra Pavla Čeparja daruje družina Čepar - Demarchi 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. Janka Gerdola da ruje družina Morelj 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Janka Gerdola daruje družina Josipa Jogana 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin Janka Gerdola daruje Špela 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin Janka Pestotnika daruje družina F. Kosovel 1.000 lir za Dijaško matico in 1.000 lir za PD I. Cankar. V počastitev spomina pok. Karline Jankovič vd. Grgič daruje Jo- sipina Mahnič 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Klavdija Starca daruje Virgilio Perini 20.000 lir za ŠD Kontovel. Aldo Colja daruje 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin dragega moža Jakoba Piščanca daruje žena 2.000 lir za ŠD Polet na Opčinah. V počastitev spomina pok. Marije Švare por. šegina dorujeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 lir za Kulturni dom na Proseku, v počastitev spomina pok. Janka Gerdola pa 5.000 lir za sklad Andreja Budala. V počastitev spomina Janka Gerdola daruje Falcomer Karla 5.000 lip za Glasbeno matico,- V počastitev spomina dragega Janka Gerdola darujejo svojci 50.000 lir za Glasbeno matico in 50.000 lir za sklad Andreja Budala. POPRAVEK. V nedeljo, 21. julija, smo napačno objavili prispevek Marije Cjak. Pravilno se glasi: Ob 30. obletnici smrti padlih sinov Justa in Alberta daruje Marija Cjak 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Zadnja pot Ivana Gerdola Tržaški starejši pa tudi mlajši u-čiteljski rod, številni šolniki srednjih in višjih šol, bivši učenci zastopniki javnega življenja in veliko prijateljev se je včeraj dopoldne u-deležilo pogreba pokojnega Ivana Gerdola. Na zadnjo pot so ga spremili, kot je v krajšem govoru ob odprtem grobu dejal tajnik Sindikata slovenske šole dr. Škrlj, da bi se poslovili od dragega tovariša Janka, katerega bo slovenska šola tako pogrešala, saj ji je bil pobudnik in steber. Zaradi tega bo njegov spomin ostal trajno zapisan v nelahki zgodovini zamejskega šol-, stva kot zgled novim generacijam. NABREŽINA Nepozabnemu Rudiju Pertotu ______ l m Ogromna množica pogrebcev z velikim številom vencev ter z domačo godbo na čelu je 17. julija izpričala svojo čast pokojniku, ki je moral v lepi moški dobi zapustiti svoje drage, še dan pred smrtjo je koval načrte za čim večjo u-deležbo na dveh proslavah v naši občini. Naš Rudi je odšel v nepo-vratek v civilnem pogrebnem sprevodu, a v naših mislih se je utrdilo prepričanje, da mu bo kraška zemlja, katero je tako oboževal, vseeno rahla odeja. Pokojni Rudi Pertot je bil rojen 10. marca 1927 v Nabrežini, kjer mu je stekla zibelka v pošteni in delavni Basovi družini, ki je bila pozneje znana kot partizanska trdnjava v Lazajevu, predelu Nabrežine. Očetu Janezu so sledili klicu teptane Primorske trije sinovi, mladoletni sin Marko pa je slepil nemške zasede, ko je pod gnojem prevažal od Ispodičevih hrano in druge potrebščine kraškim partizanom. Pokojni Rudi se je izučil mizarske obrti, katero je zadnje čase izvrševal v službi pokrajinske uprave do svoje prerane smrti. Marca 1944 pa je kot 17-letni mladenič stopil v partizanske vrste neke kraške edinice. Nato je bil poslan kot vodnik v neko koroško četo, kjer je bil tudi ranjen. Po osvoboditvi ga najdemo v oficirski šoli, iz katere je izšel kot podporočnik ter bil dodeljen tedanjemu KNOJ, Nestalno zdravstveno stanje za radi rane in hrepenenje po domu mu je pospešilo demobilizacijo. Tedanje razmere v Nabrežini so kmalu postale torišče njegovega vsestranskega delovanja. Povsod je imel Rudi Basov roke vmes, nekaj časa je bil tudi predsednik PD «I. Gruden». Zadnje čase pa je huda bolezen nekoliko zavrla njegovo delovanje, ostal pa je prepričan proletarec, vedno pripravljen pomagati prijatelju v nesreči. Vaščani in vsi, ki so Rudija Baševega poznali, iskreno sočustvujejo s prizadeto družino ter izrekajo hčerki Zlatki, materi Zofiji, trem bratom in sestri ter vsem sorodm-kom v Nabrežini in Ljubljani, svoje najgloblje sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Naj omenim še veličastno - pretresljivi moment, ko so pokojnikovo krsto nosili okoli spomenika padlim za svobodo, kateremu je botroval kot tajnik odbora tudi naš Rudi. Le nekaj je kazilo to svečanost! Pokojniku, sinu tradicionalne katoliške družine v preteklosti, njegov nono Jernej je bil cerkveni ključar, je bilo odklonjeno posmrtno zvonjenje (z občinskimi zvonovi!). Izražam negodovanje vseh pogrebcev, katerim je bil ta postopek nerazumljiv, saj je v novejšem času zapihal drugi veter v toge cerkvene predpise in se zvonjenje v dnevu smrti lahko izvrši po želji družine, ki pa ni bila seznanjena s to reformo. Naš pokojni Rudi je bil poštenjak od nog do glave, kot altruist se je razdajal na vse strani po Kristusovem navodilu: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!» Vaščan Jutri praznujeta v Križu pri Trstu zlato poroko VIKTORIJA in NACJO DE LORENZI Sestra oziroma svakinja Zofka jima želi še mnogo zdravja in sreče. Čestitkam se pridružuje Lučana Tence z družino. DANES V KOPRU, IZOLI PIRANU IN PORTOROŽU AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 TI 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alf et-ta 1972, 1750 beriina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970. autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kavvasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68. 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. PRI TRŽAŠKI poročni agenciji «La vostra stella» odlična in takojšnja ureditev zakona za dekleta vseh starosti. Telefonirati na 763714 ob ponedeljkih, torkih in sredah. PRODAM zemljišče 3.000 kv. m v bližini Svetišča pri Kontovelu. Telefonirati 225451 od 9. do 12. ure. KINO KOPER: ob 18. in 20.30 španski ANA MED VOLKOVI. IZOLA: ob 18. uri italijanski ALFREDO, ALFREDO. Ob 20.30 ameriški ŠAMPION RO-DEA. ŠKOFIJE: ob 17. in 20. uri ameriški PETERICA V AKCIJI. PIRAN: ob 18. uri ameriški KO OSEM ZVONOV ZAZVONI. Ob 20.30 ameriški KOCKA JE PADLA. PORTOROŽ: ob 20.30 italijanski PAJKOVO OKO. TRGOVINE V PIRANU bodo dežurali samopostrežna trgovina Nanosa in trgovina z zelenjavo na Zelenjavnem trgu ter mesnica Agraria na Kidričevem nabrežju. V PORTOROŽU bosta dežurali samopostrežna trgovina Nanosa in mesnica Emona. V LUCIJI bo dežurala samopostrežna trgovina KZ. V KOPRU bosta dežurali Delikatesa Postojna v Kidričevi ulici in Market Agrarie v Zupančičevi ul. V IZOLI pa bodo dežurale trgovina Košaki v Gorkijevi ulici. Jestvina na Trgu 29. nov. in poslovalnica KZ Povrtnina. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu, dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča, teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Me-tropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu, sedaj smo v novem sedežu v ulici v Caboto 24 (industrijska cona avtobus št. 21) NUOVA CONCESSIONARIA AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. tžofid J nove telefonske • številke: 826.18112/3 OBIŠČITE NOVO TRGOVINO — J- ««S ViIC,v.w POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANCA A V DITO RIJ PORTOROŽ POLETJE 74 TV SPEKTAKEL «ZLATA ROŽA» Portorož, Avditorij, 3. avgusta ob 20.30 FOLKLORNI ANSAMBEL JOSE DE LA VEGA iz Španije Portorož, 6. avgusta ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) • 73569 j~Z3 L n cijap Vsedržavno združenje CENTROV IRI za poklicno usposabljanje — Center v Trstu, Trg Valmaura 9 Začelo se je vpisovanje na dveletni brezplačni tečaj za naslednje stroke: MEHANIKI OPERATERJI PRI ORODNIH STROJIH TESARJI Informacije se dobijo, tudi po telefonu, na tajništvu centra: Trst, Trg Valmaura 9, tel. 811291 ob delavnikih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure razen ob sobotah. ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT-SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE m DARWIL TRST-Trg Sv. Antona 4 I - Il - III nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKA VSTOP PROST «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 TELEFON 29-714 ZASTOPNIK Skoda ZA TRST IN POKRAJINO ■ TAKOJŠNJA DOBAVA Prihranite na bencinu /ZL.'^Y z novimi ŠKODA 74 E 100 - 100 L • 110 L COUPÉ R RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV GORIŠKI DNEVNIK PO SE NEPOPOLNIH PODATKIH V razne slovenske šole na Goriškem se je doslej vpisalo več otrok kot lani Rahel porast v nekaterih osnovnih šolah • V prvem razredu učiteljišča «Simon Gre* gorčič» bo letos kar 17 dijakov ■ Uspeh vpisa v prvi razred šole za otroške vrtnarice Če se bodo napovedi uresničile, bomo imeli v prihodnjem šolskem letu ponovno več učencev in dijakov v slovenskih šolah na Goriškem. Število učencev na naših šolah se viša iz leta v leto že več časa. Lani je število preseglo skupno število 1.200 učencev in dijakov (všteti so vrtci, osnovne šole in vse srednje šole). Začasni podatki, s katerimi razpolagamo, kažejo, da se bo najbrž položaj jeseni še izboljšal. V vrtcih bo letos več otrok. V Doberdobu so med letom zgradili dodatni prostor in v prihodnjem letu bodo lahko pošiljali vsi starši v občini svoje otroke v vrtec s šolskim avtobusom. Lani so jih namreč lahko sprejeli samo za en oddelek. Tudi ostali vrtci so v glavnem prenapolnjeni. V treh vrt cih v mestu pa so baje že vse kanacitete docela izkoriščene. Razveseljivi so začasni in neuradni podatki o vpisu v osnovne šole. Rezultati seveda niso dokončni, ke>- predpisi dovoljujejo vpis do 1. oktobra. Ker nismo podatkov dobili iz uradnega pristojnega vira, smo se pozanimali na šolah kako ja z vpisom. Zato tudi nimamo vseh podatkov. V Doberdobu imajo 15 vpisanih v prvem razredu. Na šoli bo skuono nekaj več učencev kot lani. Pet otrok iz Tržiča in Ronk se vozi vsak dan s taksijem v Doberdob, da tam lahko obiskuje slovensko osnovno šolo. Tudi v Sovodnjah bo do imeli nekaj več otrok kot lani, manj pa jih bo na Vrhu. Tu so imeli pred nekaj leti pravcati «boom», nekdanji učenci pa so sedaj že v srednji šoli. Tudi v Štandrežu bo letos nekaj otrok več kot lani. štandreška šola se lepo razvija, v njej bo čez nekaj let še več otrok, saj je malčkov za vrtec sedaj veliko. V Podgori imajo doslej vpisanih 24 otrok, dva več kot lani. V to šolo se vsak dan s šolskim avtobusom vozijo tudi otroci nekaterih slovenskih družin iz Ločmka. Že dolgo let niso imeli v tej šoli toliko otrok. Prav tako, nad vsa pričakovanja, imajo letos kar 10 otrok v prvem razredu v Pevmi. Tolikšnega števila niso imeli že vrsto let. V slovenski osnovni šoli v Ulici Randaccio pa so letos beležili pravi rekord. V prvem razredu imajo kar 12 vpisanih (po podatkih, ki jih imamo, bo čez leto dni še več učencev). Število vseh učencev na tej šoli je že sedaj doseglo 46 učencev v vseh petih razredih. V prvem razredu v Ulici Croce pa no bodo zabeležili lanskega «booma» v prvem razredu (imeli so kar 27 učencev); letos bo v prvem razredu 17 užencev. Število učencev na vsej šoli pa bo ostalo na lanski ravni. Tudi v Števerjanu bo v prvem razredu nekaj več učencev kot v istem razredu lani. Podatki seveda niso dokončni. Že iz teh pa je razvidno, da bo otrok na slovenskih šolah jeseni več kot lani. Ostajajo odprta še vedno številna vprašanja. Šolsko poslopje v Podgori je v zelo slabem stanju. Pred dvema letoma so pobelili v učilnicah strop, stene pa so ostale kot prej. Tu bodo morda letos potrebovali tretjo učno moč. Prav tako potrebuje popravil šolsko poslopje v Pevmi. Je pa treba z druge strani pohvaliti go-riško občino, da skrbi za prevoz številnih slovenskih otrok s šolskimi avtobusi in da ta služba nemoteno deluje. V slovenskih šolah bodo letos potrebovali tudi nekaj novih učnih moči. V novoustanovljeno pisarno didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu bodo namestili enega učitelja, dva učitelja pa bosta nameščena v pisarni za slovensko osnovno šolstvo na šolskem skrbništvu. Ostaja pa še vedno prazno mesto slovenskega učitelja-administratorja na šolskem inšpektoratu. Rešiti je tudi treba vprašanje slovenske šole na Plešivem in odstraniti vzroke negodovanja tamkajšnjih staršev. Povoljni podatki, tudi t; začasni, so na slovenskih srednjih šolah. V prvi razred nižje srednje šole «Ivan Trinko» se je vpisalo doslej 91 dijakov. To je sicer nekaj manj kot lani, število pa se utegne jeseni zvišati. Ker je bilo letos veliko maturantov, bo morda prihodnje leto na tej šoli, nekaj manj dijakov kot lani. Zadovoljiv je vpis na obeh višjih šolah v Ulici Croce. V prvi razred klasičnega liceja «Primož Trubar» se je vpisalo doslej 14 dijakov (lani jih je bilo v istem razredu 13); maturo so napravili štirje dijaki, zato bo skupno število dijakov na liceju precej višje kot lani. Popolnoma nepričakovano velik pa je vpis v prvi razred učiteljišča «Simon Gregorčič». V prvi razred se je letos vpisalo kar 17 dijakinj in dijakov ( lani 8), maturo so izde- lali v treh. Že tu je torej, kar 14 dijakov na šoli več kot lani. Tem pa moramo dodati še 8 dijakinj, ki so se vpisale v prvi razred paralelke za otroške vrtnarice. V tem šolskem zavodu so namreč letos odprli prvi razred te specializacije. To bo, vedno v okviru slovenskega učiteljišča, edina šola za otroške vrtnarice v zamejstvu. Teh pa naši vrtci zelo potrebujejo. Manj dijakov pa je v prvem razredu trgovske šole. V prvem razredu jih je doslej vpisanih le devet (lani jih je bilo kar 23). V tej šoli traja vpisovanje do konca meseca. Prav je tudi, da bi se v četrti razred te šole vpisalo čim več dijakpv, ki so napravili prvostopenjsko maturo. Iz dosedanjih nepopolnih podatkov lahko ugotovimo, da bo v prihodnjem šolskem letu v vseh slovenskih šolah na Goriškem več učencev in dijakov kot lani. Do začetka šolskega leta pa je čas, da se lahko še kaka slovenska družina premisli in pošlje svojega otroka v slovenske šole. Mladeniči bodo v naši šoli samo pridobili na znanju. Pisali so nam otroci iz Savudrije Otroci iz raznih krajev Goriške, Benečije in Kanalske doline, ki letujejo v koloniji v Savudriji, so našemu goriškemu uredništvu poslali razglednico z lepim pozdravom. Podpisali so se vsi otroci. Za razglednico se lepo zahvaljujemo. Obračun delovanja PD «Danica» na Vrhu Prosvetno društvo «Danica» na Vrhu vabi člane na sestanek, ki bo jutri, v ponedeljek, ob 20.30 v gostilni pri ČOtovih. Napravili bodo obračun letošnjega piknika in govorili bodo o bodočem delu. Predvsem bo govor o nameravani gradnji prosvetnega sedeža na Vrhu. K številni udeležbi vabi društveni odbor. PRIZADEVANJA OBČINSKE UPRAVE V Štandrežu popravljajo stavbo otroškega vrtca Morda že jeseni pouk v obnovljeni stavbi Baška grapa, prelepi svet mojih mladih dni! Majhna, odmaknjena od velikih dogajanj in še vedno revna Baška grapa. Njeni ljudje pa so srečni kot še nikdar, kajti sreča je zadovoljstvo. Tako začenja avtor Vlado Močnik svojo knjigo o Baški grapi in njenih ljudeh, o tisti rcnnantični dolini -soteski, ki se začenja pri Mostu na Soči ter končna pod vrhovi Črne prsti, Rodice in Porezna in v katero se stekam še druge romantične dolinice in tesni. Nič čudnega, če je avtor, ki je začel svojo življenjsko pot v slikoviti Koritnici in tam preživel najlepši del svojega življenja — svojo mladost, čutil potrebo, da se po dolgi življenjski poti in burnih doživljajih zopet povrne med svoje odprte, šegave in gostoljubne ljudi te doline in da jim posveti to knjigo. V njej na kratko omenja prve prebivalce Ilire, potem, naselitev Slovencev pa priselitev tirolskih Nemcev v Rut in druge zaselke, sožitje obeh narodnosti in postopno spojitev priseljencev z domorodnimi Slovenci. Z ljubeznijo opisuje kraje, dogodke, ljudi, njihove šege in navade. Govori o slavnih domačinih, voditeljih tolminskih puntarjev, med III11I1IIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIII1I1IIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIUII1IIII1U11IIIIIIIIIIIIIIIIIIII V štandrežu popravljajo stavbo otroškega vrtca, kjer je v začetku lanskega leta pogorela streha s podstrešjem. Otroci so se po požaru kar na lepem znašli na cesti in za nadaljnje delovanje otroškega vrtca so dobili zasilne prostore. Otroci, ki so obiskovali slovensko sekcijo, so se znašli v kletnih prostorih domačega župnišča, italijanski otroci pa so morali v vrtec najprej v ezulsko naselje, v zadnjem šolskem letu pa so jih s šolskim avtobusom vozili v šolsko poslopje pri Madonnini. Občinska uprava v Gorici je deželo zaprosila za prispevek za gradnjo novega vrtca v štandrežu. Ker pa so birokratske formalnosti o-bičajno zelo dolge, bo preteklo še precej let, preden bo nova stavba zgrajena. Med starši otrok v Štandrežu je bilo precej negodovanja zaradi začasnega stanja, v katerem se je na» hajal vrtec leto in pol dni. Posebr* še, ker so vedeli, da bo v prihodnjem letu v slovenskem vrtcu več otrok kot lani, tako da bosta I re javnega značaja. potrebna dva oddelka. Negodovanje je bilo tudi, ker je domači župnik hotel od občine odkupiti stavbo dosedanjega otroškega vrtca z velikim dvoriščem. Pogajanja z občino so se precej dolgo vlekla in morda je bilo tudi to vzrok, da so morali ostajati otroci v kletnih prostorih župnišča. Pred nekaj meseci pa so se pogajanja med občino in župnikom razbila. Vsaj tako nam je zagotovil član ožjega občinskega odbora. Občinska uprava pa je dala nalog za popravitev stavbe. Dela so že v teku. morda bodo stavbo uredili že do začetka šolskega leta, tako da bodo štandreški otroci že v novem šolskem letu spet v stavbi, ki je od nekdaj služila otroškemu vrtcu in ki ima tudi lep, senčnat prostor za izživljanje na prostem. Namen občinske uprave pa je stavbo, potem ko bodo zgradili nov otroški vrtec, nameniti potrebam domače štandreške skupnosti. V njej naj bi uredili prostore rajonske konzulte, občinsko knjižnico, občinsko ambulanto in druge prosto- KNJIGO JE NAPISAL VLADO MOČNIK Zanimiv prikaz življenja in zgodovine Baške grape NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA Z veliko večino giasov odobrena resolucija o gorički prosti coni Svetovalca Eupleri (KO) in Bianconi (PSDI) proti posegu krajevnih uprav v upravljanje - Svetovalca Bratina in Paulin (SOZ) nista za finansiranje gradnje obmejnih infrastruktur - Ponovna seja bo jutri Stavba štandreškega otroškega vrtca, kakšna je danes S potrditvijo resolucije o prosti coni se je zaključila v petek ponoči dolga debata o tem vprašanju. Do glasovanja je prišlo potem ko so se načelniki skupin ločeno sestali in več kot pol ure razpravljali o popravkih osnutka, ki je bil pripravljen na seji načelnikov skupin v torek. Za tako sestavljeni tekst resolucije so glasovali svetovalci KPI, PSI, KD, PSDI, PRI, PLI in MSI. Proti drugi točki, ki govori o gradnji in finansiranju infrastruktur, sta glasovala svetovalca SDZ, proti četrti, ki govori o upravljanju kontingentov proste cone s strani krajevnih javnih uprav, je glasoval svetovalec KD Lupieri, vzdržal pa se je svetovalec Bianconi (PSDI). Debata je pokazala, kot smo že včeraj omenili, da obstajajo razpo-1 ke in precejšnje razlike V večin- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiriiiniiimmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OB RAZGOVORIH MED GORICO IN NOVO GORICO Promet blaga po železnici na Goriškem je v zadnjih letih občutno narasel Sedanje zmogljivosti goriškega kolodvora ne zadoščajo več naraščajočemu prometu - Najboljša rešitev dve skupni postaji: na Proseku in v Novi Gorici Vprašanje prometnih zvez med Italijo in Jugoslavijo na goriškem področju je stopilo v ospredje v zadnjem času, ko se je javno mnenje v našem mestu prebudilo in zahteva od pristojnih oblasti odgovor o stanju teh prometnih zvez. Dela na avtocestnem priključku gredo naprej prepočasi, dela na avtocestni «deteljici» na Tržaški cesti so ustavljena, dovoljenja za odprtje mednarodnega prehoda pri Štandrežu ni, prav tako niso dokončani načrti za obmejno postajo. Istočasno pa so še vedno težave s prevozom blaga po železnici, saj je znano, da ni mogoče prevažati čez železniški prehod na relaciji Gorica — Nova Gorica blaga, ki prihaja ali je namenjeno v tretje države (to je, ki gre preko Jugoslavije ali Italije). O tem je bilo govora tudi na sestanku občinskih upraviteljev Gorice in Nove Gorice, ki je bil nedavno v Solkanu in o tem se je govorilo v pokrajinskem svetu pred nekaj dnevi. Promet po železnici na relaciji Gorica — Nova Gorica so m petnajstih letih pričeli usmerjati 1. oktobra 1960. Nekajkrat dnevno so zapornice na železniškem prehodu na Tržaški cesti zaprte, v obe smeri gredo vlaki s številnimi tovornimi vagoni, priključen je tudi osebni vagon, v katerem pa je malo potnikov. Je pa blaga precej, kot je razvidno iz priložene razpredelnice. Iz razpredelnice je razvidno tudi, da se je promet večal iz leta v leto. Še so možnosti za nadaljnje večanje in zaradi prenatrpanosti vstopnih postaj na Proseku in v Pontebi je postala železnica pri Gorici zelo važna komponenta za promet med Italijo in Jugoslavijo. Do leta 1966 je bil promet skoro neznaten, zaradi česar se je marsikomu zdelo, da ni potrebno večati in modernizirati naprav. V letu 1967 je promet narasel, celo dvojno, v letu 1972 pa je bil skoro štirikraten v primerjavi z letom 1966. Skozi goriški železniški prehod so pričeli uvažati tudi vagone z živino, ki je prihajala iz Jugoslavije kot tudi, to sicer samo v določenih primerih, iz drugih vzhodnoevropskih držav. To ob posebnih prilikah, ko je bila železnica v drugih krajih prenatrpana, ali ko je prišlo do prekinitve prometa na železnici skozi Kanalsko dolino ali pa do bolezni na Proseku in v Sežani. Zgodilo se je celo, da niso mogli v Gorici sprejemati vseh vagonov, ki so prihajali iz Jugoslavije in da je bilo na stotine polnih vagonov ustavljenih na novogoriškem kolodvoru ali na stranskih tirih manjših postaj ob železnici v Soški dolini. Vse to je tudi bremenilo bilanco italijanskih državnih železnic, saj je treba plačati sedem zlatih frankov dnevno za vsak vagon. Težave s sprejemom vagonov na italijansko ozemlje so še danes. U-stavljajo se predvsem vagoni z železnimi odpadki namenjeni v jeklarne v Brescii, Vidmu in Tržiču. Goriški kolodvor ni usposobljen, da bi lahko sprejemal veliko število vagonov in tudi odpremljanje vlakov v notranjost države včasih naleti na težavo. To tudi zaradi pomanjkanja osebja; tudi med železničarji je bilo precej predčasnih upokojitev na podlagi zakona 336, dokler ga ni pred mesecem dni vlada začasno preklicala. Novih ljudi pa niso v zadostni meri vzeli v službo. Istočasno pa so bila med jugoslo- Leto 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 Vagoni - uvoz Vagoni - izvoz Živina Drugo blago tone prazni polni tone prazni Ni podrobnih podatkov zaradi majhnega prometa 8.821 137.203 1.047 4.077 53.785 6.123 2.462 8.323 125.696 730 956 4.796 5.030 9.997 160.432 1.135 1.154 9.357 8.852 21.123 339,069 945 2.880 25.657 16.405 —572 17.807 290.875 1.804 2.113 28.471 12.868 2.144 25.219 423.020 3.111 3.276 58.469 17.982 533 20.823 368.761 4,928 5.097 90.172 16.388 768 20.933 382.931 10.457 8 367 165.255 14.459 2.949 37.597 088.689 6.634 6.421 114.728 21.491 Skupno 1.397 5.688 11.149 22.607 20.068 17.425 19.138 41.423 34.592 49.588 47.236 54.244 72.143 vanskimi in italijanskimi železnicami pogajanja za usposobitev goriškega prehoda za prevoz blaga za tretje države. Stvari so bile tudi ugodno rešene in 31. oktobra 1965 je dobil načelnik goriškega kolodvora iz Rima službeno poročilo štev. 128, iz katerega izhaja, da bi bil prevoz blaga s 15. novembrom 1965 čez goriško železnico liberaliziran. To je veljalo za vse vrste blaga. Čisto nepričakovano pa je rimska železniška direkcija 11. novembra 1965, torej štiri dni pred uvedbo, ukrep preklicala. Ta preklic velja še danes. Uprava italijanskih železnic se namreč boji, da bi čez goriški prehod usmerili prevoz raznega blaga iz Avstrije in Češkoslovaške, ki je namenjen v tržaško pristanišče. Železniška proga iz Beljaka do Trsta skozi Jesenice, Soško dolino in Gorico je namreč kar 51 kilometrov krajša od druge čez Trbiž, Pontebo in Videm. Zaradi tega so italijanske železnice zahtevale garancijo o prepovedi takega prevoza, ker bi bile imele v nasprotnem primeru precejšnjo izgubo. To so jugoslovanske železnice tudi sprejele. Goriški gospodarski krogi si prizadevajo, da bi bila goriška železniška postaja bolje urejena. Dela za razširitev in modernizacijo postaje bi veljala, po sedanjih cenah, milijardo in pol lir. Treba bi bilo razširiti področje sedanjega kolodvora v smeri proti Štandrežu. V tem primeru bi še nekaj zemlje odvzeli štandrežcem. Kapaciteto premika vagonov bi tako povečali od sedanjih 150 na 300 in tako bi bili lahko kos vsemu predvidenemu prometu. Boljša pa se nam zdi druga rešitev, o kateri so se pogovarjali zastopniki italijanskih in jugoslovanskih železnic letos na sestanku v Portorožu. Ta rešitev bi tudi ohranila tisti del štandreške zemlje, ki bi jo sicer potrebovali za razširitev goriške postaje. Vzdolž italijansko -jugoslovanske meje naj bi uredili dve postaji, katerih upravljanje bi bilo skupno. Prva bi bila na italijanskem ozemlju na Proseku, druga pa na jugoslovanskem ozemlju v Novi Gorici. Tako bi uporabili doslej premalo izkoriščene kapacitete v Novi Gorici. Železniške uprave so za tako rešitev, delo bi bilo precej olajšano in poenostavljeno, istočasno pa ne bi bilo treba segati po štandreški zemlji. i ski stranki, v krščanski demokraciji. Medtem ko je večina svetovalcev te stranke glasovala za domenjeno resolucijo, ki izraža željo, da bi razdeljevanje kontingentov proste cone upravljale prizadete krajevne uprave. To seveda upra-viteljem trgovinske zbornice in vsem, ki stoje za njimi (trgovci, industrijci itd.) ni pogodu. Zaradi tega je bil tudi svetovalec KD Delio Lupieri, ki je tudi predsednik trgovinske zbornice, nasproten temu predlogu. Z njim je potegnil tudi socialdemokratski svetovalec Bianconi, ki je član upravnega odbora trgovinske zbornice. Lupieri in Bianconi sta predlagala popravek k četrti točki; hotela sta sedanjemu odboru trgovinske zbornice dodati za upravljanje proste cone tudi zastopnike krajevnih u-prav, vendar v podrejenem razmerju. Njun predlog je bil gladko zavrnjen z glasovi vseh drugih svetovalcev. Ni pa rezultat glasovanja izraz dejanskega stanja. Preveč očitna je bila odsotnost nekaterih demokristjanskih svetovalcev, ki imajo drugačne poglede in tudi interese na tem polju. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo skušale te sile, ki zagovarjajo interese goriških bogatašev, na drug način izvajati pritisk na rimsko vlado. Drugačno pa je bilo stališče o-beh svetovalcev SDZ. V točki 2 resolucije je rečeno, da se mora denar, ki ga bodo črpali iz posebnih dajatev na proizvode proste cone in s katerim bodo ustanovili «sklad za Gorico» uporabiti za gradnjo tistih infrastruktur, ki so važne za goriško gospodarstvo. Tu so mišljene tudi obmejne naprave. Svetovalca SDZ sta bila proti temu predlogu, ker sta sploh proti gradnji infrastruktur. To je bil tudi vzrok izstopa iz večinske koalicije na občini, je dejal svetovalec Bratina. Njuno stališče so kritizirali zastopniki drugih strank, ki so trdili, da vodi politika SDZ v nevarno izolacijo. V debato o prosti coni so posegli številni svetovalci. Svoja stališča so izrazili Del Piero in Fornasir (PLI), Pedroni (MSI), Paulin in Bratina (SDZ), Dellago (PSI), Chia-rion (KPI), Zucalli in Bianconi (PS Dl), Lupieri in Tuzzi (KD). Chia-rion je obrazložil stališče svoje stranke. Razdeljevanje kontingentov morajo upravljati prizadete krajevne uprave, tehnično pomoč naj da trgovinska zbornica. «Sklad za Gorico» pa naj upravlja druga ustanova. Dellago je dejal, da morajo imeti krajevne uprave premoč v obeh organih in zahteval, da je treba takoj sklicati sestanek treh prizadetih uprav, občin Gorica in Sovodnje ter pokrajinske uprave in trgovinske zbornice, da se najde skupni imenovalec in da se skupno nastopi pri rimski vladi. Dejal je tudi, da socialistična stranka ne odobrava nekaterih važnih odsotnosti in nasprotnih glasovanj s strani svetovalcev krščanske demokracije in socialdemokratske stranke. Vodstvo Športnega združenja Mladost v Doberdobu vabi člane in prijatelje na 4. redni občni zbor, ki bo v sredo, 31. julija, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu. Slovenska prosvetna zveza v Gorici se zahvaljuje vsem udeležencem izleta k Urhu in v Železnike. Posebna zahvala gre pevovodjem, pevcem in godbenikom, ki so pripomogli k večjemu uspehu prireditve. Občinski svet se bo spet sestal jutri zvečer. To bo zadnja seja pred poletnimi počitnicami. katerimi sta bila tudi oba Golja, o-če in sin. Potem ko je pokramljal o bajeslovnih bitjih, ki naj bi po ljudskem izročilu živela po teh gozdovih in grapah, od vedomcev - bodounkov da jagih bab v Široki dragi pod Po-reznom, preide v novejšo dobo, se dotakne prve svetovne vojne ter preko italijanske okupacije* preide v NOB in novo dobo. Pri tem govori Udi o tigrovcih, ki so imeli navdušene borce med graparji od Zorka Jelinčiča pa do Simona Kosa. Govori nam tudi o prvih prosvetiteljih novejše dobe, med katerimi se zlasti spominja učitelja Ferdinanda Jelinčiča, ki je bil z Ilovice pri Pod-melcu duša ljudske prosvete. Avtor Vlado Močnik je v tej drobni, komaj 104 strani obsegajoči knjigi prikazal del naše primorske domovine, «kjer so pobočja strma, da bolijo», kakor je dejal o Baški grapi njen sosed France Bevk in «kjer morajo privezati petelina, da ne pade», kakor pravi Vlado Močnik. Knjigi je avtor dodal štiri lepe celostranske slike v barvah z naselji Grape in še nekaj drugih iz življenja Tolmincev, katerim je tudi na koncu posvetil posebno poglavje. Knjigo «Baška grapa» je avtor pred kratkim izdal v samozaložbi, tiskali pa so mu jo v Umagu v Istri. O knjigi pravi avtor, da ni imel z njo kakih posebnih namenov, ampak naj bi bila predvsem prijateljsko kramljanje o njemu ljubih ljudeh in krajih. In prav tam, kjer govori o tej deželi in o njenih ljudeh, je Močnik najbolj neposreden in je njegovo pisanje najbolj zanimivo in prisrčno. Prepričani smo, da bodo po njegovi knjigi radi segli ne samo Ba-škograparji in Tolminci, ampak tudi vsi tisti, ki bi radi pobliže spoznali ta košček primorske deželice in njene ljudi, ki nam jih bo še bolj približala prav te dni končno asjal-tirana cesta, ki jih povezuje z o-stalo deželo. Knjiga je naprodaj v slovenskih knjigarnah na tej in na oni strani meje. I. M. športno društvo JUVENTINA v Štandrežu priredi danes, 30. in 31. julija, ter 2., 3. in 4. avgusta na domačem nogometnem igrišču SAGRO JUVENTINE 1974 PROGRAM: danes, 28. t.m., miting šoferjev in ples; 30. in 31. julija vlečenje vrvi; 2. avgusta večer biberonov; 3. avgusta tekmovanje v valčku; 4. avgusta izvolitev lepotice Juventina 1974. Vse dni praznovanja ples z ansambli «The Lords», «The Rob-bles» (oba iz Trsta) in «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Bogat srečelov in stojnice s pijačo in jedačo. Vabljeni! niiiiiiuiiumiiiiiuiiiiiiuMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiimiimiiinmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» NA NAŠEM PODEŽELJU DANES PRIREDITVI V PEVMI IN V ŠTANDREŽU Mnogo Goričanov bo odšlo v Kamenico v Beneško Slovenijo - Sagre tudi v drugih krajih Poletne prireditve v naših krajih so se tako ukoreninile med ljudmi, da ne mine nedelje, da ne bi bilo v kakšnem kraju praznovanje, na katerem je moč najti vse: od zabave in rekreacije do kulturne, športne in gospodarske razstave. Poletna praznovanja so se udomačila v vseh naših vaseh. Danes imamo na izbiro na našem podeželju kar dve prireditvi, poleg tega pa je danes v programu tudi tradicionalna prireditev v Kamenici v Beneški Sloveniji, ki ima za beneške Slovence velik pomen in k uspehu katere pomagajo tudi goriški in tržaški Slovenci. V Pevmi, na dvorišču nekdanje graščine baronice Taccò, bo danes vaški praznik sv. Ane. Pričel se je že sinoči, drevi bodo imeli kulturni program, v katerem bodo nastopili oktet «Planika», pevski zbor iz Mirna, otroški zbor in trio iz Podgore in ansambel «Veselih šte-verjanskih fantov». Zvečer bo za ples igral ansambel «The Lovers» iz Sovodenj. Uredili so tudi razstavo in pokušnjo briških vin, na voljo bo tudi dobra hrana. V Štandrežu, na nogometnem i-grišču, se odvija tradicionalna poletna Sagra športnega društva «Juventina». Pričeli so jo sinoči, trajala bo ves teden. Letos bo izrecno rekreacijskega značaja. Danes bodo imeli na sporedu «miting šoferjev». Za ples bodo igrali člani ansambla «The Lords» iz Trsta. Na igrišču, ki je lepo razsvetljeno, bodo delovali dobro založeni kioski. Imajo pa tudi bogat srečolov. Precej Goričanov bo brez dvoma odšlo v Kamenico, dva kilometra od Stare gore v Beneški Sloveniji, kjer bo četrto kulturno srečanje med sosednimi narodi. Nastopile bodo številne kulturne skupine iz zamejstva in iz Slovenije. Domači župniki bodo maševali v štirih jezikih, nastopili bodo Veseli planšarji, mladinska godba iz Križa, beneški pevski zbori, furlanska folklorna skupina iz čente, pevski zbor iz Kobarida, pevski zbor iz Podjune na Koroškem in Tržaška folklorna skupina. Za to srečanje so poskrbela kulturna društva v Benečiji in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije. Številni prazniki bodo tudi v sosednih furlanskih krajih. V Ruta-riji v občini Dolenje imajo na sporedu domači praznik, kjer bodo nudili gostom tradicionalno kmečko hrano. Na sporedu imajo športne nastope, v zabavno-kultumem delu programa bo sodelovala tudi godba iz Dobrovega. Fotografski natečaj «Fotocinetex» v Gorici Trgovina s fotografskimi aparaturami «Fotocinetex» v Gorici, Ulica Rabatta 14/1, tel. 81-905, organizira 1. fotografski natečaj, katerega se lahko udeležijo fotoamaterji s Posočja (vabljeni so tudi fotoamaterji iz Slovenije). Tema je prosta in vsakdo lahko odda deset posnetkov, ki jih moral izročiti v trgovini «Fotocinetex» najkasneje do 20. ure 4. septembra. Ocenjevalna komisija, ki jo tvorijo Milenko Pegan iz Nove Gorice, predsednik fotografskega krožka iz N. Gorice, Fulvio Monai, umetnostni kritik ter Gino Morelli, se bo sestala 7. septembra. Dan pozneje pa bodo odprli razstavo fotografij; nagrajevanje bo 15. septembra oh 11. uri. Jutri in v sredo seji pokrajinskega sveta Jutri in v sredo bosta ponovni seji pokrajinskega sveta v Gorici. Svetovalci imajo na dnevnem redu še veliko točk, včeraj pa so dodali še dve točki: predlog o resoluciji za priznanje stalnosti Stalnemu slovenskemu gledališču, ki jo je predlagal svetovalec Waltritsch (PSD in predlog o resoluciji o problemu javnih prevozov v naši deželi, ki jo je predlagal svetovalec Sabbadi-ni (KPI). Jutri zvečer bodo brez dvoma odobrili resolucijo o potrebi po podaljšanju proste cone v Gorici m o nujnosti tesnejših stikov s s<> sedno Slovenijo. Osnutek so sestavili načelniki skupin na sestanku, ki je bil v sredo. Na dnevnem redu imajo še številne točke, ki zanimajo pokrajinske uslužbence, imenovanja zastopnikov pokrajine v nekatere ustanove, resolucijo o P°( ložaju v goriški občinski glasbeni šoli. . Morda bodo na dveh sejah, jutri in v sredo, izčrpali precej točk na še vedno obširnem dnevnem redu. Razna obvestila Od 29. julija do 31. avgusta bodo, zaradi poletnih počitnic, uradi SKG* in Kmečke zveze, Ul. Malta 2, odprti samo v dopoldanskih urah, m sicer od 7.30 do 13.30. Goriška občina išče arhitekta, geometra in industrijskega gradbenega izvedenca. Zainteresiranci naj se 2* podrobnejša pojasnila obrnejo do u-rada za osebje na županstvu. Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 Včeraj zjutraj se je v Tržiču o-besil 54-letni Stanislav Stritih iz Pri-štice pri Tržiču v Jugoslaviji. Mož, ki je trenutno z ženo na obisku pri sorodnikih v Ulici Argonauti, se je v petek zvečer oddaljil od stanovanja. Ker se ni čez noč vrnil domov, so sorodniki bili v skrbeh in povpraševali so sosede, če so ga mogoče videli. Včeraj zjutraj pa je mladi dijak našel Stritiha obešenega na drevesu nedaleč od stanovanja. ____ «Dillinger». Oates in D. Jonson. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 15.15—22.00 «Sistemo l'America e torno». Igra Paolo Villaggi0-Barvni film. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «Quel" mada», Marion Brando in E. Mar-quez. Barvni film. VITTORIA Zaprto. CENTRALE 15.30—21.30 «I fratelli del vento». D. Robinson. Barvni fdm- Tržič AZZURRO 16.00—22.00 «Azione esecutiva». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Squadra speciale». Barvni film. PRINCIPE 16.00-22 00 «Innocenza « turbamento». Barvni film. Nova Gorica SOCA «Jane Eyre — sirota iz L°" wooda», ameriški barvni film ^ 18.30 in 20.30. SVOBODA «človek imenovan hrabrost», ameriški barvni film ob 18-30 in 20.30. DESKLE «človek imenovan poldne»* ameriški barvni film ob 17.00 1° 20.00. RENČE «Tetoviran», francoski barvni film ob 20.00. PRVAČINA «Dama in diamanti». ®' meriški barvni film ob 17.00 ih 20.00. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Marco D’Angelo, Sabrina Petruzzi, Giancarlo Lombardi. SMRTI: 62-letni vratar Federico Simčič, 33-letni šoper Gianfranco Rovello, 68-letna gospodinja Lucia Lettini por. Spina, 62-letni upokojenec Angelo Laurenti, 68-letna gospodinja Nicolina Bisiach por. Franch. DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes sta v Gorici, Sovodnjah in števerjanu dežurna dr. Fornasin in dr. Schirò. V Krminu in okolici j® danes dežuren dr. Pavšič: v Ronkah in Doberdobu dr. De Benedittis, v Tržiču in štarancanu pa dr. Span-ghero. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla Salute»! Ulica Cosolich, tel. 72480. DEŽURNA LEKARNA Danes je v Novi Gorici dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8, do 12. ure. Odprta je tudi ves prosti čas do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra Dorenberka in Goriških brd. jmfetflCpI ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega MARJANA MUŽINE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, zlasti še domačemu in sovodenjskemu župniku, sorodnikom, avtoprevoznikom, šoferjem in prijateljem, domačemu zboru in pevcem iz Mirna ter znancem in vsem darovalcem cvetja. Starši, sestra, brat, zaročenka in svak števerjan, 28. julija 1974 Pffmdrsiéninévmk rifiiiiTTn—m 28. Julija 197} OB MEDNARODm_ KONFERENCI_ O MANJŠINAM V_ TRSTV KNJIGE, KI GOVORE O NAS Zemljevid s krajevnimi imeni v naši dezeli - Cermeljeva knjiga «Slovenci m Hrvati pod Italijo med obema vojnama» v italijanskem prevodu Slovenci v Italiji včeraj in danes - Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji - Knjiga o beneških Slovencih - Posebni statut Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu je za nami: šte-V'° udeležencev, ognjevitost in teht-nost njihovih nastopov so pokazali Presenetljivo narodnostno vretje v . vroPi. kjer le ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti. Konferen-,c® J6.brez dvoma zabeležila vedno ™!ejšo zavezanost manjšinskih narodnostnih skupnosti do svoje indi-mualnosti, obenem pa so zavzeti Posegi neposredno in posredno pri-eevali o ogroženosti in pritiskih, ki Jim manjšine danes v Evropi izpostavljene. Slovenci v Italiji so svoj položaj, oje probleme in zahteve temljito “Melali v referatih, ki so bili zve-in 6 razmnoženi (za prevode razmnožitev so morali poskrbeti ami in to je bila velika večina ma-nalov, ki so bili na razpolago u-eezencem konference); poleg te-a Pa je ob konferenci izšel kar ajeten kup knjig, ki govore o nas: o reba, volja in načrti so te izdaja ze ferem več časa napovedovali, kon-, ica pa je bila zunanji termin, ki a knjige «-iztisnil» — in vse naen-at. Nekaterim izdajam se ta tek-■a s časom nekoliko pozna, kljub robnim spodrsljajem pa vse knjige anstveno tehtno in dovolj široko ^jujejo naš položaj, našo zgo-X naša prizadevanja in mož- dovim (Vu* Za nadalinji obstoj in razvoj-slej končno ne bomo več v stis-1 če se bomo hoteli komu s knji-o Predstaviti, četudi je tujec: ve-'° tiovonatisnjenih tekstov je nam-tudi v italijanščini in angleščini. Ptav je, če vse te izdaje za informacijo prelistamo in se spozna-'0 z njihovo vsebino. Med najpomembnejšimi je vseka-V? ZEMUEVID z ITALIJAMSKT-"‘T IN SLOVENSKIMI KRAJEV-,*I IMENI V FURLANIJI, JU-UJSKI KRAJINI IN BENEČIJI: rojema vse ozemlje, kjer živijo Slo-v'enci v Italiji. Okusno opremlje-spremna brošura je dvojezična P prinaša geografska imena v o-oeh variantah: slovenski in ita- bjonski ter italijanski in slovenski seznam s šiframi kvadrata, v ka-terem se geografski pojem nahaja. Avlor zemljevida je dr. Jakob Med-Ved. ki je s svojim delom oral Prepotrebno ledino. Avtor omenja v Predgovoru tudi številne sodelavce 12 ramejstvp in pomembni delež Narodne in študijske knjižnice v Tr-tu Pri zbiranju in obdelovanju po- datkov. Vsekakor zasluži nova karta vso pozornost in tehtnejšo analizo strokovnjakov, tudi zato, ker vnaša nekaj izhodiščnih novosti pri pisanju imen tostran meje. Zemljevid je ob Kongresu doživel še posebno izdajo, na kateri so zaznamovane ustanove in društva, ki u-porabljajo slovenski jezik. Na drugem mestu gre omeniti o-sem knjig, ki jih je izdalo Založništvo tržaškega tiska v Trstu: šest v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu in dve v sodelovanju s Študijskim centrom Nediža iz špetra Slovenov. Najpomembnejši od zbirke Slovenci v zamejstvu je vsekakor italijanski prevod knjige Lava Čermelja SLOVENCI IN HRVATI POD ITALIJO MED OBEMA VOJNAMA, ki ga je oskrbel Karel šiškovič. Knjiga je razumljivo precej dopolnjena varianta davne angleške izdaje iz leta 1936, ki je toliko pomenila v našem narodnostnem boju. Knjige smo toliko bolj veseli, ker izhaja prav v letu, ko je njen avtor slavil 85-letnico: preko nje se b< lahko tudi vsak Italijan prepričal, s kakšno črno in krvavo zgo-onvinsko dediščino so zaznamovani naši kraji in naši ljudje: knjiga danes nikakor ni obtožnica, prej opomin, da je treba rane zavestno in dejansko celiti, obenem pa memento preo fašizmom. Knjigi je napisal spremno študijo Karel Šiškovič, avtor knjige pa se v posebnem uvodu obrača na italijanskega bralca. Knjiga SLOVENCI V ITALIJI VČERAJ IN DANES ponatiskuje (s popravki) nekatere temeljne študije s tega področja, ki so bile doslej manj dostopne. Milko Kos, Lavo Čermelj in Bogo Grafenauer so orisali Zgodovinski razvoj slovenske zahodne meje od naselitve do druge svetovne vojne. Janko Jeri je avtor druge razprave, ki poglablja in časovno razširi gornjo temo. Isti avtor je skupno z Gorazdom Kušejem napisal tudi razpravo o Pravnem položaju slovenske narodne manjšine v Italiji. Končno se Janko Jeri v polemično zastavljenem prispevku ukvarja z dosedanjimi preštevanji Slovencev v Italiji. Njegovo stališče tudi do poslednjih štetij razločno in duhovito napoveduje že naslov: Resnice, polresnice in statistike. Knjiga je izšla v slovenski, italijanski in angleški izdaji. Pomembna je tudi knjiga PRAVNE POTI DO REŠITVE PROBLEMOV SLOVENCEV V ITALIJI, saj prinaša vse zakonske predloge z utemeljitvami, ki so jih v minulih letih predložile različne politične stranke in grupacije, da bi končno ze uredili pravni položaj naše skupnosti v organizmu, ki ga nazivamo demokratična Italija. Izbor dokumentov uvaja obsežna študija Karla šiškoviča, ki temeljito raziskuje, pri merja, poglablja in nakazuje vrzeli v posameznih zakonskih osnutkih: vsekakor prepotrebno usklajevalno delo med Slovenci samimi in spodbuda za širši dialog in razpravo o temi, za katero se žal bojimo da ne bo tako hitro zgubila na svoji aktualnosti. Knjiga PRAVNE POTI... je izšla v dveh samostojnih izdajah, v slovenski in italijanski. Prav tako v dveh vzporednih izdajah, v slovenski in italijanski, je izšel tudi prvi zvezek Zbirke Nediža; čeprav ne najbolj zajeten, a zato tem bolj prikupen za oko in tehten po vsebini govori o SLOVENSKI SKUPNOSTI V BENEŠKI SLOVENIJI. Veseli smo ga tem bolj zato, ker je znanilec novih, zavestnih sil v Benečiji, saj sta avtorja knjige Paolo Pemcig ni Valentino Simonitti iz špetra Slovenov. Knjiga je pravzaprav zbornik, ki prinaša oba vodilna referata s s-tčanja, ki ga je organiziral v maju 1973 študijski center Nediža in pa izčrpne povzetke debate, ki se je na tem srečanju razvila. Pe-tričičev prispevek je sicer bolj informativno zastavljen, vendar smiselno raziskuje predvsem zgouovin-sk. izhodišča za družbeno, socialno in nacionalno akcijo. Simonitti je bolj «-študijski» v svoji študiji, ki se ukvarja s prostorsko usmislit-v.jo Bene-: je in njenega prebivalstva, ki lahko avtentici.-o zaživi le v odprtem prostoru, kje'- meja združuje ne pa loči različne politične sisteme: pretresljiva pa so njegova pričevanja o današnjem stanju in o polpreteklih in še trajajočih manevrih, da bi zabrisali avtentični človeški obraz te pokrajine. Simonitti nedvoumno obtožuje genocida... V Povzetku razprave so obsežneje dokumentirani posegi Izidorja Predana, Viljema Cerna, Rina Markiča, Strazzolinija, Carliga, Pascolini-ja, Specogne inCevolattija. Na platnicah obeh izdaj je reproducirana plošča kamnite mize stare landarske banke, simbol davne avtonomije in ponosne preteklosti Beneške Slovenije. Naj bo današnjim Benečanom znamenje lastne zvestobe, ponosa in samozavesti. Naj na koncu vsaj omenimo še dve brošuri: v angleščini razpravo avtorjev Jerlina, Kušeja in Poiiča THE SPECIAL STATUTE, Id obravnava pravni položaj slovenske skupnosti v Italiji in italijanske v v Jugoslaviji, ki ju obe ščiti Londonski memorandum. Druga publikacija je dvojezična, slovensko-ita-lijanska in jo je izdala NŠK v Trstu: bolj ali manj popolno navaja PERIODIČNI TISK JEZIKOVNIH MANJŠIN V ITALIJI. Uredil in spremno študijo o težavah tovrstnega tiska je napisal Samo Pahor. MARKO KRAVOS Zbirka knjig v založbi ZTT in NŠK za mednarodno konferenco o manjšinah (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiin KAJ VSE ZMORE OSVOBOJENO LJUDSTVO V_ SVOBODNI DOMOVINI Pomladni dnevi «Čakavskega sabora» 33 referatov znanstvenega «skupa» v Rovinju in Poreču - Nastop otroških, mladinskih in amaterskih pevskih zborov «Naš kanat je lip» - Nepozabno tekmovanje čakavskih recitatorjev v Zminju - Odkritje obnovljenih glagolskih napisov v Humu pri Buzetu V prvi polovici prejšnjega meseca je bila v sosedni hrvaški Istri zelo pomembna kulturna prireditev, ki je trajala deset dni in ki ga je priredila pazinska ustanova «Čakavski sabor». Nastopila je cela vrsta hrvaških istrskih kulturnih delavcev, zlasti znanstvenikov pod skupnim nazivom «Pomladanski dnevi čakavskega sabora». Vso to dolgotrajno kulturno prireditev lahko razdelimo na tri dele: 1. del je trajal tri dni, in sicer pod naslovom «Znanstveni skup. — Zavičajna književnost v pouku». Ta del je trajal dva dni v Rovinju, v lepem hotelu na otoku Katarina. Prebrali so naslednje referate: DRAGOTIN ROSANDIC: Načelo «zavičajnosti» pn pouku književnosti. PERO SIMLEŠA: Načelo «zavi- čajnosti» kot aspekt povezanosti šole z življenjem. ŠIME VUČETIČ (čakavski pesnik): «Zavičajne» vrednote v kulturni politiki. DRAGOTIN BRIGLJEVIČ: Knji- ževnost v obvezni šoli — predmet in funkcija JOŽA SKOK: Princip «zavičajnos-ti» pri pouku književnosti v osnovni šoli. NEDA BENDELJA: Načelo «zavičajnosti» v berilih za osnovno šolo. STJEPKO TEŽAK: Narečja in pouk književnosti v osnovni šoli. BRANKO ŠNIDARšIČ: Uresničenje načela «zavičajnosti» v svobodnih aktivnostih. SLAVKO ZLATIČ: Ljudska glasba v izvirni in stilizirani obliki — ,IHI'II11II1IIIIIIIII,„,I,,,I,)I,,,I„IIIIIIII, n min,,m RAZGOVOR Z UMETNIKOM-KIPARJEM JANEZOM LENASSIJEM Edino v delu je uteha in rešitev... Prava umetnost je vedno revolucionarna, družbeno kritična in usmerjena v pozitiven razvoj Janez je znan slovenski umetnik - kipar. Rodil se je v Opatiji, edai pa živi že dolgo let na Belem križu oziroma v Piranu, kjer udejstvuje tudi v galerijski dejavnosti. Doslej je napravil že več ^ukih spomeniških obeležij na temo NOB, razstavljal je veliko doma ln v tujini, portoroška «Forma viva» pa je za svoje dosedanje do-pZÌCe veliko dolžna prav njemu. Pred dnevi se je v Mestni galeriji Ran končala razstava znanega slovenskega grafika Rika Debenjaka. ° tej priložnosti smo umetniku Lenassiiu kot organizatorju razstave stavili nekaj vprašanj v zvezi z Debenjakovo umetnostjo ter o njem Sanem, njegovem delu in njegovih pogledih na likovno umetnost. Najprej uvodno vprašanje: o vašem nastopu v javnosti. Kdaj O0 t)r ihrtrln i n vročili Hpl*? ^ Prihodnja razstava vaših del? “■■‘NASSI : Kljub temu, da vedno I®1 razmišljam, ali je sploh smi-n° razstavljati, saj pravzaprav nikakršnih zagotovil, da so ta adevanja resnično potrebna, kaj Pomembna, bom v kratkem sa-i°jno razstavljal v celjskem li-1.ern salonu, kamor sem bil po-J®n že lansko leto, mogoče pa letos razstavljal še v Ljublja-6 razumite me napak, če dvo-|. v poslanstvo galerij, čeprav sam sodelujem pri organiza-I m delu galerije, saj ne bi ^manjšal že itak skromno po-^npst razstavne dejavnosti, ec bi rad opozoril na kritično •e’ v katerem se nahajajo tudi institucije. Resnično se lahko nino, ali storimo dovolj, da Salerijg dosegle svoj namen in rignile nad dosedanji nivo u-innja nekakšnega videza: «lina n ?elai°' torej živijo, vse je Jiepsem redu»! Ta videz še ne rlVa; kako živijo, kako se pri Počutijo in v kakšnem odnosu svojo okolico in časom v ka-em «vijo. Obstajajo v vašem ustvarja-*u> delovanju (kot v ustvarja-„ kateregakoli drugega umet-Ha) cinična obdobja kriz in epresij? in če so dolgotrajnej-LFvr* *1° id' rešuje? izan SI : Krize in depresije ne sli Sejo nikomur. Če dobro pre-Se Vs' skupaj nahajamo lin , nem kriznem obdobju, ki že precej časa in nič ne ka-^ a bo kmalu končalo. Ne mis-ji anio na krizo v umetnosti, la ! a" vedno odraz časa, temveč ba *i®n° krizo v kateri se na-npt„n0Veàtvo. Znano je, da so e niki še posebej občutljivi Iju-'t d3 zaradi tega ni čudno, da a . Ze zavedajo mnogo bolj QPugi Ta krizna situacija naj-i]!-.1?6 ustvarja umetnikom naj-h J* Pogojev za delo, angažira Pa zaradi tega lahko še veli- ko bolj. Ker je po navadi tako, da je edino v delu uteha in rešitev, skoraj ne moremo govoriti o u-stvarjalni krizi v umetnosti. Ob priložnosti razstave del Rika Debenjaka bi lahko primerjali različne zvrsti umetniškega ustvarjanja. Mnoge teorije zagovarjajo tezo, češ, da je poezija in celo slikarstvo plod trenutnega navdiha, ki se takoj prenese na papir; v kiparstvu pa je plod dolgotrajnega, često rutinskega dela. In, da je kiparstvo zato popolnoma različno tako od poezije, kot tudi od slikarstva. Kaj menite p tem? RENASSI ; Ne mislim, da so kakšne bistvene razlike med kiparstvom in poezijo ali slikarstvom. Povsod je začetek v trenutnem navdihu, oz. lahko je tudi pesnitev rezultat dolgotrajnih «rutinskih» priprav. Poleg tega pa je res, da je bolj kot pri drugih umetnostih, v kiparstvu material tisti, ki bistveno poseže v ustvarjalni proces in če mu znamo prisluhniti, pri tem tudi sorazmerno pomembno soodloča. Dolgotrajno delo, ki je za kiparstvo potrebno, zahteva drugačen pristop ustvarjalca in večji fizični napor, poleg tega ga časovno dije miselno zaposli. To pa je lahko zelo pozitivno, še posebno takrat, če se avtor ne poslužuje pomočnikov. Stalna osebna kontrola nastajanja odpira možnosti stalnega dopolnjevanja. To je pomembno predvsem zaradi popolnejšega spoznavanja in razumevanja materiala. Menim, da je v umetnosti glavna zgodovinska kvaliteta sedanjega časa v tem, da so narejeni določeni koraki raziskovanja v tehnologiji, ki so bili do sedaj zanemarjeni, ter da so ti dosežki pri delu upoštevani To ni razumeti kot poudarek tehnični plati, mogoče celo na račun vsebine, temveč je doseženo spoznanje, da ni mogoče narediti dobrega dela, če niso upoštevani vsi elementi, naj si bodo vsebinske ali tehnične narave. Ìli#' 9^?.* &?, rA-vil Linj, .--1 1 > Janez Lenassi: Rojstvo orkana - 1971, kamen Umetnina lahko nastane samo z uspešnim sodelovanjem vseh komponent. Pri tem igra material pomembno vlogo. Ko govorim o kiparstvu in njegovem kamnu, lesu in drugih materialih, pa mislim, da se podobni problemi porajajo tudi v pesništvu, le, da je njihov «material» beseda, ki ima skozi svoj pomen in karakter svojo vred nost in moč, ki jo kaže prav tako izkoristiti kakor kiparju kamen, les ... Ozrimo se sedaj na dela Rika Debenjaka. Po ustvarjalnem postopku je ta grafika in akva-tinta nastala na tehniško znanstven način z iskanjem novih materialnih procesov, kemikalij in struktur. Podobno bi lahko rekli tudi za kiparstvo. Postavlja se vprašanje, ali je zaradi tega umetnost stopila na [ pot golega iskanja tehnično no- vih oblikovnih sredstev in da je zapostavila vsebino? Skoraj nekakšen larpurlartizem. (Ali se s tem umetnost odtujuje od širokih množic?) LENASSI : Da je skoraj vsako avantgardno delo odtujeno od širokih množic, je popolnoma logična stvar, ker se pač nahaja nekoliko nad poprečjem splošnega okusa. Takšno delo, niti avtorja, ne zadene nobena krivda, ta zadene pomanjkljivo likovno vzgojo. Če bomo vzgojo še bolj zanemarili se lahko zgodi, da bodo ljudje umetnost kratkomalo prepovedali kot nepotreben balast. Pa se povrnimo k Debenjaku: on je tipičen predstavnik miselnega likovnika, z velikim tehničnim znanjem, ki je zelo potrebno za popolnejši izraz željene vsebine. Velika moč njegovih grafik je po mojem mnenju v njenih globokih vsebinah in pretehtanem ter enostavnem, zsLa Ul di prepričljivem izražanju. Prav ta enostavnost odkriva veliko znanja in občutljivost, potrjuje Debenjakovo veliko odgovornost do dela v določenem času in okolju. Čeprav na prvi pogled tako delo lahko deluje nekoliko hladno in tehnicistično, saj ni prikrito z nikakršnimi efekti, nam lahko že v naslednjem trenutku, pri malo intenzivnejše vzpostavljenem kontaktu z gledalcem, ponudi svoje kvalitete, vso svojo lepoto in resnico. Z drugimi besedami: dosežki v likovni umetnosti ponavadi hodijo nujen korak pred okusom širokih množic. Razkorak bo ostal, tudi čc si bomo pri likovni vzgoji prizadevali veliko več, kot do sedaj. Da pri tem dobimo občutek larpur [artizma je normalno, v nekaterih primerih pa je to tudi dejstvo Pri mnogih umetnikih in tudi pri Debenjaku se pojavlja tesna povezanost med umetnino in krajem, kjer umetnik živi, ali kjer je preživljal mladost. Menite da je to pravilo ali izjema? Ali menite, da tudi na vaša vpliva okolje? LENASSI : Predvsem v zgodnjih delih je bil Debenjak zelo navezan na svoj rodni kraj. Kasneje se ta navezanost spremeni in nič čudnega ni, da je kot veliki likovni raziskovalec stopil v korak z raziskovalci vesolja. Mogoče pa je to le beg z Zemlje, ki ga je, kakor marsikoga, razočarala, beg od človeka, ki je že skoraj izgubil pravico tako imenovati se. Seveda vpliva odolje tudi na moja dela. Zadnje čase me zanima predvsem morje in vse kar je v zvezi z njim. Zelo zanimiva je njegova četrta dimenzija. Na zadnji razstavi sem pokazal par poizkusov, bolj organske gradnje, nekakšne anatomske študije morja in nekaterih drugih obmorskih elementov. To mislim razvijati še naprej. Ali je vsaka umetnost angažirana? Družile no. LENASSI ; Umetnost mora uiti angažirana. Prava umetnost je vedno revolucionarna, družbeno kritična in usmerja v pozitiven razvoj. Na žalost je neprimerno vred notena, zato svojega poslanstva ne more izpolnjevati tako, Kot bi želeli. Ne samo pri nas, tudi drugod je podobno, čeprav pravijo, da je na zahodu malo bolje zaraai komercialnih koristi, na vzhodu pa zaradi kolikor toliko urejenih druž benih oi ganizmov. Obnovljeni glagoski napis v Humu kot «zavičajna» komponenta pri pouku glasbene vzgoje. MIROSLAV ŠICEL: «Zavičaj» v Matoševem literarnem doživetju. MATKO PEIČ: Rokoko — izraz hr vatske književnosti «zavičajnosti». KRSTO PRANJIČ: Dialektizmi v romanu «Mirisi, zlato i tamjan». STJEPAN VUKUŠIČ: Prispevek k našemu povojnemu književnemu zemljepisu. JELENA LUŽINA: Čakavska ars poetica. BOŽO JAKOVLJEVIČ: Istrska partizanska začetnica 1914. GIACOMO SCOTTI: Prisotnost istrske književne dediščine v italijanskih šolah v Jugoslaviji. ZDENKA GUDELJ: Prisotnost na čela «zavičajnosti» pri pouku in svobodnih aktivnosti hrvatskega ali srbskega jezika v osnovnih šolah reške regije. VILMA ZOHIL: Nekatere izkušnje pri delu z literarno skupino osnovne šole v Žminju. Kot vidimo, gre za 18 izredno zanimivih referatov, katerim je sledi la večurna plodna diskusija. Drugi del se je vršil v Poreču in je trajal skoraj osem dni pod naslovom «Znanstveni skup. — Po-rečke teme». Prebrani so bili naslednji referati: ANDRO MOHOROVIČIČ (član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti): Poreč med Carigradom in Romanico. VANDA EKL (ravnateljica Studijske knjižnice na Reki): Srednjeveška skulptura Poreča. ANTE SONJE (ravnatelj Muzeia v Poreču): Starokrščanska bazilika svete Agneze v Mimtajani. NEVEN KOVAČEVIČ: Staro in novo Poreča. ŠTEFAN MLAKAR: Rimska vila na rtu Zorna pri Poreču. MLADEN UGUESIČ: Urbanistično planiranje ruralnega prostora Po-reščine. DANILO KLEN: (ravnatelj Državnega arhiva na Reki): Zgodovinski viri poreške preteklosti. PETAR STKCIČ (član Sevemoja-dranskega instituta na Reki): Is-tarski sabor. DRAGOVAN ŽEPIČ (profesor zgodovine na zagrebški univerzi) : Transformacije iredentizma. MARIO MIKOLIČ: Narodnoosvobodilno gibanje Poreščine do kapitulacije Italije. DUNJA R1HTMAN - AUGUSTIN: Različni vplivi v sedanjem kulturnem trenutku zahodne Istre. ŽELJKO PERKOVAC: Začetek in razvoj turizma v Poreču. MIRO DODIČ : Tihi izvoz v inozemskem turizmu Poreča. SIME KALČIČ: Nove vsebine v turistični ponudbi Poreča. MIJO BILIČIČ: Vpliv turizma na vas Poreščine. Že iz zgornjega seznama 15 referatov se lahko ugotovi izredno bogastvo in pestrost obravnavanih tem. Posebej moramo opozoriti na referat univ. prof. dr. Dragovana šepica, našega sotrudnika, o transformacijah iredentizma. Ta referat je spadal vsekakor med najbolj ak- tualne teme, ki so bile obravnavane na tem znanstvenem «skupu» in vsebuje najnovejše podatke o vprašanju italijanskega iredentizma. Tretji del te obsežne kulturne istrske prireditve pa se je vršil pod naslovom «Naš kanat je lip». — «Srečanje otroških, mladinskih in a-materskih zborov Istre in Hrvatskega primorja». Ta prireditev se je vršila vzporedno z ostalima dvema v Rovinju in Poreču, in sicer tri dni zaporedoma. Nastopili so naslednji zbori: otroški zbor osnovne šole «Milan Brozovič» iz Kastva, prav tako zbora osnovnih šol «Jože Su-ran» iz Višnjana in «Vežica» z Reke. osnovne šole «Tone Peruško» iz Pulja, otroški zbor glasbene šole «I. M. Ronjgov» z Reke, zbor osnovne šole Rovinj, dalje zbori osnovne šole «Vladimir Nazor» iz Vrsara, otroški zbor «Eksperimentalne osnovne šole Neven Kirac» iz Puba, otroški zbor glasbene šole «I. M. Ronjgov» iz Pulja, otroški zbor in orkester Glasbene šole «I. Matelič — Ronjgov» iz Pulja, Otroški zbor osnovne šole «Bratstvo i jedinstvo» iz Poreča. Izvajali so dela I. Mateliča - Ronjgova, Slavka Zlatica in Tihomila Vidošiča. Naslednjega dne pa so nastopili: mladinski zbori iz gimnazije v Fazinu, mešani zbor iz Labina, srednješolski ženski zbor iz Buj, zbor šolskega centra v Poreču, in «Lagrebački duhački kvintet». Izvajali so dela istih avtorjev, ki smo jih omenili zgoraj Tretji dan pa je bilo srečanje zborov kulturno - umetniških društev. Nastopili so: Mešani pevski zbor «Jeka Primorje» z Reke, ki je brez dvoma izmed vseh najmočnejši in najbolj reprezentativen, zbor «KUD Lino Mariani» iz Pulja, moški zbor DVD Opatija, mešani zbor KcT) «Matko Brajša» iz Pulja. Poleg teh treh delov tega «Spomladanskega čakavskega sabora» pa so bile še sledeče prireditve' V /minju je skoraj ves dan na prosi cm za vaško cerkvijo trajalo tekmovanje recitatorjev in avtorjev čakavske poezije, pri č-mer je sodelovalo več sto učencev istrskih hrvstskih šol, tako da se lahko reče. da je bila to prireditev, kakršna se zlepa ne more viueti. Vodstvu čakavskega sabora je treba zaradi tega na njej čestitati, še prav posebej pa je treba pohvaliti in izreč, priznanje ne samo vsem nastopajočim otrokom, temveč tudi njihovim učiteljem in vzgojiteljem. Vsakomur, ki je prisostvoval temu tekmovanju, bo ostala tista žminska nede'ja v nepozabnem spominu STANISLAV RENKO (Nadaljevanje na 6. strani) «tiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHHHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiuft Mer fiaraudv: MARKSIZEM 20. STOLETJA Znani francoski filozof in javni delavec, član CK komunistične partije Francije do leta 1970, Roger Garaudy, je napisal študijo z naslovom Marksizem 20. stoletja. Založba Mladinska knjiga je v zbirki Tokovi izdaia zdaj prevod tega dela in tako približala to stvaritev sodobnega francoskega misleca in angažiranega levičarskega intelektualca slovenskim bralcem. Knjigo je prevedla Neda Brglez, ki je napisala tudi krajši uvod, opremil pa jo je Mihajlo Šoltes. Garaudy je pomemben francoski politik in filozof, ki je v svojem delu bil sprva, vsaj nekako do leta 1960, odločen stalinist, potem pa je prišel v spor z ofi- ] daino politiko KP Francije in je bil leta 1970 izključen najprej iz centralnega komiteja, kasneje pa tudi iz partije. Glede na to je značilna njegova samostojnost pri marksističnem pogledu na nekatera aktualna sodobna družbena vprašanja v svetu. Prav to problematiko pa obravnava v svoji razpravi o marksizmu v današnjem svetu. Pisec izhaja predvsem iz troje stališč: Na eni strani imamo velik razvoj sodobne znanosti in tehnike, na drugi strani pa vse vedno bolj uveljavljajoči se socializem v družbenih odnosih. Tretja pomembna okoliščina je osvobajanje narodov Azije in Afrike Kako naj marksizem reagira na najaktualnejša vprašanja da- našnjega sveta, o tem naj bi dala odgovor Garaudyjeva knjiga. Kako naj torej marksizem živo in ustvarjalno reagira na sodobne družbene, gospodarske in kulturne pojave. Garaudyjeva razmišljanja o tem so živa, zanimiva in aktualna. Prevajalka in avtorica spremne besede sicer ugotavlja, da si je avtor morda zadal preširok naslov, ker ni podal neke sinteze, ki naj bi jo današnji čas potreboval in marksizem lahko dal. Delo pa je vendar zanimivo, bogato, ker nudi podobo neke misli in nekega vrednotenja sodobnega sveta in problemov, daje pa tudi panoramo nalog in možnosti marksizma, kot žive in ustvarjalne misli današnjega časa. Sl. Ru. PnmórsltrSnevnìfc 6 28. julija 1« horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekaj težav bo pri izvajanju dela, ki ste si ga prevzeli, ne da bi vam bilo potrebno. Vsekakor boste nalogo izpeljali in uredili svoje razmere, tako da boste speljali tudi v naslednjih težavah. Nekoliko ljubosumja bo. Z zdravjem boste zadovoljni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V splošnem bo vse prav, vendar boste prišli tudi v kočljiv položaj, iz katerega se boste dobro rešili, pa vas bo vendarle stalo živcev. Ne vmešavajte se v tuje marnje in ohranite mirno kri. Neka o-seba se zanima za vas in bi ne bilo prav priložnost izpustiti. DVOJČKA (od 21. 5. ISN do 22. 6.) Nekaj vas I\*i bo motilo pri izvajanju načrtov, ki so vam jih vsilili. Ne računajte, da boste dosegli vse, za čimer težite in vendar bo v glavnem obveljala vaša. Prečej nervozni boste in to prenesli tudi na okolico. Nekdo vas močno ljubi. Prehladili se boste. Veljaven od 28. julija do 3. avgusta 1974 RAK (od 23. 6. do 22. N 7.) če bo potrebno, u-* darite tudi po mizi, kajti na vaši strani je pravica, ki vam jo kratijo prav tisti, ki o pravici neprestano govorijo. Otresite se kompleksa, ki mu podlegate tudi v odnosih z ljubljeno osebo. Z zdravjem boste kar zadovoljni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pomoč pri delu vam bo prišla od tam, od koder bi je niti najmanj ne pričakovali. Utrdili si boste položaj in ime, ki se je zamajalo ob vaši zaletavosti. Ne hlepite za prevelikimi uspehi in za trenutnimi doživljaji. Malo glavobola. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Težko boste prenašali vsiljivost nekoga in še posebej njegove zgrešene poglede na resnost dela. Dobili boste pismo ali obvestilo o nečem, kar se ruši. Naj vas to ne spravlja v zlo voljo. Ljubljena oseba vas ima rada. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne bi smeli se tako gnati, ko pa veste, da vam ne bo uspelo vse speljati do konca. Na gospodarskem področju boste doživeli manjši neuspeh. Zato pa bodo večji moralni rezultati. To vam bo pomagalo tudi pri ureditvi družinskih odnosov. Nervoza. ŠKORPIJON (od 24. po* * zomosti bi ne bilo napak. Nekdo bo skušal izkoristiti napako, ki ste jo storili. Naključje vam bo sicer koristilo, da boste drugič bolj previdni. Pa tudi v ljubezni bodite bolj trezni in smotrni. Utrujeni boste in nervozni. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekaj lepih trenutkov v sicer zelo monotonem tednu. Toda naj vas to ne spravlja v slabo voljo, ko pa bodo rezultati dobri, celo odlični. Neko srečanje bi moglo biti kaj več, kot srečanje. Na pot boste šli in prijetno vam bo. oenin novi KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Kaže, da vsa vaša načrtnost ni zalegla in da se vam je nekje vrinila napaka. Ne obupujte, ker se bo vse uravnalo. Ne glejte na formalnosti, pač pa raje na vsebino. Včasih si izprašajte vest. V čustvenih zadevah nobenih novosti. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dela bo veliko, še preveč, koristi pa bo bolj malo. Predvsem boste morali nekoliko preusmeriti svoje interese in svojo dejavnost nasploh, da se ne znajdete v slepi ulici. Neko srečanje ali kaj podobnega, kar vas bo razveselilo. Nervoza. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prekinite z delom ali prenehajte s posli, kajti sicer bo-ste drago plačali svojo in tujo površnost. Sicer pa ste potrebni počitka, da ponovno uredite svoje misli. Neko pismo vas bo obvestilo o nečem prijetnem. Računajte z razumevanjem dobrih ljudi. Glavobol. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ■ 12 B 13 ■ 14 B 15 B 16 17 ■ 18 19 B 20 ■ 21 B 22 B 23 24 ■ 25 B 26 27 28 29 B 30 B 31 B 32 B 33 B 34 m 35 B 36 37 ■ 38 B B 39 m 40 41 B 42 43 VODORAVNO: 1. Naslednik Renka žeravice, 11. Trščica, 12. Red za opravljeno šolsko delo. 13. Neozdravljiva bolezen, 15. Žensko i-me, 16. Pritrdilnica, 17. Anton Novačan, 18. športno društvo v «našem kraju», 20. Poklon, nagrada, 21. Plemiška družina iz Genove, 22. Jaga, 23. Anton Medved, 25. Nem. spolnik. 26. Glumač, šaljivec, 28. Prvotni posel v «našem kraju», 30. Vinska poseda, 31. Sturmabtei-lung, 32. Svetloba, 33. Za malo denarja, 34. Del Ljubljane, 35. Je trd v «našem kraju», 36. Nikalnica, 37. Ivan Čargo, 38. Nam je večkrat ... v peti, 39. Praznih rok, 40. Arrigo, italijanski komponist, 42. Ceste, 43. Avtor Dume. NAVPIČNO: 1. Maksimilijanov grad, 2. Pregljevo ime, 3. Navedek, citat, 4. Kraljevski, 5. Italijanska nikalnica, 6. Španski kolesar, 7. Stroka, specializacija, 8. Osebni zaimek, 10. Edward, angleški pisatelj ali Shakespearov junak, 14. Kočljiv, 16. Bette, ameriška zvezda, 18. Turistični spremlje- valec, 19. Mamin ljubček, 20. Prosvetni ... v «našem kraju», 22. Sukno, 24. Bivši kapetan nogometnega moštva v «našem kraju», 26. Zaključek, 27. Jugoslovanski košarkarski reprezentant, 29. Sod v «našem kraju», 30. Oblika glagola biti, 33. Mesto v severni Italiji, 34. Alkoholna pijača, 35. «Naš kraj», 36. Življenjske vezi, 38. Glas, 39. Sodruga fantazije, 40. Bologna, 41. Opomba, 42. S popolnim naslovom. (lako) Pomladni dnevi «Čakavskega sabora» (Nadaljevanje s 5. strani) Zaključna prireditev teh ku'turnih istrskih '.m pa je bila v nedeljo, 9. junija pod naslovom «Dan Huma». Hum pri Buzetu je namreč eno najmanjših srednjeveških mest na sectu, sai šteje komaj 17 prebivalcev. Leta 1921. t.j. eno leto pred prihodom na oblast fašizma, so v tem mestecu fašisti um Vi dva glagolska napisa. Organizato ji ustanove čakavski sabor so sedaj poskibeii za obnovitev obeh napisov. ki sta bila 3. junija odkrita. Sledil je kulturno-umetniški program, nato pa se je saborska zastava spustila. O tej veliki kulturni prireditvi naših istrskih bratov snn srna trali za not rebro poročati bolj obširno. ne Samb zasadi velikih naporov (tudi materialnih) vseh sodelujočih, temveč trdi zaradi lega, da bi povedali, kakšne prireditve si lahko privošči osvobojeni del Jugoslovanov iz bivše Julijske krajine. Vzrok za to obširno poročilo pa je tudi v dejstvu, da je ta del osvobojenih bratov med obema vojnama zlasti pa med zadnjo vojno, tesno sodeloval s primorskimi Slovenci, katerih del je ostal v zamejstvu. Med diskusijami po branju naštetih referatov, je prišlo to dejstvo v precejšnji meri do izraza. V tej zvezi je padel tudi predlog, ki ga je izrekel podpisani, da bi se tradicionalno sodelovanje obnovilo, za kar bi bila prva priložnost skupna proslava jO letnice zmage nad fašizmom, ki bo v maju prihodnjega leta: svetoval je, naj v la namen voditelji «čakavskega sabora» že letos stop jo v stik s predstavniki podobnih organizacij in ustanov primorskih Slovencev z obeh strani meje. Podpisani je pozd-avil Sabor tudi v imenu tržaške SfCGŽ. Med udeleženci je bilo pet jugoslovanskih akademikov, članov akademij Slovenije. Hrvatske in BiH, a med njimi tudi slovenski pisatelj Ciril Kosmač in hrvatski pesnik Dobriša Cesaric, vso prireditev pa je vodil glavni tajnik čakavskega sabora hrvatski istrski pesnik Zvane črnja iz žminja, štiri dni pa je bil prisoten tudi znani istrski časnikar Ive Mihovilovič. Romski festival V Nišu so pretekli petek, soboto in nedeljo priredili svoj festival jugoslovanski Romi, to se pravi Cigani. Nastopilo je kakih 600 godbenikov in plesalcev iz 30 kulturnoumetniških društev jugoslovanskih Romskih plemen. Romi, ki živijo v devetnajstih mestih Srbije, so v Letnem gledališču, v Koncertni dvorani ter v Domu Romov v Nišu tri dni prikazovali svoje plese in pesmi in tudi brali svoja literarna dela, ki so nastala v zadnjih letih. Prvi dan festivala je šla skozi središče Niša povorka romskih plesnih ansamblov v narodnih nošah. SMRTI ***** NEKA O MINUT STA- OBE SKUPINICI PRESENEČENI OBSTALI DR.UQA PRED DRUCiO«,TRENUTEK TlSlNE, POTEM PA». Emil Frelih: \ V TAJCI SIBIRSKIH BREZ | l 10. POTOPIS Na stisnjenem skoraj brezobrežnem obzorju so se pokazali vitki dimniki, značilna silhueta sibirske ravni, četudi je bila vožnja po Obu redko doživetje, vendar ugodnega užitka ni nu- I Novosibirski dimniki tovarn dila. Nekako razkrojenega se človek počuti na prostrani rjavi vodni površini in vsi lepote željni pogledi so bili prizadeto hladni. Puščobnost je stopnjevala zavesa oblakov, sivkastobeli dim iz dimnikov v daljavi in črno železno ogrodje velikega, hladno razpetega črnega mostu nad rjavo reko. In dež... ki je škropil kar naprej... Tem bolj občudovanja vreden je bil ogled velike tovarne celuloze in papirja. Na pomolu reke Ob smo se zaustavili ob pogledu na ogromno hlodov žlahtnega lesa v zajezeni reki. Bogata surovina za pridelovanje celuloze je povsem prekrila vodno gladino. Nedaleč vstran stoji ogromna tovarna, ki bo vse te hlode predelala v papir. V njeni notranjosti so razsežne dvorane, ki se brez vmesnih zidov vrste druga za drugo, da tvorijo eno samo velikansko halo, tako veliko, kakršne do takrat še nisem videl. Iz prostora v prostor nas je vodil prijazen inženir in nam v prisotnosti njegovih asistentov razkazoval in pojasnjeval potek izdelave papirja in lepenke od neotesanih surovih debel do končnega izdelka. Med delavci je bilo izredno veliko žensk, sodim, da so bile celo v večini. Močne in krepke pojave so upravljale s stroji in materialom kot najbolj zreli možje. Oči-vidno jih je navdajala samozavest in ponos. Ni majhna stvar upravljati s produkcijo največje papirnice na svetu. Vreme se je prevesilo v sončen, a vendar še z oblaki pre-prežen večer. V tem času se večer zavleče v noč; še ob desetih zvečer ni popolne teme. Na ulicah je bilo skoraj prazno. V zraku je dišalo po tovarniškem dimu in sajah. Z nabrežja reke je veter prinašal hlad. Tesno je človeku na širokih samotnih cestah. Z nekaterih streh bldščijo v mraku rdeči svetleči se bodrilni napisi proletarskih gesel, katerih črke medlo odsevajo na mokrem črnem tlaku. » NEDEUA, 28. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 18.15 Program za mladino UFO: Podvig brez vrnitve 19.00 Profesor Boltežar 19.15 Spored za prihodnjih sedem dni 19.35 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.30 ODISEJA Sedmo in osmo nadaljevanje 21.55 športna nedelja 22.35 MALICAN OČE IN SIN: Smrtna nevarnost, TV film 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 19.00 Kolesarske dirke za nagrado Mateottl 20.30 DNEVNIK 21.00 PROGRAM S CLAUDIOM VILLO 22.00 Kulturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnjih sedem dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.10 W. S. Reymont: KMETJE, poljska TV nadaljevanka 11.00 NJEGOŠEV MAVZOLEJ NA LOVČENU, prenos iz Titograda 12.05 Otroška matineja: Risanka Družina Smola, Skozi neznano delto 13.00 Ljudje in zemlja 17.35 Ansambel Otavi ja Brajka ter ansambel Feniks 18.05 Mladinska oddaja: Pisani svet 19.00 POROČILA 19.05 ZAHODNJAK, ameriški film 21.00 DNEVNIK 21.25 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.40 ZNAMENITE PUSTOLOVŠČINE, TV nanizanka 22.35 Panama, dokumentarna oddaja 23.05 DNEVNIK 23.30 ŠPORTNI PREGLED KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.45 Otroški kotiček: RISANKA O RUFU IN REDIJU 21.15 Pregled tedenskega programa 21.30 Senca na oknu, igrani film 23.00 Koncert z letošnjega mednarodnega jazzovskega festivala PONEDELJEK, 29. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino 18.45 Slike iz sveta 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.40 SESTANEK Film, ki ga je režiral Jean Della Noy, 22.25 Filmske premiere 22.35 CANTACORTILE 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 TV RAZPRAVE 22.00 Vokalno - instrumentalni koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.10 OBZORNIK 19.25 SKOZI NEZNANO DELTO Potopisni film 19.55 Mozaik 20.00 Mladi za mlade: Lendava 20.30 Aktualna tema 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.30 M. Božič: PRAVIČNIK 22.40 Ljubljanske poletne kulturne prireditve 23.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Otroški kotiček: risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 Indijski slon, iz serije Enciklopedija živali 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 V gosteh pri orkestru . v0ji Nocoj se zaključi ciklus, ki nosi gornji naslov in ki S® ^ Giuseppe Giacovazzo. Zaključuje se s pozitivnim rezUt, tua!-ker je omogočil gledalcem širše poznavanje nekaterih a» nosti in dnevnih dogodkov. Ker je bilo minulo leto tako dogajanj, jih je TV komaj dohajala in to tako v zunanji' ^ tudi v notranji politiki, v primeru petrolejske krize. k° ^ v primeru ekonomskih težav, ki so nastale tudi v zvezi z getsko krizo. Seveda je prišla na vrsto Portugalska, 11, je na vrsto ciprska kriza, prišla je na vrsto zadeva Ba itd. itd. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slov. motivi: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Wrebov Kvintet op. 34; 10.15 - 11.15 Mladinski oder: «Koncert v parku»; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Giuseppe Dessi: «Krik», enodejanka; 26.05 Lahka glasba; 17.00 Plesna glasba; 18.00 Nedeljski koncert; 19.00 Znani motivi; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v parlamentu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Pesem za vsakogar. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Kako se počutiš; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Valčki in polke: 16.15 Pevci lahke glasbe: 17.30 Popevke; 18.00 Mali koncert lahke glasbe; 18.45 Glasba po željah; 19.45 Iz Ju-gotonovega juke-boxa; 20.00 Domače viže in napevi; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Vesela glasba; 11.05 Orkestri lahke glasbe; 11.30 Nedeljska ekološka oddaja; 12.00 Plošče, ki so najbolj popularne; 15.00 Hit parade; 15.20 Odrska glasba z Milvo; 17.10 Veliki variete z Ginom Bramierijem; 18.00 Nedeljski koncert s simfoničnim orkestrom; 19.20 Zaplešite z nami; 20.00 Program z Albertom Lupom; 21.00 Neapelj in njegova glasba, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete z Walter jem Chiarijem; 11.00 Šaljiva oddaja; 12.00 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govomi spored; 14.00 Klavirske skladbe; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; Kvizi o klasični glasbi; 17.30 Glasba in šport; lil.PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Na sporedu so orgle; 11.30 Plesna in odrska glasba; 12.20 Operna glasba: 13.00 Simfonični koncert; 14.30 Na soo-redu je violina; 15.30 Garcija Lorca: «Marjah Pinela»; 16.55 Baročna glasba; 17.30 Beethovnova antologija; 18.35 Skeči, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 20.30 Poročila; 6.30 Z vami na izletu; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Veseli tobogan; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Koncert; 15.05 Humoreska tega tedna — S. Pea-cock: Tri humoreske; 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Nedeljska reportaža: 16.30 Popularne oneme melodije: 17.00 Oscar Wilde: Ribič in njegova duša — rad igra; 18.00 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jazz za vse. TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne za vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Na sporedu je Čajkovski; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Tolminski upor v dokumentih goriškega arhiva; 22.15 Glasba v noči. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba: 10.45 Glasba in nasveti; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.55 Plošče; 17.30 Pevci lahke glasbe; 18.30 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni nre-gled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana: 20.30 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Program z Lino Volonghi; 13.20 Hit parade; 14.40 Radijska nadaljevanka: 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Operna, simfonična in komorna glasba; 19.30 Kratka enciklopedija neapeljske pesmi; 20.00 Pisan spored; 21.15 Pianist Jorg Demus; 21.45 XX. stoletje; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Ga- lerija melodrame; 9.30 Radijf nadaljevanka, G. Deledda: dera»; 9.45 Plošča za 10.35 Program z Bongk>r ^ 13.35 Dva komika: 13.50 Kan» zakaj?; 14.00 Plošče: ^ mogoči intervjuji ; Denise rot; 15.40 Glasbeno-govorri ,a. red; 17.40 Opravljivci; * , jg,55 la zgodovina ital. popevke; ■ ^ Verdijev «Falstaff», dirigira Toscanini; 22.00 Orkestri III.PROGRAM j, 8.25 Bartokove skladbe; ' Koncert za začetek; 10.30 Vjj jj interpretacije: «Lohengrin»: De Falla in Bela Bartok: ‘Jj. Sodobni in nekdanji oj. 12.20 Glasba skozi čas: e zet in Dvorak; 15.30 skladbe; 16.00 Respighi in ,w; dini; 17.10 Straussove skiao^ 18.45 Kulturni pregled, SLOVENIJA w 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, . 20.30 Poročila; 7.50 Rekrea^ 9.10 Glasbena matineja; Pisan svet pravljic; 10.20 P® or ce na potepu; 10.40 Zabavni .. kestri; 11.15 Za vsakogar n® j. 12.20 Z nami doma in na Pr j 13.30 Kmetijski nasveti; D- jj tujimi pihalnimi godbami: ^ Priporočajo vam...; 15.10 ^ 15.10 amaterski zbori; 16.40 2 barve; 17.00 «Vrtiljak»; ‘".j. Koncert po željah; 19.00 AR v; nosti; 19.15 Listi iz pop albn^; 19.45 Poletni kulturni votL «i 20.00 Lahko noč, otroci!: .jjn Stereofonski opemi koncert: Zvočne kaskade: 23.15 Pop®' JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 30. JULIJA DO 3. TOREK, 30. julija 1974 19.10 Obzornik; 19.25 M. Košuta: «Štirje fantje muzikantje»; 20.00 Mozaik; 20.05 Cesta in mi — 5. oddaja; 20.25 A. Srebotnjak: Koncert za harfo in orkester; 20.45 Risanka; 20.50 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.35 Moj sin Brile —-dokumentarni film; 22.05 M. de la Roche: Whiteoaki z Jalne — H. del TV nanizanke; 23.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Fotografija, madžarski igrani film: 23.00 Kuvajt, dokumentarna oddaja. SREDA, 31. julija 1974 19.10 Obzornik; 19.25 Družina Smola, serijski film: 19.55 Mozaik; 20.00 Kaj je novega? zabavnoglasbena oddaja: 20.20 Od zore do mraka: Sodelovanje; 20.45 Risanka; 20.50 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.35 Psi in ljudje — češki film; 23.10 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Komu je potreben Vaška?, sovjetski dokumentarni film; 22.30 Gostje pri «Slovenski popevki» — ansambel «Design». ČETRTEK, 1. aveusta 1974 19.15 Obzornik; 19.25 Svet v vojni, tretji del; 20.15 Mozaik; 20.45 Risanka; 20.50 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.30 Kam in kako na oddih; 21.40 J. Mach: Mavrica — TV nadaljevanka; 22.30 Odiseja miru: Jemen med Marxom in A-lahom; 23.00 Ljudje s fotografij Stojana Kerblerja: 23.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Razposajeno poletje, igrani film; 23.00 Likovni naktumo: Janez Pirnat. PETEK, 2. avgusta 1974 19.10 Obzornik; 19.25 Čevlji, o-troška serija Bistrooki: 20.00 Mozaik; 20.05 Spoznavajmo japonsko glasbo; 20.25 TV kažipot; 20.45 Risanka; 20.50 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar; 21.30 Propagandna reportaža; 21.45 Poštar vedno pozvoni dvakrat, celovečerni film; 23.35 Dnevnik. Koprska barvna TV 18.00 Balkansko prvenstvo v a-tletiki, prenos iz Sofije; 21.00 Risanke za otroke; 21.15 Dnevnik; 21.35 Clochmerle, dramatiziran ro- AVGUSTA 1974 i S^' man; 22.00 «Indijanec Hawk»’ rijski film; 22.25 Naši zbor1-SOBOTA, 2. avgusta l»'4 18.25 Obzornik; 18.40 18.45 Sofija: Balkanske igre. prenos; 20.15 Kaj P001^ ob nedeljah, zabavna oddaja: Risanke; 20.50 Cikcak; 21-2»’ r denski notranjepolitični Rorne„no5 21.40 Zlata roža Portoroža, Pr^ j( zabavno glasbene revije; ^ Propagandna oddaja; 22.35 lumbo — serijski film; 23.45 D nik. Koprska barvna TV ^ 18.00 Balkansko prvenstvo V ^ tletiki, prenos iz Sofije; 2 • Dnevnik; 21.30 Zlata roža P® jj. roža. prenos zabavnoglasbene j’ reditve; 22.30 «TOD 3», tel®11” iz serije «Nemogoči podvigi*- Hrabro razvijajoče se mesto in obrazi delavcev, študentov In znanstvenikov, četudi utrujenih od dnevnega in nočnega dela, razodevajo, da bodo naloge zatrdno opravili. AKADEMGORODOK — SRCE SOVJETSKE ZNANOSTI Povabili so nas v Akademgorodok. Bolj nedoumno kot skrivnostno nam je zvenelo ime mesteca, kjer deluje daleč od mestnega vrveža in trušča tovarn sibirski oddelek sovjetske a-kademije znanosti. S širokih mestnih ulic smo zavili k obrežju reke Ob, po kateri so plule težko natovorjene ladje. Kmalu zatem, že zunaj mesta, smo lahko opazovali ljubke lesene predmestne naselbine hišic z neizogibnimi sončnicami v ogradih. Kot bi zasijalo sonce v sivem dopoldnevu, tako prijetno je delovalo zlato rumenilo med surovimi rjavimi, zeleno in modro obarvanimi lesenimi domovi, ki jim je rezbarska okenska ornamentika še pridala svoj čar. Človeka kar zgrabi, da bi se v poletnem času počitniško vselil vanje. Prešli smo križišča ulic in most reke Inje, ki se izliva v mogočni Ob. Zapeljemo čez železniško progo, ki pelje v pre-mogokopno Kuznecko dolino, po kateri dobavljajo surovine no-vosibirski industriji. Od čezsibirske železnice se tu namreč odcepita še dve važni progi. Ena pelje do Ahmat Ate in še dalje, druga pa do kazahstanskih predelov. Zunaj mesta se razprostira kompleks borovih gozdov, visokih, ravnih debel kot sveča. V senci košatega vejevja so tako imenovane dače, hišice in domovi za počitnice delavcev in mladine. Obkrožajo jih gaji brez, ti ljubki, večni simboli sibirske tajge. Pri krčenju tajge je na tera mestu nekdaj preživljalo svojo kazen nad tristo tisoč izgnancev, med njimi pisatelji Fjodor Mihajlovič Dostojevski in nekaj časa tudi Maksim Gorki. Prav v znamenitih «Zapiskih iz mrtvega doma» slika Dostojevski svoje življenje v izgnanstvu v teh krajih. Zdaj je dobršen del tajge premagan: prekrižana je s stami in železniško progo, vanjo so prodrla naselja z triko in vodovodom, domovi so ogrevani z zemeljskim P*1. ji: el®*’ Dl Vž^ Razen čezsibirske železnice, ki so jo pozneje elektrificira^ ji pridali drugi tir, povezuje tukajšnje osrednje predele z dno Sibirijo še najnovejša čezsibirska avto cesta. # Peljali smo se skozi podvoz pod tračnicami čezsibirsk® . leznice in pred nami se je odprla gladina umetnega jezera, se pred novosibirsko elektrarno razlije Ob v širno Obsko je. Kmalu zatem nas ob asfaltni cesta sredi gaja borovcev, .. in brez opozori nekaj metrov dolga tabla z napisom v c4rlvto- Novosibirski naučni oentr. V dobre pol ure nas je torej bus iz Novosibirska pripeljal v nekako petindvajset kiloH1®^. oddaljeno središče slovitega sovjetskega raziskovalnega ^ i nja v Sibiriji. Naše zanimanje med vožnjo je bilo osredoto^L v pokrajino in iz avtobusa smo se nenehno ozirali na vse ® ni. četudi smo vozili počasi, razen lepega kraja, nismo ug . li nič takega, kar bi pritegnilo pozornost naših predsta ,, znanstvenem središču. Vse skupaj je bil le velik negovan f> preprežen z asfaltnimi cestami in potmi po dolgem in tu in tam pa smo ugledali za drevesnimi debli svetle dl kot bi bili letoviščni hoteli v nekem zdravilišču. ,tj Ustavili smo se pred palačo prezidija Akademije znan^i:’. S polnimi pljuči smo zajeli hladen, čudovito čist zrak, ki ^ je po dnevih industrijskega dima in saj v Novosibirsku ^ tako dobrodošel. Celo nebo nam je bilo naklonjeno. Kdaj kdaj je pokukalo sonce izza oblakov in v zraku se je zadi j la mavrična svetloba stoterih barvnih odtenkov, kot bi se ^ občasnimi dežnimi kapljicami lomila od neštetih kristalov. okrog in okrog temna debla smrek, jelk, akacij, visokih topo* ne vem kaj še vse, in nepogrešljivi gaji srebrnkastih vitkih v ki s trepetljikajočimi se svetlozelenimi lističi prevladuj®) gozdnem zelenilu krošenj dreves. (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA julij 1974 »Sledite soncu na Ciper, kjer je 340 od 365 dni v letu sončnih... Obiščite najbolj sončni otok v Sredozemlju ... Romantični Ciper, rojstni kraj Afrodite, boginje lepote, ljubezni in plodnosti... Otok ljubezni... Otok Otela in Dezdemone... Srce Bližnje-ga vzhoda in njegovo križišče... Otok, ki vas preplavi z gostoljubjem svojih prebivalcev...« Portreti Ciprčanov Ljudje z otoka ljubezni Turistični plakati, ki vabijo na Ciper turiste z vsega sveta, so v teh minulih desetih dnevih, ko se je otok spremenil v krvavo bojišče zunanjih iger in skomin, zbledeli, se razcefrali v eksplozijah bomb in zgoreli v požarih, ki so zajeli Nikozijo. »Romantični Ciper... Sončen in zdrav otok...« Zdi se, kot da se besede s plakatov posmehujejo. Toda nekaj je najbrž ostalo nespremenjeno: ciprski ljudje, ki slove po svoji gostoljubnosti. Ne bodite presenečeni, vas opozore ob prihodu na otok, če vas neznanec pozdravi na cesti, vrnite mu vljudno pozdrav. Uživajte gostoljubje Ciprčanov, vam svetujejo, pojejte vse, kar vam ponudijo, pa če vam ugaja ali ne. Takšni so vsi Ciprčani, tostran in onstran zelenih linij, ki po otoških mestih ločujejo grško skupnost od turške. Četudi so si med sabo tako različni, četudi se običajno sovražijo in si ne zaupajo. V minulih štirinajstih letih, kar je Ciper neodvisna republika, se jih je pojavilo nekaj med njimi, ki so vzeli usodo otoka v svoje roke. Grških in turških Ciprčanov. Njihovi portreti so v bistvu portreti Cipra. Prvi človek Cipra je nedvomno Mihael Hristodulu Muskos, nadškof Makarios III., ki je bil otoški predsednik vse od njegove neodvisnosti. Njegovo življenje je potekalo v znamenju številke 13: rojen je bil 13. avgusta 1913 v vasi Panaja v pafo-škem okrožju, s 13 leti je vstopil v samostan Kikko in se posvetil duhovniškemu poklicu in 13. decembra 1959 je bil izvoljen za ciprskega predsednika. . Človek številke trinajst Leta 1938 je šel na atensko univerzo študirat teologijo in pravo, osem let kasneje je postal duhovnik in je prevzel ime Makarios, po grško »blagoslovljeni«. S štipendijo svetovnega cerkvenega sveta je odšel na podiplomski študij na bostonsko univerzo v ZDA, od koder se je leta 1948 vrnil ter postal škof Kitiona, enega od treh otoških cerkvenih okrožij. Tega leta se je že aktivno vključil v boj za »enozis«, združitev Cipra z Grčijo, zoper britansko okupacijo. Oktobra 1950 so ga v nikozijski katedrali svetega Janeza ustoličili, po pradavnem bizantinskem obredu, za nadškofa Makariosa III. Postal je du- Kdo so Makarios, Klerides, Denktas, Sampson in Kiicuk, ljudje, ki so krojili otoško usodo? hovni vodja otoških Grkov — devet let kasneje pa še njihov posvetni vodja. Med leti 1951 in 1954 je potoval po svetu in se zavzemal za ciprsko stvar: obiskal je Grčijo, ZDA, Egipt, Sirijo in Libanon. Bil je tudi na bandunški konferenci leta 1955, ko se je rojevala politika neuvrščenosti. Aprila tega leta se je na otoku izkrcal »Digenis« (letos januarja umrli general George Grivas) in s svojo podtalno organizacijo EOKA začel boj proti Britancem, za priključitev Cipra Grčiji. V štirih letih bojev mu je Makarios ves čas stal ob strani. Marca 1965 so Britanci izgnali Ma-karia na Sejšelske otoke, da bi tako preprečili njegov velik vpliv na ciprske Grke. Leto kasneje so ga izpustili, pod pogojem, da se na Ciper ne vrne in je potem nekaj časa živel v Atenah. Po podpisu ztiriškega in londonskega sporazuma o ciprski neodvisnosti se je na otok vrnil in bil decembra istega leta izvoljen za predsednika. V kasnejših 14 letih je bil še dvakrat — z ogromno večino glasov, vendar pa le z glasovi otoških Grkov, kajti Turki so volili zgolj podpredsednika, Turka —izvoljen za ciprskega predsednika. Makarios je vselej užival velik ugled v svetu in med domačimi Grki. Imel je namreč dvojno oblast, duhovno in posvetno, in to med pobožnimi pravoslavnimi Ciprčani igra precejšnjo vlogo. Kdor ima drevo, ima tudi ’ senco, pravi ciprski pregovor. Toda vprašanje je, če je ta senca te dni Makariu koristila — otoški Turki so mu od nekdaj spodbijali pristojnost, da zastopa vse otočane, Grke in Turke in ga obtoževali, da zastopa izključno grške interese. Človeka, ki ga je te dni začasno nasledil — Glafkosa Kleridesa — so sprejeli z večjo naklonjenostjo. Po njihovem bi on utegnil bolje opravljati predsedniško funkcijo. Toda: ali je Klerides dokončni novi predsednik? Makarios mu je 23. julija, ko je Klerides nasledil samozvanega pu-čističnega predsednika Sampsona, priznal le začasno predsedniško funkcijo in rekel, da pričakuje, da mu bo predal oblast, ko se v prihodnjilf^fie- ' kaj dnelj vrne na otok.^ Se _bo to zgo-^ dilo? Ciprski pregovor pravi: »Stara gospa se je navadila jesti fige in zdaj hoče jesti tudi figovo listje ...« Advokat na otoku advokatov Klerides je bil v minulih letih praktično druga osebnost grške skup nosti na otoku. Prevejan politik, vešč vsakršnih prefinjenih iger, sposoben odvetnik, skratka lisjak, ki je imel v malem prstu bizantinski mozaik otoka. Glafkos Klerides se je rodil leta 1919. Pravo je študiral v Londonu in postal odvetnik — pravijo, da je Ciper otok odvetnikov in da je prav zato njegovo politično življenje tako zelo podobno žolčnim pravdarskim zdraham. Med drugo svetovno vojno je Klerides letel kot pilot RAF, britanskih kraljevskih zračnih sil, nad nemškim rajhom, kjer so ga leta 1942 sestrelili in ga imeli tri leta v vojnem ujetništvu. Od leta 1951 do 1960 je Klerides delal kot odvetnik na Cipru m je zaslovel kot branilec pristašev EOKA, ki so jih aretirali Britanci. V letih 1959 in 1960 pa je predstavljal cipr-sko-grško skupnost v ustavni komisiji, ki je ustvarjala otoško neodvisnost. Ta čas je postal tudi minister za pravosodje neodvisne ciprske vlade. Od avgusta 1960 naprej — pa vse do danes — je bil predsednik ciprskega parlamenta. Kleridesa so ocenjevali za voditelja desnice in je skupaj z Georgadži-som ustanovil leta 1969 »Združeno nacionalno stranko«, lei je zagovarjala ciprsko neodvisnost, nastopala proti enozisu in proti grškemu vmešavanju v ciprsko notranjo politiko. Kleridova nacionalna partija je dobila na volitvah 1970 kar 15 od 35 grških sedežev v ciprskem parlamentu, medtem ko jih je levičarska stranka AKEL (delavska oziroma komunistična partija, najbolj vneta zagovornica Makaria in ciprske neuvrščenosti) dobila devet, zagovornik enozisa Evdo-kas pa nobenega. S tem se je Kleri-desova politična' teža na Cipru še okrepila. Četudi je Klerides javno podpiral Makaria, pa je vendarle ves čas veljal za njegovega političnega rivala. Politično velja za bolj desnega in bolj prozahodnega — v nasprotju z Maka-riom, ki je navzven vodil aktivno neuvrščeno politiko. Od leta 1968 je Klerides zastopal grško skupnost na otoku v pogajanjih s turško skupnostjo, ki jo je vodil Rauf Denktas, njegov pokliem kolega. Pogajanja so tekla v različnih krajih — nekaj časa tudi v Bejrutu — vendar doslej niso obrodila uspehov. Ravno v teh pogajanjih, ki naj bi začrtala dolgoročno mirno sožitje dveh narodnostnih skupnosti na otoku, je Klerides zaslovel kot spreten in cenjen politik. Tudi otoški Turki mu teh sposobnosti niso nikoli spodbijali — še več, imeli so ga za sprejemljivejšega sogovornika, Kot je nadškof Makarios. Najbrž je bilo ravno to odločilno za Kleridovo izvolitev na mesto ciprskega predsednika. čaka ga nedvomno težka naloga. A kdor je moker, se ne boji dežja, pravi ciprski pregovor. Zadnji dogodki na otoku so nedvoumno pokazali, da je sožitje med obema skupnostima nujno doseči, tako zaradi notranjih kot zaradi zunanjih vzrokov. Zato ni naključje, da se je takoj potem, ko je 23. julija v neki nikozijski cerkvi zaprisegel kot novi ciprski predsednik, nemudoma sestal z Raufom Denktasom, vodjem otoške turške skupnosti, svojim starim znancem s šestletnih pogajanj. Rauf Denktas je odvetnik kot Klerides. Rodil se je leta 1924 v Pafosu (torej je bližnji rojak Makaria) krajevnemu sodniku. Tako kot Klerides je študiral pravo v Londonu in je od leta 1947 do 1949 opravljal na otoku odvetniški poklic. V naslednjih devetih letih je bil britanski kronski svetnik in javni tožilec, že od začetka 40. let se je posvetil vprašanjem otoških Turkov in je o tem pisal v turškem listu »Ses«. Na otoku so ga kmalu začeli ceniti kot odličnega pravnika in gorečega zagovornika pravic otoških Turkov. V letih' 1959 ih 1960 je bil Denktas predsednik federacije ciprsko-turških združenj in je na londonskih pogajanjih o prihodnosti Cipra leta 1960 zastopal otoške Turke. Potem je postal predsednik turške zbornice ciprskega parlamenta, skratka vodja turških poslancev — kot je bil Klerides vodja grških poslancev. Ko je prišlo do krvavega božiča leta 1963 — otoški Grki so poklali več tisoč Turkov in ti so se nato zaprli v svoje enklave, države v državi — je spregovoril o težavah otoških Turkov pred svetom, najprej v Londonu in nato, 28. februarja 1964, pred varnostnim svetom OZN. Zato mu je Makarios prepovedal vrnitev na Ciper in je potem štiri leta, do 1968, živel v Turčiji. Vmes se je poskušal tajno vrniti. Tako se je novembra 1967 skrivaj izkrcal na ciprski obali z nekaj svojimi pristaši, vendar so ga ujeli in brez procesa izgnali nazaj v Turčijo. Ko je bila decembra tega leta s turško pobudo ustanovljena prehodna turška uprava na Cipru, pod predsedstvom dr. Kiigiika, je Denktas postal v odsotnosti njen podpredsednik. Dvesto dolgih sej Aprila 1968 se je Denktas vrnil na Ciper in takoj začel pogajanja s Kle-ridom Otoški Turki so mu priredili veličasten sprejem, podoben tistemu, kot so ga otoški Grki Makariu po vrnitvi iz izgnanstva. Tedaj se je Denktas obrnil na otoške Grke z besedami: »Hočemo prijateljstvo Toda ne bomo se uklonili.« Teh besed se je držal ves čas napornih pogajanj, v katerih je zagovarjal federalno upravo Cipra, takšno, da bi imeli v njej otoški Turki vso enakopravnost z Grki. Kakih 200 sej je imel s Klen-dom brez uspeha Nekako spoprijateljila sta se med temi maratonskimi pravnimi dvoboji: oba zagnana advokata in vroča zagovornika pravic svoje skupnosti. Ko je prejšnjemu turškemu podpredsedniku Kiigtiku izte kel mandat, je bil Denktas 16. te bruarja 1973 izvoljen za ciprskega podpredsednika. Tako je zdaj dejanski vodja turške skupnosti na Cipru in tudi po politični funkciji Kleridov kolega. j * v. | 14 i ! \ ,is, . -4\ yQ * Bili so še drugi ljudje z otoka ljubezni — in so izginili. Stari »Digenis«, general Grivas, je letos umrl in zapustil za sabo podtalno teroristično organizacijo, ki brez njega ni zmogla več bizantinskih fines politične igre ter je odkrito poiskala podporo pri grški hunti. Ta je spravila na površje 39-letne-ga Nikosa Sampsona, izdajatelja lista »Mahi« (boj), sicer pa znanega likvidatorja iz časov boja proti Britancem in iz časov krvavega božiča 1963. Bil je kratkotrajna figura, ki je ni nihče sprejel, še najmanj otoški Turki, četudi jim je javno ponujal roko. Otoški Turki so pač poznali stari ciprski rek — »Četudi cigan postane kralj, bo še vedno razmišljal kot cigan«. Sampsona so leta 1956 aretirali zaradi umora dveh britanskih policajev, ga najprej obsodili na smrt in potem na dosmrtno ječo. ki jo je ob razglasitvi neodvisnosti zapustil. Kasneje je v svojem listu pisal spomine o svojih ubojih Britancev m objavljal fotografije — kajti zelo rad se je slikal. Zagrizen nacionalist, antikomunist in desničar, rasist po duši je »zaslovel« med pokoli Turkov leta 1963. Pozabljeni zdravnik Zdaj je zapustil ciprsko politično prizorišče, katerega je hotel »obvarovati državljanske vojne«, kot se je izgovarjal, a ki jo je dejansko pahnil v najhujši državljanski spopad Odpovedali so se mu praKtično vsi. Ciprčani bi slikovito rekli: »Kdor pade v blato, ga požro prašiči«. Njegovo osemdnevno predsednikovanje ie bilo najbolj krvava epizoda ciprske zgodovine. Ciprsko politično prizorišče je lani zapustila še ena vplivna osebnost, stari zdravnik dr Pazil Ktigilk, ki je bil dolga leta vodja otoških Turkov. Rodil se je leta 1906 v Nikoziji in je študiral medicino v Istanbulu, Lausan-nu in Parizu, leta 1938 pa se je vrnil domov in delal nato kot zdravnik. A že kmalu se je posvetil problemom otoških Turkov in začel izdajati časopis »Halkin Sesi« tglas ljudstva). Decembra 1959 je posta) ciprski podpredsednik, po krvavih neredih decembra 1963 pa je to funkcijo nehal opravljati, štiri leta kasneje je ustanovil »prehodno upravo turške 'skupnosti« in bil njen predsednik. Denktas, pa podpredsednik. Februarja lani se je umaknil v politično pozabo, zagrenjen in strt. Nasledil ga je vitalnejši, dinamičnejši Denktas. To so ljudje z otoka ljubezni, ki zadnji čas ne pozna več ljubezni. Usoda otoka je v njihovih rokah, četudi se zdi, da hočejo to drugi pozabiti. A najsi bo tako ali drugače, orez njih, Ciprčanov dveh duš, turške in grške, ne bo mogoče začrtati prihodnosti otoka, ki se je spremenil v preizkusni kamen miru in varnosti v Sredozemlju. Tit Doberšek Ali rastline poznajo ugodje in bolečino V' „Custveno“ življenje rastlin Sliši se neverjetno: rastline kažejo določeno nagnjenost do glasbe Aristotel je mislil, da imajo rasili-ne dušo, Darwin je nekatere njihove dele primerjal z možgani. Goethe, ki mu je kot botaniku uspelo nekaj temeljnih odkritij o metamorfozi rastlin, je pod njihovo snovno podobo slutil duhovnost. Sodobna znanost gleda na to skeptično in s kančkom poroga, hkrati pa raziskovalci v več deželah odkrivajo zadnja leta neznani, skriv-nostni svet, v katerem rastline trpijo, berejo človeško misel in se poskušajo sporazumevati z nami. Neznani svet, ki meji na znanstveno domišljijo in se včasih tudi prepleta z njo, je opisan v presenetljivem delu »Skrivnostno življenje rastlin«, ki ga je v ZDA izdal Peter Tompkins v sodelovanju z biologom Christopher-jem Birdom. Dogodek, ki je nemara največ prispeval k ponovnemu zanimanju za skrivnostni svet rastlin, se je pripetil leta 1966 v pisarni izvedenca za ugo. tavljanje laži Cleva Backsterja, strokovnega svetovalca newyorške policije. Morda iz radovednosti ali pa zato ker trenutno ni imel kaj početi, je Backster pritrdil elektrodi detektorja laži na list dracene, sobne rastline, ki jo je kupila njegova tajnica. Potem je rastlino zalil. Pričakovati je bilo, da bo galvano-meter zaradi večje količine vode pokazal manjši električni upor, zgodilo pa se je prav nasprotno. Osupli Backster se je potem vprašal, kaj bi bilo, če bi rastlina »trpela«. K listu z elektrodama je sklenil pritakniti goreči vžigalnik. V trenutku odločitve, t. j. še preden je vžigalnik potegnil iz žepa, je kazalec na aparatu naglo poskočil, s čimer je nakazal povečano površinsko prevodnost. Grafični zapis je oporni njal na krivuljo, ki sicer nastane, kadar človeku z vprašanjem nastavimo past ali mu grozimo. Bremenilna priča in detektor laži Ko je Backster potem res osmodil list, je bila galvanska reakcija šibkejša. Ko se je kasneje pripravljal, da bo ožgal list, a v resnici ni imel tega namena, ni bilo nikakršne reakcije, ko da bi rastlina vedela, da gre za prazno grožnjo. Pri nadaljnjih poskusih z boljšimi pripomočki se je Backster prepričal, da rastline zaznavajo človeška čustva in da je v njih nekakšna nagnjenost h gospodarju. Nenavaden poskus, pr: katerem je sodelovalo nekaj agentov newyor&ke policije, je po vsem videzu pokazalo, da imajo rastline tudi spomin. šest mož je z zavezanimi očmi seglo v klobuk po zložene papirčke Eden med njimi je dobil Listič z ukazom, naj izruva in zmečka eno izmed dveh rast lin v prostoru. Zločin se je zgodil skrivaj, tako da niti Backster ni vedel kdo je krivec. Edina priča je bila druga rastlina, ki je ostala cela. Potem ko so na to rastlino pritr dii: elektrode, so se ji osumljenci približali drug za drugim. Ko je krivec prišel do nje, je galvanometrska igla ponorela. Dvoje možnosti: ali je rastlina »spoznala« človeka, ki je uničil njeno vrstnico, ali pa je po nekakšni telepatiji zaznala krivdo, ki so jo poskušali prikriti. Dejstvo je, da je bil zločinec razkrinkan. Pri nekajkrat ponovljenem poskusu v navzočnosti več znanstvenikov je Backsterju uspelo rastlino spremeniti v detektor laži. Elektrode so bile pritrjene na rastlino, človek (brez elektrod) je sédel prednjo. Backster mu je rekel, da mu bo naštel nekaj števil in ga vprašal, ali je med njimi tudi letnica njegovega rojstva, on pa naj vsakokrat odgovori »ne«. Po grafičnem zapisu galvanske krivulje je potem zlahka ugotovil pravo letnico. Nekaj živih rakovic je bilo na nihajoči plošči pri poskusu, pri katerem je Backster povsem izključil človeški dejavnik. Kakor se je plošča zibala — ljudi ni bilo zraven — tako so rakovice padale v posodo s kropom. Galva-nometer, pritrjen na rastlino v sosednji sobi za zaprtimi vrati, je v trenutku smrti rakovic zaznamoval nenadno burno sled. Zapis se je razločeval od tistih, ki so označevali čustva, zato se je Backster vprašal, ali niso žive celice na ta način registrirale smrti druge celične skupine. Pri novih poskusih je ugotovil, da je rastlina enako zaznala smrt bakterij, kvasnic, ameb, krvnih celic in spermijev. Ti poskusi spominjajo na sovjetske ugotovivte, da se žive celice lahko »sporazumevajo« skozi kremenčevo steno. Raziskovalci sodijo, da teh sporočil ne prenašajo elektromagnetni valovi, ker jih ne more zadržati niti Faradayeva kletka niti svinčena stena. Med rastlino in njenim gospodarjem se izoblikuje »empatija«, odnos, ki ga ne morejo pretrgati niti razdalje niti ovire. Poskusi, pri katerih so bile rastline pod nadzorstvom elektrod, medtem ko je bil »gospodar« na poti, so pokazali nenadno galvansko vznemir jenost v skladu z gospodarjevimi dogodivščinami na potovanju. Ko se je elektronski inženir Pierre Paul Sauvin vrnil v laboratorij — konec tedna je preživel na deželi — je ugotovil da so rastline avtomatično zaznamovale viške njegovega ljubimkanja s prijateljico. Sovjetski raziskovalci so zbrali pre cej podatkov, ki so zbudili pozornost drugih znanstvenikov, zlasti v ZDA. , Pred nekaj tedni je ameriška revija | »Medicai World News« objavila sovjetske in ameriške ugotovitve v zvezi s »Kirianovo fotografijo«, na kateri se vidi tako rastlinski kot človeški obstret in s katere je mogoče razbrati sicer še povsem skrite zametke bolezni, na primer gripe ali infekcije. Celice se obveščajo Raziskovalci v SZ so vcepili rastlinam tako imenovani pogojni refleks Pavlova. Sodelavci inštituta v Alma Ati (Kazahstan) so naučili filoden dron, da se je varoval rudninske kamnine: kadar je bila ta kamnina v bližini, so rastlino izpostavili raznim neprijetnostim (opekline, rezanje, električni sunki). Filodendrom se je vzne miril, brž ko so to kamnino položili v njegovo soseščino, nasprotno pa ni bilo nikakršne galvanske reakcije, če so rudnino zamenjali s kamnom brez rudninskih primesi. Ob tem sodijo sovjetski raziskovalci, da se utegnejo rastline obnesti pri geoloških raziskavah. Moskovski psiholog Puškin in sode lavec Fetisov, ki sta skrbno preverila Backsterjeve poskuse, sta prišla do skoraj enakih sklepov. Odkrila sta zaznavne sposobnosti rastline po posre dovanju hipnotizirane deklice, ki sta ji sugerirala različno duševno stanje. »Na vsako sugerirano čustvo sva odkrila električno reakcijo z encefalografom, pritrjenim na liste geranije v lončku.« Geranija je tudi »ugotavljala laž« in je brez težav uganila številke od ena do deset, kakor jih je izbirala deklica Puškin piše: »Med celicami rastlin in živčnimi celicami deklice očitno obstaja zveza. Govorica rastlinske celice se ujema s sporočili živčne celice. Celice dveh povsem različnih tipov se torej lahko sporazumevajo.« Sliši se neverjetno, a je očitno res da rastline kažejo določeno nagnjenost do glasbe. Denverska glasbenica Doro thy Retallack in biolog Francis Bro-man sta znanstveno natančno izvedla več poskusov. V treh prostorih, dolgih po dvajset, širokih šest in visokih devet metrov, sta imela filodendrone, redkev, koruzo, geranije, afriške vijolice in kasneje še več drugih rastlin. Naprave so natančno odmerjale sve tlobo, vlažnost in temperaturo. Vse rastline so bile v enakih razmerah, le s to razliko, da je bil v eni sobi popoln mir, v drugem prostoru je odmevala iz zvočnikov klasična, v tretjem pa rockovska glasba. Rastlinam sta všeč Bach in klasični jazz Ugotovitev, ki še ni pojasnjena: rastline v drugem prostoru so se nagi- bale k viru klasične glasbe, tiste v tretjem pa so rasle v nasprotno smer, ko da bi poskušale uiti rockovsKim ritmom. Retallackova m Broman sta dognala, da rastline nasploh ne mara jo sunkovitosti :n da so jim violine daleč najbolj všeč. »Matematično« od vijajoča se glasba je učinkovala pozi tivno, kakofonija nekaterih vrst pa bi lahko v nekaj dneh umorila rastlino Ob skladbah iz Bachove »Knjižice za orgle« so se rastline nagnile proti viru glasbe za 35, ob indijski »veem«, ki jo je igral Ravi Sankar, pa celo pod kotom 60 stopinj, kakor da hočejo rasti naravnost prot: zvočniku Kaže, da glasba lahko poveča do nos. Kanadski agronom Eugène Canby iz Wainfleeta v Ontariu je oko! po skusne parcele z žitom razpostavil zvočnike, iz katerih so donele Bachove sonate za violino. Pridelek nekaj mesecev kasneje je bil za 66 odstotkov nad povprečjem. Ameriški botanik George Smith iz Normala (Ilbnois) je bil sicer skepti čen do teh rezultatov, vendar je poskusil. V enem izmed dveh povsem enakih rastlinjakov je iz zvočnikov dan in noč prihajala Gershwinova »Rapsodija v modrem« Pridelek koruze je bil v »glasbenem« rastlinjaku za ib soje pa približno za 20 odstotkov večji. V Tompkins-Birdovi knjigi so dokumentirano opisani dosedanji dosežki na tem skrivnostnem področju, kjer nekateri podatki segajo čez meje verjetnosti. Toda —- se vprašujeta pisca — mar nekaterim dosežkom zadnjih let ne odrekamo verodostojnosti prepro sto zato, ker so v takem nasprotju z našo vednostjo? Poglobljeno znanje bi po njunem mnenju omogočilo izredne dosežke v vsakdanji praksi. Kako je na primer z ugotovljenimi zvezami, če jih ne posredujejo niti znam žarki niti elektromagnetni valovi? Ali so ve. zani na svetlobno hitrost, an pa so trenutni, t. j. nekakšen odsev stalnega ravnotežja v naravi? če je temu tako bi lahko to zvezo uporabili za takojš nje neposredne stike med vesoljsko ladjo, zelo oddaljeno od našega plane ta, in za odkrivanje sledov življenja na drugih planetih. V skladu z novimi dognanji bo seveda treba spremeniti nekatere postopke v sodobnem kme tijstvu. V življenjski piramidi imajo rastline zelo pomembno nalogo, pišeta avtorja »Skrivnostnega življenja rasthn«, kajti živali in ljudje ne morejo raznih prvin v zemlji predelovati v proteine potrebne za življenje. Toda intenzivna gojitev m pretirana raba umetnih gno jil spreminjata ne le prvotno sestavo tal, marveč tudi rastline na njih, tako da utegnejo postati strupene. Tompkins in Bird poudarjata, da sodobno kmetijstvo ne ve, kaj rastline potrebujejo v resnici in kaj zmorejo. Vsaj nekaj znamenj kaže, da rastline lahko spreminjajo elemente. Na to izredno sposobnost, k! je modemi znanosti uspela le v omeje- nem obsegu pri nekaterih jedrskih reakcijah, je že leta 1873 opozoril Albrecht von Herzeele, pisec Knjige »Izvor neorganskih snovi,« ki je ugotovil, da se je v nekaterih semenih m rastlnan, ki so pognale v destiliram vodi znatno povečala količina kalija, fosfora, magnezija, kalcija in žvepla. Transmutacija prvin Tompkins in Bird povzemata ugotovitve profesorja Pierra Barangerja, predstojnika laboratorija za organsko kemijo na pariški politehniški šoli, ki je več tisočkrat ponovil Herzeelov poskus in ki je že leta 1959 izjavil, da rastline dan na dan pred našimi očmi spreminjajo kemične prvine. Po mnenju prof. Barangerja lahko rastline proizvajajo redke prvine., kar je pomembno za industrijo, ker to zmorejo na subatomski ravni, čemur znanost še ni kos. Sčasoma bi lahko natančneje ugotovili, katere rastline bi lahko prinesle zemlji to in to sol, ki je v njej primanjkuje, s čimer bi ji ohranile rodovitnost brez umetnih gnojil, ki spreminjajo njeno naravno sestavo. Francoski biolog Louis Kervran prav tako trdi, da lahko »življenjske sile« spreminjajo prvine, česar moderna fizika še ne zmore. Primerja jih s ključem, odpirajočim težko blagajno, ki je z dinamitom ni mogoče odpreti. V knjigi »Alkimija: sanje ah resničnost«, ki so jo lani objavili slušatelji višjega inštituta za industrijsko kemijo v Rouenu, piše Kervran, da pri spreminjanju prvin ne gre za dodajanje obrobnih elektronov, marveč za temeljne jedrske spremembe ki jih povzročajo encimi — spoznanje, dodaja, ki bo prav gotovo zbegalo kemike. Znanost, ki bi pojasnila ta pojav ni kemija, njena govorica pa je navsezadnje dokaj preprosta: če imate ua primer natrij z 11 protoni (11-Na) in vodik z 8 protom (8-0), mu je treba dodati protone, da jih je 19, to število pa je že v kaliju (19-K). Prav tako bi rastline lahko pridobivale Kalcij (20-Ca) iz kalija (19-K) in vodika (1-H), seveda pa tudi iz magnezija U2-Mg) in kisika (8-0) ali iz silicija (14-Si) in ogljika (6-C). Rastline in mikroorganizmi so torej tisti, ki ohranjajo v tleh ravnotežje med raznimi prvinami. Po mnenju dr. Hašimota, predstojnika zavoda za elektronske raziskave in raziskovalnih služb pomembnega industrijskega podjetja (Fuji Electronic Industries), je onstran tridimenzionalnega sveta, ki ga poznamo, še svet s štirimi dimenzijami, v Katerem so rastline in vsa živa bitja v medsebojni zvezi. Alexandre Dorozynski PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 0y. m julij 1974 Kombajni stoje Deževje zavrlo žetev pšenice — Od vsepovsod poročajo o izrednem pridelku, ki ga niti optimisti niso pričakovali NOVI SAD, 26. julija. (Tanjug). — Pred začetkom zadnjega deževja so v Vojvodini poželi samo 47 odstotkov pšenice, s katero je posejanih 430.000 hektarov. Na družbenih gospodarstvih so poželi 53 odstotkov pšeničnih polj, na zasebnih posestvih pa 38 odstotkov. Se pa še najdejo posamezne občine, v katerih so doslej na zasebnih posestvih opravili žetev le na 8 do 15 odstotkih pšeničnih polj. Najbolj v zamudi so žanjci v Banatu, največ pa so poželi pšenice v Sremu. Okrog 5000 kombajnov v Vojvodini že pet dni čaka, da bi lahko nadaljevali žetev. Tudi če dež poneha, bodo lahko ti stroji zapeljali čez njive šele čez tri ali štiri dni. Žetev pšenice bo odslej težja. Vlažnost osipajočega se zrelega zrnja je namreč precej nad normalo, sušilnice pa imajo majhno zmogljivost. Zaradi tega bodo tudi le počasi lahko spravljali novo pšenico v silose in skladišča. Vse do zadnjega deževja pa so prihajale od vsepovsod iz Vojvodine obetajoča poročila o visokem pridelku pšenice na hektar, kakršnega niti največji optimisti niso pričakovali. V Slavoniji in Baranji zaradi dežja žetev že šesti dan stoji. Kdaj se bo lahko nadaljevala, ni gotovo, saj dež vedno znova moči že povsem razmočena polja. Tam so pospravili letino šele na kakih 60 odstotkih površin. V družbenem sektorju so pri- delali v povprečju nad 57 metrskih stotov na hektar, v zasebnem pa okrog 44 metrskih stotov, česar tam še ne pomnijo. Dež, ki je padel v zadnjih šestih dnevih, bo zmanjšal pridelek za okrog 6 metrskih stotov na hektar. V osiješkem kombinatu so poželi okrog 11.000 hektarov od skupno 20.000, kolikor jih je posejano s pšenico. Povprečni pridelek je bil celo 59 metrskih stotov na hektar, v osiješkem delu, kjer raste pšenica na 7000 hektarih, pa kar 63 metrskih stotov. V kmetijsko-industrijskem kombinatu »Belje« so poželi 60 odstotkov pšeničnih polj, povprečni pridelek je okrog 58,5 metrskega stota na hektar. Vlažnost zrna je zaradi pogostnega dežja v Baranji in večjem delu Slavonije okrog 27 odstotna. V kmetijsko-industrijskem kombinatu »Vukovar« so op- ravili žetev na 72 odstotkih pšeničnih polj, ki jih je vsega skupaj 6000 hektarov, povprečni pridelek je 62 metrskih stotov. Napovedujejo pa manjši pridelek in slabšo kakovost zaradi dežja. Kmetovalci se tolažijo s tem, da so padavine sicer zelo dobrodošle sladkorni pesi in koruzi, ki prav tako obeta rekorden pridelek. V srednjem Pomoravju in Resavi so zaradi nalivov v zadnji dveh dnevih morali ustaviti žetev. V Makedoniji je žetev ječmena pri kraju, zdaj žanjejo pšenico. Spremenljivo vreme z dežjem ni pregnalo makedonskih žanjcev s polj. Po prvih poročilih so v kmetijsko-industrijskem kombinatu »Kumanovo« dosegli rekorden pridelek ječmena 53 metrskih stotov na hektar. Pričakujejo, da bo skupni pridelek pšenice v Makedoniji okrog 285.000 ton, 10.000 ton več ko lani. Ponoči pošta z letali Uvedena nočna poštna letalska proga Beograd —Ljubljana—Beograd LJUBLJANA, 23. julija — Z današnjim dnem se uvaja nočna poštna letalska proga Beograd—LjUbljatìa'—Beograd, ki povezuje Slovenijo v nočno letalsko poštno omrežje, in sicer vse slovenske poštne-centre, to 'so Ejubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto. Koper, Nova Gorica, Kranj z drugimi poštnimi centri v državi. Poštna zveza prihaja po voznem redu ob 0.35 v Ljubljano in odhaja iz Ljubljane ob 22. uri. V obeh smereh ima priključke na nočne letalske poštne proge Beograd—Skopje in Beograd—Sarajevo—Titograd. Začasna nosilnost letala je 300 kg, torej za pošiljke. Prevažajo pisma in dopisnice do 20 g brez letalske dopolnilne poštnine, druge pisemske pošiljke in pakete proti plačilu dopolnilne poštnine. Na ta način se je čas prevoza na teh progah skrajšal najmanj za en dan. PTŠ Povprečni OD 2.228 dinarjev Največ so v prvem tromesečju v SFRJ zaslužili projektanti, na repu lestvice pa je obrt LJUBLJANA, 25. jul. — Po poročilu zveznega zavoda za statistiko je povprečni mesečni nominalni čisti osebni dohodek znašal v Jugoslaviji v prvi tretjini letošnjega leta 2.228 dinarjev. V gospodarstvu je ta dohodek znašal 2.168, v negospodarstvu pa 2.524 dinarjev. Na vrhu v vsej državi je projektiranje s povprečjem 3.392 dinarjev čistega osebnega dohodka. Če povprečje osebnih dohodkov, 2228 dinarjev, upoštevamo kot indeks 100, je indeks za projektante kar 152. Na drugem mestu so gospodarske zbornice s 3.370 dinarjev (indeks 151), na tretjem pa poslovna združenja s 3.183 dinarjev (indeks 143). številne so nato dejavnosti, katerih indeks Je med 139 in 130: v republiških organih uprave so imeli v povprečju po 3.079 dinarjev (indeks 139), pokrajinskih po 3.043 dinarjev (indeks 137), v bankah in hranilnicah po 3.060 dinarjev, v zračnem prometu in zunanji trgovini in zavarovalnicah so dosegli indeks 136 ter okrog 3.020 dinarjev, v znanstvem dejavnosti 2.994 dinarjev (134), v družbenih organizacijah in v SDK po 2.961 dinarjev (133) itd. Najnižji pa so bili osebni dohodki v obrti za osebne in druge storitve: znašali so 1.720 dinarjev (indeks 77). Od številnih gospodarskih dejavnosti, ki so imele indekse nižje od 100, so poleg omenjene obrti najnižje tekstilna industrija s 1.834 dinarjev ali indeksom 82, usnjarska m obutvena industrija s 1.875 dinarjev (84) ter gostinstvo in turistično posredovanje s 1.885 dinarjev (85), medtem ko sta med negospodarskimi dejavnostmi dosegla indeks, nižji od 100 le osnovno šolstvo z 2.167 dinarjev (indeks 97) in socialna zaščita z 2.126 dinarjev (96). JOŽE OLAJ „Stern “ priporočaj Marke odnesi v Jugoslavijo Počitnice ob Jadranu so po mnenju Nemcev pol cenejše kot v ZR Nemčiji, na Danskem in v Švici OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, julija, — Kako bo z letošnjo turistično sezono? Tudi zahodnonemškim turističnim agencijam ni vseeno. Te dni začenjajo tudi zadnje zvezne dežele šolske počitnice in ob tem času je navadno konec rezervacij za organizirana potovanja. »Sezona kasnih rezervacij« pa ponuja razočaranje: po nekaterih črnogledih ocenah je deset do 12 odstotkov manj tistih, ki so letos prišli kot turisti k agencijam. Splošna značilnost letošnje sezone je v tem, da so se dopustom v tujini (pa tudi doma) največ odpovedali sloji z nižjimi dohodki, ki navadno potujejo organizira- počitniškega kraja do drugega, od enega nazadnje od enega potovalnega podjetja do drugega. Ne bi smelo biti manj turistov kot dva do tri odstotke ali pa morda največ štiri. Tako bi potem kazalo, da bo potovalno leto 1974 le še bolje dozorelo, kot so napovedovali minulo turobno zimo v marsikaterem turističnem podjet- m mm POSAMEZNIKI IMAJO BESEDO — Bodo res avtomobilski gostje tisti, ki bodo danes in jutri »popravili« turistično sezono, kot menijo Nemci? Foto: J. Zrnec no, z vlaki ali avtobusi. Letalska potovanja v daljne dežele so še kar dobro zasedena. Kako pa kaže z Jugoslavijo? Splošno razpoloženje za počitnice pri nas je v javnosti tako ugodno, kot bi si ga le mogli zamisliti. Ves tisk je vse zadnje mesece stalno ponavljal, da se za marko še razmeroma največ dobi v Jugoslaviji, in to za dobrih 50 odstotkov več kòt doma v ZRN, Švici, na Danskem, Splošno raizpoloženje kaže tudi tale primer: v izredno popularni in sporni TV seriji »Ena duša in eno srce« nastopa »odvratni Alfred« kot prispodoba najbolj zakrknjenega Nemca. Ko se odpravlja z družino na dopust, mu nikjer na svetu ne ustreza, o vsaki deželi ima kup pripomb. Na račun Jugoslavije je vendarle našel samo — komunizem in kot bivši zakrknjeni vojak je seveda pravi antikomunist. Nedvomno je tudi' zelo uspešni Titov obisk prispeval bistveno k ugodni podobi, ki jo dobiva zahodnonemški bralec ali TV gledalec o Jugoslaviji. Posamezniki bodo odločili Letos bodo torej odločilno vplivali na izid sezone spontani avtomobilistični turisti, ki se odločajo v zadnjem trenutku, posebej še, ko slišijo, da je povsod še prostora na voljo. Da ni ravno vse slabše, dokazuje primer Španije in njenih otokov, kamor so skoraj vsa potovanja zasedena. To pa spada že v malce dražjo skupino. »številke se spreminjajo od enega ju ... »Bolje kot pričakovano — slabše kot prometnega sredstva do drugega in ne smo upali«, ocenjuje najnovejše stanje »Frankfurter Allgemeine Zeitung«. Naši »turisti« na počitnicah Kaj pravijo naši »turisti« o tem? V Frankfurtu nismo mogli dobiti nobene ocene, ker pristojnih — ni v predstavništvu! Tudi turistični kazalec potrjuje spomladanske napoved^ da bo v ZRN zakasnela sapa naftne krize le pustila svoje sledove. Splošna draginja, negotovost za jesen in zimo, razmeroma visoka brezposelnost — vse to odvrača predvsem »malega človeka« od potovanja na južne obale. Manj gostov - delavcev Vodilne zahodnonemške agencije, kot je skupina TUI, Neckermann ali sindikalna agencija GUT, imajo letos kakšnih 300 do 400 tisoč turistov manj. To so prav delavske družine. Znano slabo gre v promet Tunizija, pa tudi Italija je vse manj privlačna. Tunizijci so zelo povišali vse cene, Italijo pa spremlja v zahodnonemškem časopisju stalno slabo ime. Zdaj gre tu za tone ne-odpremljene pošte, zdaj stavke železničarjev ali bencinskih črjaalk, pa devizni pred pisi, ki omejujejo turistom svobodo. Mnoge je razjezilo tudi to, ker so Italijani stalno napovedovali turistične bencinske bone — podobno tudi Jugoslavija — pa jih bodo začeli prodajati šele v avgustu. ANTON RUPNIK Za ceste dve milijardi Ljubljana se loteva doslej največje investicije v ceste LJUBLJANA, 24. jul. — Ljubljana se loteva doslej naj večje investicije v ceste. Skupaj z republiko in posojilom mednarodne banke, naj bi v desetih letih v izgradnjo 200 kilometrov avtocest, obvoznice in primarnih mestnih cest investirala dve milijardi dinarjev, od tega mesto približno pol >vico. O uresničevanju 10-letnega programa izgradnje cest na področju mesta, se je z novinarji danes pogovarjal predsednik mestne skupščine inž. Tone Kovič. O nujnosti programa in dosedanjih pripravah ter osnutku finančnega načrta za realizacijo dve milijardne investicije je spregovoril inž. Kovič, o strokovni plati tega doslej največjega slovenskega cestnega projekta pa inž. Blenkuš. Slednji je povedal, da je letošnji 15. maj dan, ko smo dejansko začeli z uresničevanjem tega načrta, saj je bila ta dan podpisana pogodba z nosilcem projektne naloge — Projektom nizke zgradbe — in njegovimi devetimi kooperanti. Vrednost projektne naloge, ki obsega 61 kilometrov avtocest, 80 km obvoznic in vpadnic, 21 km primarnih mestnih in 38 km drugih mestnih cest, je približno 20 milijonov din. Izdelava načrtov teče v predvidenih rokih in tako je realno pričakovali, da bo do jeseni v tisti fazi, ko bomo lahko dokončal: študijo upravičenosti posameznih odsekov, do konca letošnjega leta pa naj bi bila zastavljena projektna naloga v celoti končana. Ljubljani, ki naj bi k celotni investiciji primaknila približno polovico denarja, se namreč mudi tudi zato, da ne bi zamudili letošnjega 7. razpisa posojil mednarodne banke, kjer Slovenija kandidira za posojilo za avtocesto Vrhnika—Ljubljana. Nujna pa je izdelava dokumentacije tudi za 8. posojilo, ki naj bi ga leto dni kasneje dobila Ljubljana za obvozno cesto. V. SMOLE Različna rast cen Kako so v primerjavi z lanskim letom rasle cene v 4 slovenskih mestih LJUBLJANA, 25. jul. — Po informaciji, ki jo je pripravil zavod SR Slovenije za statistiko, so cene na drobno prejšnji mesec, v primerjavi z lanskim letom, v štirih slovenskih mestih naraščale različno. Tako so se žita in izdelki iz žit najbolj podražili v Kopru (za 6,5 %), v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu pa za 4,5 %. Izredno so poskočile cene sezonskih vrtnin. Največji porast je slejkoprej zabeležen v Ljubljani, kjer so se podražile kar za 269,7 %; v Novem mestu so narasle za 200,4 %, v Mariboru za 179,1 %, v Kopru pa le za 19,4 °/o. Sezonsko sadje se je najbolj podražilo v Novem mestu — za 39,1 %. V Ljubljani so bile maloprodajne cene za 35,9 % višje, v Kopru za 4,3 %, v Mariboru pa za 4,0 %. Cene mesa so najbolj poskočile v Novem mestu, in sicer za 22,0 %, v Ljubljani za 21,9 %, Mariboru ža 18,8 %, v Kopru pa za 10,5 %. Mleko je bilo najdražje v Novem mestu, kjer so ga prodajali po 26 % višjih cenah; v Ljubljani se je podražilo za 24,2 %, v Mariboru za 23,7 %, Kopru pa za 23,0 %. Tekstilni izdelki so imeli v Kopru za 30,4 % višjo ceno, v Novem mestu so se podražili za 27,0 %, v Mariboru za 25,5 %, v Ljubljani pa za 19,3 %. V Novem mestu je najbolj skočila tudi cena obutve, in sicer za 24,7 odstotka; v Mariboru se je podražila za 23,2 °/o, v Ljubljani za 18,8 %, v Kopru pa za 13,2 %. Cena kurjave se je najbolj zvišala v Mariboru, in to za 55,9 %, v Novem mestu za 48,2 %, v Ljubljani za 47,8 °/o, v Kopru pa za 45,3 %. V Kopru pa se je prejšnji mesec v primerjavi z lanskim letom najbolj podražila razsvetljava (za 57,1 odstotek), J. J. Radenska tri srca v Avstriji Radenska odkupila 60 % delnic vrelca v avstrijskih Žetincih RADENCI, 25. juil. — Kaže, da bo kmalu ustanovljena mešana delniška družba med OZD Radenska iz Radencev in Sicheldorfer Quelle« — avstrijskim mineralnim vrelcem v Žetincih, ki ima zdaj polnilne zmogljivosti 30.000 litrov mineralne vode na dan. Prvi pogovori o ustanovitvi mešane delniške družbe za proizvodnjo mineralne vode in brezalkoholne pijače Deit so bili kanec minulega leta. Radenska je konec meseca marca, piše graški »Tages-post« odkupila približno 60 odstotkov delnic žetinskega vrelca. Poslovno sodelovanje predvideva v prihodnjih letih modernizacijo proizvodnje in znatno razširitev zmogljivosti vrelca v žetincih. Ustanovitev mešane delniške družbe bo omogočila znatno povečanje proizvodnje mineralne vode ter brezalkoholne nizkokalorične pijače Deit, ki je doslej v Avstriji niso proizvajali. Bistvena komponenta združitve pa je skupni nastop na tržišču in s tem lažja izterjava dolgov v okviru evropskega združenja. V Avstriji vidijo v tej obliki sodelovanja zagotovitev, da bodo še naprej pridobivali zdravilno mineralno .vodo v skrajnem jugovzhodnem delu države. Privolitev v transakcijo delnic je dala tudi avstrijska narodna banka s tem, da se sedež nove družbe prenese iz Gradca v Radgono. Radenska je med vodilnimi proizvajalci mineralne vode v Evropi. Letos bo izvozila 6 milijonov steklenic slatine, predvsem v Avstrijo, ZR Nemčijo, Italijo, Švedsko in druge evropske države. Delavski svet je že odobril predlog o ustanovitvi mešane delniške družbe oziroma odkup delnic vrelca v Žetincih. j IVAN GERENČER Nakit in nadih Hrvaška keramičarka-oblikovalka Jasna Kozlovič razstavlja v galeriji »Ars« — Nakit in posodje je lepo, sodobno Morda je v njenem delu ne-kaj neostrih spominov na dom, na strukture domače krajine, na barvnost izrezov, šola — pedagoška akademija na Reki — je dodala svoje življenje in delo v umetnostnem okolju v Grožnjanu je prispevalo še zadnje. In vmes zagotovo delo, študij in opa zevanje, pa najbrž še razmi sijanje in ljubezen do lepe ga, ne glede na čas nastanka Keramični nakit, katerega je razstavila te dni v prodaj ni galeriji »Ars« Mladinske knjige, prevladuje, okrasne in funkcionalne keramične posode so bolj kot dodatek in dokaz večje širine njenega udejstvovanja. Nakit je sodoben in lep. Oba izraza pa lahko vsebujeta še drugačne pomene. Ne samo pozornost do tehnike: na keramičnih, barvnih podlagah raztaplja in ohlaja kaplje stekla, ki se na površini, najbrž zaradi različne razteznosti pri neenakem ohlajanju, razporedijo v na pokle barvne glazure. Skoz; njihovo ugaslo, včasih nekoliko motno sitost po malem prosevajo barve podlage. Učin ki so nenavadni, prijetni, lepi- Rezultat je sodoben, vendai vsebuje ta sodobnost tudi tisto estetsko sestavino, ki smo jo sprejeli s patino starih umetnostnih izdelkov kot sodobno, kar posredno dokazuje našo do prečiščenosti iz-brušeno in predvsem do skrajnosti razširjeno lepotno občutljivost. Odtod pri vsej disciplinirani sodobnosti, v kateri začutimo tudi zadržano improvizacijo, nekatere reminiscence na stvar, srednjeveški in morda poznoroman-tični nakit, ki se s svojo okornostjo in ugaslostjo patine približuje sodobnemu okusu. JANEZ MESESNEL Zdravila in potrošniška drušba V nasprotju z zdravo pametjo V Belgiji dobi zdravnik letno nad sto kg reklamnih farmacevtskih publikacij Od našega bruseljskega dopisnika Izreden razmah kemije po drugi svetovni vojni je omogočil iznajdbo mnogih novih učinkovitih zdravil in s tem odločilno prispeval k bistvene-:nu izboljšanju zdravstvene ravni v svetu. To se najbolj kaže v občutnem podaljšanju povprečne iivljen-ske dobe prebivalstva v zadnjih 30 Tetih kakor iud v zmanjšanju stop-nje smrtnosti novorojenčkov. Zdravi-lo je postalo zato eden izmed po-membnih dejavnikov demografske ek-spanzije v svetu. Izkoreninjenje tuberkuloze in drugih nevarnih bolezni je obdalo sodobno zdravilo s slavo, ki ustvarja med ljudmi zmotno prepričanje, da je za vsako bolezen zdravilo. Predvsem pa zakriva dejstvo, da je tudi zdravilo v določeni meri postalo žrtev potrošniške družbe in o njegovi usodi pogosto ne odločajo njegovi zdravilni ali škodljivi učinki, ampak njegova donosnost za proizvajalca in trgovce. Prav odkrivanje tega ozadja je namen tega članka, ki dobičkarsko logiko zasledi celo na področju, ki naj bi bilo v prvi vrsti in predvsem človekoljubne narave. Proučevanje odnosa človek — zdravilo nam presenetljivo razgali enake značilnosti potrošniške miselnosti, kot jih lahko opazimo v odnosu človek — avtomobil in širše človek — narava. Kot vire za pisanje tega članka sem uporabljal predvsem knjigo dr. Charlesa Louisa »Les medi-caments et Tindustrie pharmaceuti-que«, mesečnik Svetovne organizacije za zdravstvo »Santé du Monde« in bilten bruseljske »Groupe d'étude pour une réforme de la Mčdicine«. Zato članek obravnava predvsem razmere v nekaterih razvitih državah, zlasti v Belgiji, Franciji, ZDA in Veliki Britaniji, kar pa seveda ne izključuje veljavnosti razmišljanj tudi za naše razmere, saj boste marsikdaj sami opazili presenetljive podobnosti. Tudi farmacevtski svet razkriva razklanost sveta. Medtem ko v nerazvitih deželah zaradi pomanjkanja zdravil ali cepiv ljudje včasih trumoma umirajo, pa prihaja v razvitem svetu do smrtnih primerov zaradi pretiranega uživanja zdravil. Medtem ko za nekatere vrste bolezni, ki se pojavljajo skoraj izključno v nerazvitih deželah, svetovna proizvodnja zdravil ni zadostna, ker za proizvajalce v razvitih deželah ni dovolj donosna, nerazvite dežele pa nimajo možnosti za razvijanje lastne farmacevtske industrije, pa na drugi strani prihaja v razvitih deželah do prevelike proizvodnje zdravil, med posameznimi proizvajalci pa do hude borbe za trg Zato so farmacevtske družbe prisiljene porabiti ogromna sredstva v reklamne namene, da bi spodbudile prodajo svojih zdravil. Pri tem uporabljajo najbolj agresivne tehnike sodobnega marketinga. Leta 1968 so glavne ameriške firme porabile za reklamo po 4.500 dolarjev na zdravnika. Kar četrtina kosmatega dohodka ameriške farmacevtske industrije je bila namenjena propagandi. Propagandni napor farmacevtske industrije je usmerjen v dveh smereh in sicer: — neposredno k potrošniku — in k zdravniku. Ker se večino zdravil lahko dobi le na zdravniški recept, je neposredna propaganda v široki javnosti manjšega pomena in se nanaša le na blažja zdravila ali preparate. Vendar pa prav ta reklama ustvarja pri potrošnikih nezdrave pojave jemanja kemikalij za še tako neznatne težave. Glavni napor propagande je torej posvečen zdravniku, ki zdravila predpisuje in ki ga farmacevtska industrija na vse načine skuša prepričati, da so zdravila določene znamke neprimerno boljša od ostalih in da naj jih predpisuje svojim pacientom. Zdravnik je tako ujet v trgovsko mrežo, ki vlaga v zavajanje zdravnikov več denarja, kot pa ga je univerza porabila za njegovo izobrazbo. Pritisk na zdravnike izvaja farmacevtska industrija v različnih oblikah, od pošiljanja običajnih reklamnih obvestil o novih izdelkih do organizacij znanstvenih kongresov ali strokovnih potovanj, ki pod različnimi izgovori prikrivajo pravi namen, najpogosteje prodajo novega zdravila. Kljub množici oblik pa prihajajo propagandna sporočila do zdravnika največkrat po treh kanalih: — preko izobraževanja — preko trgovskih potnikov — in preko publikacij. Kot vsi drugi je tudi univerzitetno učno osebje pod vplivom propagande in zato njihova neodvisnost od posameznih proizvajalcev ni gotova. V Belgiji opažajo, da dajejo zdravniki, ki prihajajo z iste univerze, navadno prednost istim firmam, še močnejši je pritisk na različne oblike podiplomskega študija ali strokovnih izpopolnjevalnih tečajev, ki jih pogosto organizirajo s finančno pomočjo farmacevtske industrije. Tako je lani v Belgiji firma Brocades financirala simpozij o astmi ravno v času, ko je dala na trg nov preparat za zdravljenje astme L— Dopa, ki pa sam po sebi ni pomenil na tem področju nič izjemnega. Najpogostejša oblika so obiski trgovskih predstavnikov proizvajalca, ki zdravnika seznanja z novimi proizvodi. To je tudi najučinkovitejša oblika propagande in zanjo belgijska farmacevtska industrija v povprečju porabi okoli 12 odst. dohodka. Preko predstavnikov ali po pošti prejemajo zdravniki še vzorce in veliko publikacij. V Belgiji ocenjujejo, da dobi vsak zdravnik letno v povprečju nad 100 kg publikacij. Propaganda v vseh primerih spodbuja k potrošnji, kar je v 99 primerih na 100 v nasprotju z zdravo pametjo. Tako propaganda na veliko spodbuja jemanje pomirjevalnih sredstev, kakor da bi ta sredstva lahko odpravila skrbi in probleme, zaradi katerih je človek duševno napet. Propaganda navaja zdravnika k izbiri lažje poti, to je k zdravljenju zunanjih znamenj, ne pa vzrokov bolezni. Resnični namen propagande dokazuje tudi dejstvo, da se le neznatni napor posveča insulinu, kolhicinu in nekaterim drugim zdravilom, ki so namenjena le omejenemu številu bolnikov in katerih jemanje je res neizogibno. Propagandni napor je osredotočen na priporočanje antibiotikov, pro-tialergijskih preparatov, pomirjevalnih sredstev ipd. v vseh medicinskih disciplinah od pediatrije ali geriatrije, tudi kadar njihova uporaba ni neob-hodno potrebna. Ker farmacevtska propaganda zasleduje druge cilje kot zdravje prebivalstva, je prodaja določenega zdravila neposredno odvisna od propagandnega napora. Zaradi tega ni presenetljivo, da poraba zdravil v razvitih de- želah tako hitro narašča. V industrializiranih deželah je dosegla zlasti poraba psihotropnih zdravil tak obseg, da se lahko govori o zlorabi zdravil. Tako so se v Belgiji v 20 letih (1952 do 1972) izdatki za zdravila skoraj potrojili, v Franciji pa so se v 13 letih skoraj podvojili. Največ zdravil na svetu porabijo v ZDA, kjer je leta 1969 poraba zdravil na prebivalca znašala 50 dolarjev, medtem ko so v Zahodni Evropi porabili vsaj polovico manj (v ZR Nemčiji 52 mark, v Franciji 210 frankov, v Veliki Britaniji nekaj več kot 5 funtšterlingov itd.), ne da bi bila zato zdravstvena raven kaj nižja kot v ZDA. Kako neverjetno se je razširilo jemanje zdravil, kaže raziskava 1400 britanskih gospodinjstev leta 1969. Raziskava je pokazala, da samo ena petina odraslih in manj kot polovica ot-trok v 15 dneh pred anketo ni jemala zdravil. Pri tem je imela več kot polovica vprašanih zdravila predpisana že več kot eno leto. Te številke kažejo na učinkovitost propagandnih sporočil in »manipuliranje« farmacevtske industrije z zdravniki, ki so pred dobro organiziranim propagandnim strojem prešibki, da bi lahko prebivalstvo branili pred nesrečnim vplivom propagande. Kadar zdravnika propaganda uspe v nekaj prepričati, še sam prispeva k njenemu uspehu in olajšuje posel propagandistov. Tako je neka raziskava na 1035 pacientih v bolnišnici pokazala, da je samo 36 odst. pacientov, katerim so predpisali zdravila proti mikrobom, dejansko imelo infekcijo, 54 odst. pa so jih predpisali le zaradi profilakse (obvarovanja pred boleznijo). Prav preveč širokogrudnemu predpisovanju antibiotikov za nepotrebno profilakti-čno zdravljenje se verjetno lahko pripiše pojav bakterij, ki so odporne celo proti antibiotikom. Borts Verbič SPORT SPORT SPORT KOŠARKA . . MLADINSKO EP V FRANCIJI Z ZMAGO PROTI ITALIJI (70:58) JUGOSLAVIJA V BORBI ZA ZLATO Po mnenju tehnikov bi morali jugoslovanski mladinci odpraviti še zadnjo oviro: Španijo - Novosel: «SZ najmočnejša v Gienu» Jugoslavija je pred drugo zma-§o na mladinskem evropskem košarkarskem prvenstvu. Pred dve-nia letoma so namreč Jugoslovani, Pod vodstvom Mirka Novosela, o-?V0jili v Zadru prvo zlato kolajno W tako prekinili premoč SZ, ki je bila štirikrat zaporedoma prva. Jugoslavija je na letošnjem prvenstvu v Franciji potrdila svojo Premoč, saj je v osmih tekmah osvojila osem zmag. V zadnjem polfinalnem srečanju je premagala nevarno Italijo, ki se bo tako morala zadovoljiti z bronasto kolajno, če bo (kar pa je verjetno) prema-gala presenetljivo Švedsko. Jugoslovani bolje pripravljeni zasluženo zmagali 70:58 Polfinalna tekma z Italijo je bila dokaj izenačena vse do 31. minute igre. Tedaj je bil izid 48:48. v zadnjem delu tekme pa je prišla *ia dan dobra telesna priprava Jugoslovanov in za italijanske košar-"Urje je bil konec. Nedvomno je nu Zižičev prihod v jugoslovanske vrste odločilen, saj je bil ta edini košarkar, ki je lahko ustavil razpoloženega Vili alto. Za naslov evropskega prvaka pa bodo morali Jugoslovani premagati nevarne Špance, ki uvrščajo kar sedem košarkarjev Juventuda Badalone. Med temi je še najboljši čenter Filba (2,07 m), ki je tudi kandidat za evropsko reprezentan-čo. ki bo proti koncu avgusta opravila turnejo po ZDA, pod vodstvom Mirka Novosela. Novosel: «SZ najmočnejša v Gienu» . V četverici najboljših ni SZ, ki le, po mnenju Mirka Novosela, bila najboljša ekipa v drugi skupini. Jugoslovani so se namreč v največ-J! meri bali prav sovjetskih košarkarjev, ki so se za to prvenstvo temeljito pripravili. Kaže pa, da so Sovjeti predvsem psihološko odpovedali, kar jih je tudi drago stalo v dveh odločilnih srečanjih s Španijo in Italijo. V Orleansu pa sedaj vlada mrzlično pričakovanje za odločilni spopad med Jugoslovani in Španci. Predvidevanja so v korist jugoslovanskih košarkarjev za 75:25. Tehniki so namreč mnenja, da je Jugoslavija na tem prvenstvu prika-Zala res najbolj moderno igro, kar tudi jasno priča o trenutnem ugod-beth položaju jugoslovanske košarke v svetovnem merilu. Od 1. avgusta dalje Triestina na pripravah Triestina bo pričela s priprava-ri' za prihodnje prvenstvo 1. avgusta. Nogometaši tržaškega nogo-Uietnega društva bodo trenirali v fianah. Medtem je vodstvo kluba «Javilo, da bo vratarje treniral dolgoletni vratar Triestine Romano J-olovatti. V začetku prvenstva go-ovo ne bo nastopil napadalec Zam-Par°, ki bo moral v vojsko. Kljub temu bo že po dveh mesecih na . azpolago trenerju Tagliaviniju, saj ,f,.že gotova njegova premestitev v bližino Trsta. MONchen, 27. — Zahodnonem-tisk danes ponovno piše o tre-lu med nemško teniško zvezo in Ipifkterimi teniškimi igralci. Mei-> ’ Fassbender in Pohmann, ki so tetbran* zahodnonemške barve v umovanju za Davisov pokal, so se stomTč odločili, da ne bodo na: , Pm na državnem prvenstvu, ki ^ ®d 12. do 18. avgusta. Izjavili ’.da bodo v tistem času i.asto-Jr1 ha raznih teniških turnirjih v v- j, za kar bodo prejeli tudi zelo s°ke denarne nagrade. Tajnik za- hodnonemške teniške zveze je dejal, da bo v takem primeru zveza diskvalificirala vse tri «neposlušne» teniške igralce. RIM, 27. — Češkoslovaška mladinska teniška reprezentanca je v tekmovanju za pokal De Galea pre pričljivo premagala Jugoslavijo s 5:0. Ostali rezultati: Avstrahja -Kneževina Monako 3:2, Velika Britanija - Nova Zelandija 4:1, Madžarska - Švedska 3:2. Ponziana bo igrala septembra z Rijeko Tržaška enajsterica Ponziane, ki je letos napredovala v D ligo, bo odigrala v sredo, 11. septembra, prijateljsko tekmo z juboslovansko enajsterico Rijeke. Tekma bo zvečer na stadionu Grezar. Predsednik tržaškega kluba Ventura je izjavil, da bo verjetno Ponziana pred začetkom prvenstva odigrala še prijateljsko tekmo z jugoslovanskim prvakom Hajdukom. ATLETIKA NICA, 27. — Na državnem prvenstvu Francije je v teku na 10.000 m zmagal evropski prvak, Belgijec Emile Puttemans. Progo je pretekel v 28'36'’. Na drugo mesto se je uvrstil domačin Liardet. * * * VARŠAVA, 27. — Na poljskem a-tletskem državnem prvenstvu sta dosegla Malinowski in Irena Szewin-ska dva zelo dobra rezultata. Malinowski je zabeležil v teku na 3000 m z zaprekami čas 8T9”2, kar je nov poljski rekord na tej progi, Szewinska pa je zmagala v teku na 200 m s časom 22”2. Izredno zanimivo je bilo tudi tekmovanje v skoku s palico, kjer so štirje tekmovalci preskočili 5,25 m. Zmagal je domačin Slusarski s 5,40 m. BOKS MADRID, 27. — Španec Pedro Femandez je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka super-lahke kategorije. Premagal je namreč prejšnjega prvaka, rojaka To-nyja Ortiza, s k.o,- v dvanajstem krogu-. Femandez je bil vseskozi boljši od nasprotnika,, saj ga je podrl s silòvitim desnim udarcem. VATERPOLO BUDIMPEŠTA, 27. - Na mednarodnem turnirju v vaterpolu za pokal Tungsram so Jugoslovani slavili dve zmagi. Jugoslovanska reprezentanca je najprej premagala Romunijo z 8:5, nato pa še ZDA s 4:2. Ostali rezultati: Kuba - Madžarska B 5:5, ZDA - Španija 7:6, Madžarska A-Nizozemska 7:0, Madžarska B-Španija 3:1, Nizozem- ska - Romunija 6:6, Madžarska A-Kuba 9:2. Lestvica po treh odigranih kolih: 1. Madžarska A 6 točk, 2. Jugoslavija 5, 3. Madžarska B in Kuba 3, 5. ZDA, Španija in Nizozemska 2, 8. Romunija 1. KOLESARSTVO V Pulju bo danes kolesarska dirka za člane jugoslovanskih klubov, veljavna za veliko nagrado Sipo-rexa. Dirka se bo odvijala na 160 km dolgi progi od Pulja do Pazina in nazaj. Zveznemu kapetanu Zano-škarju pa bo služila kot pregledno tekmovanje za sestavo reprezentance, ki bo nastopala na dirki po Bolgariji. ODBOJKA. . ... SLAVONSKI BROD. 27. - V drugem kolu balkanskega mladinskega prvenstva v odbojki so Jugoslovani po izenačenem boju premagali Romunijo s 3:2 (13:15, 11:15. 15:12, 15:11, 15:11). Na lestvici delijo Jugoslovani prvo mesto z Bolgari. Obe ekipi imata po 4 točke. OBVESTILO Odbojkarice, ki so na izpopolnjevalnem tečaju v Rovinju, se bodo vrnile z avtobusom v Trst v četrtek, 1. avgusta med 17. in 18. uro na Trg Ulpiano. Iz tehničnih razlogov avtobus ne bo mogel peljati tečajnic po okoliških vaseh. Odhod druge skupine v Rovinj pa bo istega dne s Trga Ulpiano, ob 11. uri. Zaradi mrzlih rovinjskih noči priporočamo tečajnikom in tečajnicam druge izmene, da vzamejo s seboj eno odejo ali pa spalno vrečo, če jo slučajno imajo. ZSŠDI SABLJANJE SP V GRENOBLU SZ osvojila četrto zlato GRENOBLE, 27. — Sovjetska zveza je osvojila na svetovnem prvenstvu v sabljanju četrto zlato kolajno. SZ se je uvrstila na prvo mesto tudi v ekipnem tekmovanju v floretu za ženske. Sovjetske sab-Ijačice so odpravile bivšega svetovnega prvaka. Madžarsko, z devetimi zmagami proti sedmim porazom. VESTI Z ONSTRAN MEJE BOKS Dante Canè ohranil naslov CONEGLLANO VENETO, 27. - I-talijanski boksar Dante Canè je ohranil naslov državnega prvaka teške kategorije. V včerajšnjem dvoboju z izzivalcem Beppijem Rosoni je Canè remiziral. To je bilo že tretje srečanje med tema boksarjema. V prejšnjih dvobojih sta slavila Canè in Ros vsak po dve zmagi. CARACAS, 27. — Boksarska profesionalna zveza WBC je izbrala Venezuelca Betulia Gonzalesa za boksarja meseca. Gonzales je pred nedavnim premagal s k.o. v 10. krogu italijanskega izzivača Udello Enotnost ali razdelitev Primorske nogometne lige? TNZ N. Gorica sklicala sestanek vseh prizadetih klubov Že precej let nogometaši Temelj- ’ nih nogometnih zvez (podzvez) Koper in Nova Gorica tekmujejo v kvalitetni članski Primorski nogometni ligi. Prvak vsako leto napreduje v ZCNL Slovenije. Na presenečenje nogometnih klubov iz Goriške, je pred nedavnim bil na pobudo TNZ Koper sestanek v Šempetru med predstavniki obeh podzvez. Tu je bilo posredovalno stališče klubov in uprave TNZ Koper za ločitev zaradi pocenitve potovanj pri tekmovanju in z motivacijo, da bodo predvsem klubi s področja Koper, dobili letos še manj sredstev, kakor v preteklem letu. Nekega soglasja ali medsebojnega sklepa pa razumljivo ni moglo biti na tem sestanku pač pa le izmenjava nasprotnih stališč. Spričo tega dejstva je TNZ Nova Gorica nujno v preteklem tednu sklicala sestanek vseh prizadetih klubov, ki pa so vsi izrazili željo, da tekmujejo po dosedanjem sistemu v enotni Primorski nogometni ligi (status quo), ker je skupno itak le samo 13 podzveznih članskih ekip iz .......................■mmn............... MRZLIČNE PRIPRAVE V VASI ZA MOGOČNO MANIFESTACIJO Proseško Primorje bo slavilo 50-letnico svoje ustanovitve Na sporedu nogometni turnirji - Srečanje ženskih ekip Letos praznuje proseško Primorje 50-letnico ustanovitve. V tem okviru bo na Proseku od 27. avgusta do 15. septembra pravi športni praz nik. Primorje bo namreč proslavilo svoje dolgoletno delovanje s prireditvijo kar treh nogometnih turnirjev: tradicionalnega turnirja za 2. memorial Egona Puntarja, mladinskega tekmovanja in turnirja veteranov. V vseh treh tednih praznovanja bodo na Proseku odprti kioski založeni s pristno domačo kapljico, čevapčiči in pečenimi piščanci. Praznovanje 59-ktniee se bo pričelo v torek, 27. avgusta, ko bodo ob 20: uri odigrali na proseškem igrišču posvetilno tekmo med Primorjem in Ponziano. ki nastopa v D ligi. Pred tem bo slavnostna otvoritev ob spremljavi proseške godbe na pihala. Nogometni turnir za 2. memorial Egona Puntarja se bo pričel v četrtek, 29. avgusta. S tem hočejo pro-seški športniki počastiti spomin tragično preminulega nogometaša Primorja. Na tem turnirju bodo tekmovala moštva, ki so nastopila že lani in sicer: Vesna, Zarja, Breg, Olimpija, Aurisina, Libertas Prosek, Primorec in Primorje. Ob prisotno- | pozneje pa bo ob 10. uri y Soščevi sti predstavnikov društev so pred i hiši nagrajevanje ekip in posa- T>N£VN! K 5 Vtov>Ae_cckc (z TdSčT \X AUA V organizaciji ZSŠDI se vrstijo poletni izpopolnjevalni tečaji. Mladi košarkarji so nam iz Idrije poslali razglednico s pozdravi časom opravili žreb in razdelili enajsterice v dve skupini. V skupini A bodo igrali: Primorec, Zarja, Olimpija in Primorje, v B skupini pa Vesna, Breg, Aurisina in Libertas Prosek. Vsaka ekipa se bo kvalifikacijah srečala z vsemi enajstericami svoje skupine. Prvo-uvrščeni enajsterici v obeh skupinah se bosta srečali v finalni tekmi za 1. mesto. Ekipi, ki se bosta uvrstili na drugo mesto v skupinah, pa se bosta borili za tretje mesto. Vse tekme bodo odigrali v večernih urah na razsvetljenem proseškem igrišču. V otvoritveni tekmi turnirja se bosta srečala Primorec in Primorje. Na mladinskem turnirju bodo nastopale naslednje enajsterice: Vesna, Aurisina, Breg, Domio, Primorec in Primorje. Tudi tu bodo ekipe tekmovale v dveh skupinah. V A skupini bodo igrale: Vesna, Domio in Primorje, v drugi skupini pa Aurisina, Breg in Primorec. Vsaka ekipa se bo pomerila z ostalima enajstericama skupine, tako da se bosta v finale za prvo mesto uvrstili prvouvrščeni ekipi vsake skupine, drugouvrščeni moštvi pa se bosta borili za osvojitev tretjega mesta. Na turnirju veteranov bodo nastopile štiri ekipe: Primorje, Vesna, Aurisina in Primorec. V kvalifikacijskih tekmah se bo Primorje srečalo z Vesno, Primorec pa z Aurisino. Zmagovalca se bosta uvrstila v finale za prvo mesto, nora-ženca pa bosta tekmovala za osvojitev tretjega mesta. Poleg teh tekem bosta na sporedu še dva nogometna spopada. V nedeljo, 1. septembra, se bosta pomerili ženski enajsterici prose-škega Primorja in kriške Vesne, zadnji dan praznovanja pa bo že tradicionalno srečanje med Starimi in Mladimi. Športni praznik bo 7. septembra popestrila godba s plesom, dan pozneje pa bo praznovanje 70-let niče obstoja in delovanja proseške-ga godbenega društva. 14. septembra bo na sporedu tombola, dan meznikov, ki so tekmovali v raznih turnirjih, nagradili pa bodo tudi najzaslužnejše člane Primorja. SPORED PRIREDITVE Torek, 27. avgusta: 20.00: slavnostna otvoritev, 20.30: Primorje — Ponziana. Sreda, 28. avgusta: 18.00: Primorje — Vesna (veterani), 20.30: Aurisina — Primorec (veterani). Četrtek, 29. avgusta: 20.00: otvoritev tekmovanja za Puntarjev memorial, 20.30: Primorje — Primorec (člani). •«Ill.ll...............................................................................................................................................m.................................................... tsaBanD ŠPORT NA ZNAMKAH Maroko . Do 2. marca 1956, to je do dne, ko >, Proglasili neodvisnost, so bile v kat v rabt različne znamke lo-Pnt P0®1 ali posameznih šeikov. s.le8 tega pa so v Maroku delovali testni uradi raznih držav. Fila-. tstična zmeda je torej zelo velika, f'ir .................. ti- se v njej le težko znaj-ettiški poštni uradi so obstaja- a0n® francoskem področju Maroka ri, « avgusta 1914, na španskem l d° 12. januarja 1919. Izšla ni no-Oa serija s športno tematiko. (v^Staški poštni uradi so na franti i ,m Področju prenehali poslova-leta 1937, na španskem in v Tan-ki je imel posebni medna-SyPi statut, pa leta 1957. Izšle so i ‘ri znamke ob priliki olimpijskih ,fr v Londonu leta 1948. To so sicer . Pretiskane angleške znamke z na-e som «Marocco Agencies» in z no- V-. I%4 ■ lUUUlill ferii sJ JEUX ?01YMPIQUES 0E TOKYO . JpmKBBSSg HROYAUME OU MARO C banski Maroko 1951: Dve olimpijski znamki: Rim 1960 in Tokio 1964 vo vrednostjo v lokalnem denarju (piastre). Za Tanger so prav tako izšle pretiskane znamke z napisom «Tangier», vrednost je pa bila zaznamovana v pencijih in šilingih, saj so lahko na tem področju uporabljali katerokoli valuto. Na španskem predelu Maroka so bile do leta 1903 v uporabi španske znamke. Od tega leta naprej so se pa začele pojavljati pretiskane znamke z napisom «Correre Espanol Mar-ruecos». Prva samostojna znamka je izšla šele leta 1920. To pa so bili pretiskani sodniški koleki, ki so dobili poštno vrednost. Leta 1951 je --------- » izšla edina športna serija, ki jo se- i ke, ki nam prikazujejo razne sport stavlja 6 znamk. Na teh znamkah so prikazani razni trenutki lova s psi in ribolov. Te znamke nimajo nobene umetniške vrednosti, zato je seveda tudi njihova komercialna cena dokaj nizka. V francoskem predelu ni izšla nobena športna znamka. Leta 1956 so proglasili samostojno državo, vendar sta pa še skoraj dve leti bili v veljavi tako francoska kot španska valuta, a so tudi to ukinili leta 1958. Od tedaj naprej imajo v Maroku enotno poštno u-pravo in enotne znamke. V teh 15 letih je izšlo nekaj športnih serij in nekatere so dokaj dobro izdelane. Omembe vredne so kar štiri olimpijske serije. Na prvi (8 znamk), ki je izšla leta 1960 za Rim, so prikazane razne športne panoge, med katerimi so rokoborba, telovadba, kolesarstvo, jadranje in boks. Za Tokio so leta 1964 izšle 3 znamke. Na znamkah je prikazana roka, ki drži baklo, zanimivo pa je, da se je poleg francoskega napisa poja il še arabski. Štiri leta kasneje, ko so bile igre v Mehiki, je izšlo 6 znamk precej velikega formata. Na njih so prikazani košarka, kolesarstvo, tek, nogomet. Pred dvema letoma so za Munchen izšle 4 znam- ne panoge. Leta 1961 je bila Casablanca prizorišče tretjih vsearabskih iger. Izšle so tri znamke za 20, 30 in 60 frankov, na katerih so narisani tekaška steza, stadion in sprinter. Leta 1967 je bil na sporedu prvi med narodni tečaj o konjskih športih. Izšli sta dve znamki kvadratne ob like, na katerih je prikazan konj med preskokom ovire. Leta 1971 je, ob priliki Sredozemskih iger v Izmiru, izšla serija dveh znamk. Znamka za 40 je razdeljena na dva dela: na desni strani je prikazan znak iger (metalec krogle) na desni pa žoga. Na znamki za ».J f je pa narisan tekač. Pred tremi meseci je končno izšla še znamka posvečena veliki mednarodni nagradi v golfu za trofejo kralja Hassana II. Prikazan je tekmovalec, k se pripravlja na udarec, ff . Nedelja, 15. septembra: 10.00: nagrajevanje v Soščevi hiši, 16.00: tekma med «Starimi in mladimi» ter zaključek praznovanja. V. H. 1961: Sredozemske igre v Casablanci Egon Puntar, v spomin katerega bo Primorje priredilo nogometni turnir Petek, 30. avgusta: 19.00: Vesna — Domio (mladinci), 20.30: Vesna — Breg (člani). Sobota, 31. avgusta: 19.00: Aurisina — Primorec (mladinci), 20.30: Aurisina — Libertas Prosek (člani). Nedelja, 1. septembra: 16.00: ženska nogometna tekma med Primorjem in Vesno. Ponedeljek, 2. septembra: 19.00: Vesna — Primorje (mladinci), 20.30: Zarja — Olimpija (čl.). Torek, 3. septembra: 19.00: Breg — Aurisina (mladinci), 20.30: Breg — Aurisina (člani). Sreda, 4. septembra: 20.30: Primorje — Zarja (člani). Četrtek, 5. septembra: 19.00: Primorec — Breg (mladinci), 20.30: Primorec — Olimpija (člani). Petek, 6. septembra: 20.30: Aurisina — Vesna (člani). Sobota, 7. septembra: 18.00: Primorje — Domio (mladinci), 20.00: Primorje — Olimpija (člani). Ponedeljek, 9. septembra: 20.30: Vesna — Libertas Prosek (člani). Torek, 10. septembra: 20.30: Zarja — Primorec (člani). Sreda, 11. septembra: 18.00: finale za tretje mesto med mladinci, 20.30: Libertas Prosek Breg (člani). Četrtek, 12. septembra: 19.00: finale za tretje mesto med veterani, 20.30: finale za prvo mesto med veterani. Petek, 13. septembra: 18.00: finale za prvo mesto med mladinci, 20.00: finale za 3. mesto tekmovanja za Puntarjev memorial. Sobota, 14. septembra: 20.00: finale z 1. mesto tekmova nja za Puntarjev memorial. DANES V SLOVENIJI LJUBLJANA: Olimpija - Vacker, mednarodna prijateljska tekma na stadionu ob Titovi cesti, z začetkom ob 18. uri. DOMŽALE: Povratna tekma ženskih ekip Loto Zagreb - ZšNK Domžale, z začetkom ob 10.30. NOGOMET Nogometaši Maribora bodo danes odigrali finalno tekmo za slovenski pokal z moštvom Rudarja. Kljub zmagi v sredo proti Olimpiji pa niso Mariborčani preveliki optimisti današnje srečanje, saj jim bo manjkalo nekaj ključnih igralcev, pa tudi nasprotnik bo dal vse iz sebe, da bi si zagotovil to prestižno zmago. obeh področij. Tak odgovor je bil posredovan in že poslan TNZ Koper z utemeljitvijo, da za delitev te lige ni pogojev, ker bi v tem slučaju že po petih odnosno šestih tekmah bilo konec jesenskega ali pomladanskega prvenstva, kajti na Goriškem je le 6 in na področju TNZ Koper pa tudi le 7 klubov - članskih ekip, če se prišteje novi klub iz Lokev pri Divači in če se res ne upošteva več NK Proleter iz Postojne. Tako vprašanje je bilo na tapeti že pred letom, vendar so klubi sami uvideli, da je le enotna liga dosti bolj zanimiva, kvalitetna in za športno občinstvo privlačna. Velika napaka, škoda in nazadovanje nogometnega športa na Primorskem bi bilo napravljeno, če bi se res prenaglili z delitvijo te tradicionalne lige. Res je precej zahtevno potovanje ekip iz Hrvatinov ali Ilirske Bistrice do Tolmina, toda ta enajsterica bo privabila v povratnem tekmovanju kot gost, več gledalcev in tudi potovanja se da organizirati z osebnimi cenejšimi avtomobili napram dragim posebnim avtobusom. Sicer je res, da imajo nekatere podzveze v Sloveniji zaradi velikega števila klubov, že na lastnem področju tekmovanje v L in II. razredu, kjer je vsaj 10 do 12 ekip v vsaki skupini. V tem primeru pa tudi obstoji neka stimulacija, ko klubi napredujejo v I. razred in obratno izpadejo v H. razred. Za tako delitev pa ni osnove na Primorskem pri samo 13 klubih. Znano pa je tudi, da prav zaradi kvalitete v SNL, ne pristanejo na delitev tako ne NZS in ne klubi člani te enotne lige. Prepričani smo, da tudi na področju TNZ Koper niso i klubi za delitev te dobre Pr rie nogometne lige, kajti prav idi boljše kvalitete je bila uvedena, če pa bi merodajni iz področja TNZ Koper le vztrajali in dosegli ločeno tekmovanje, potem bi po sili razmer morali na obeh področjih, uvesti dvokrožni sistem liga - tekmovanje, kjer pa bi zanimanje in število gledalcev močno upadlo. Če je že vprašanje navidez cenejšega tekmovanja, po- tem naj bi pri morebitni delitvi lige, NK Komen tekmoval na gori-škem področju. Tu je tudi potrebno povedati, da NK Brda še v jeseni najbrž ne bo nastopal doma, pač pa v Biljah, da bodo tako vsi klubi imeli dosti bližja potovanja. Prepričani smo, da klubi iz Goriške ne bodo ostali na cedilu in, da bo po dobrem premisleku in iz solidarnosti ostalo skupno tekmovanje po dosedanjem enotnem sistemu. To narekuje tudi veliko zanimanje za nogometni šport na Primorskem, ker je mnogim obisk kvalitetnih tekem že nujna potreba ter del standarda pri razvedrilu delovnega človeka. Taka važna odločitev za delitev Primorske lige bi morala biti sprejeta na skupnem sestanku za eno leto v naprej in ne tik pred jesenskim prvenstvom. Tak ukrep je še tembolj nerazumljiv danes, ko se vse mogoče v našem socialističnem gospodarstvu in dogajanju nasploh, združuje in povezuje v smislu samoupravnega dogovarjanja zaradi enotnega poenostavljenega programa, poslovanja in zmanjševanja kadrov, ki jih večkrat primanjkuje, kot je slučaj tudi na športnih področjih. Smatramo, da tudi iz drugih ozirov ne bi v nogometnem smislu delili itak majhno deželo Primorsko, pač pa jo je potrebno le povezovati. Pri tem je treba razumeti, da sedanja daljša potovanja pri enotni ligi, materialno nadoknadimo z večjimi obiski gledalcev pri bolj privlačnih kvalitetnih tekmah. Varl R. HOKEJ NA KOTALKAH LIZBONA, 27. — V sedmem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je Zahodna Nemčija premagala Italijo s 6:3. V astalih srečanjih je Francija porazila Avstralijo z 8:0, Belgija Švico s 5:3, Španija pa Brazilijo s 4:1. Argentina je remizirala z ZDA 2:2. Mednarodna zveza je določila, da bo prihodnje svetovno prvenstvo v Argentini leta 1976. Dwight Stones dosega tud i letos izredne rezultate iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin CAORLE — Na velikem mednarodnem šahovskem festivalu v znanem letoviščarskem kraju Caorle, blizu Benetk, je osvojil prvo mesto Milan Vukič, prvak Jugoslavije. Na tradicionalnem festivalu, ki je bil v prvi polovici julija, je sodelovalo skoraj 400 šahistov iz 15 držav. V vseh kategorijah so Jugoslovani odnesli glavne nagrade. Tržačan Rupeni je na turnirju prvokategornikov zasedel 4. mesto, vendar je treba pripomniti, da sta v tej kategoriji zasedla prvi dve mesti jugoslovanska mojstrska kandidata, prvotno najavljena kot prvokategornika. Na turnirju tretjeka-tegornikov je med 170 nastopajočimi Tržačan Bellulovich zasedel 7, mesto. « • » SOLINGEN — Na velikem mednarodnem turnirju v Solingenu sta zmagala sovjetski velemojster Po-lugajevski in ameriški velemojster Kavalek. Tretje mesto si delita bivši svetovni šahovski prvak Spasski in jugoslovanski mednarodni mojster Kurajica. AMSTERDAM — Po 8. kolu mednarodnega turnirja v Amsterdamu vodi na lestvici sovjetski velemoj- ster Tukmanov. Na turnirju sodelujejo tudi trije jugoslovanski velemojstri. Ivkov je trenutno drugi, Velimirovič deli 5. do 8. mesto, Planinc pa, ki je slabo začel, je trenutno deseti. V naši šahovski rubriki bomo občasno objavljali s komentarjem tudi nekatere značilne partije iz raznih šahovskih turnirjev. Danes objavljamo zanimivo partijo z zadnje olimpiade, na kateri je slovenski velemojster Albin Planinc dosegel senzacionalno serijo šestih zaporednih zmag. PLANINC — JONES (Jugoslavija — Wales) Ruska partija 1. e4 e5, 2. Sf3 Sf6, 3. Se5:d6, 4. Sc4 Se4:, 5. De2 De7, 6. Se3 Sf6, 7. g3 Ld7, 8. Lg2 Lc6, 9. f3 g6, 10. Sc3 Lg7, 11. d4 0-0, 12. d5 Ld7, 13. 0-0 Sh5, 14. Ld2 f5, 15. f4 Te8, 16. Tael Sa6. Črni je razvil skakača na edino razpoložljivo polje. Vendar se bo skakačeva pozicija v nekaj potezah izkazala za slabo, saj bo olajšala napad na črne kmete na daminem krilu, katerega bo beli izpeljal z vzorno preciznostjo: 17. b4 Df7. Mladi kolesarji «Adrie» bodo tudi danes zaposleni na dveh dirkah Na 17... Sb4: bi sledilo 18. Dc4 in 19. Sf5: in beli dobi kmeta nazaj v boljši poziciji. 18. a3 Te7, 19. Dd3 Tae8, 20. Sc4 Tel:, 21. Tel: Tel:+, 22. Lel:; De8, 23. Ld2 Sb8. Po 23. .. Lb5, 24. Sb5: Db5:, beli ne igra takoj 25. Sa5, ker bi sledilo 25.. . Dd.3:, 26. cd3: Lb2 (ne pa 26... b6, 27. Sc6 Lb2, 28. d4 in črni skakač je ujet!) in črni se izmuzne iz klešč, pač pa 25. Lfl z dvojno grožnjo 26. Sa5 in 26. De3. 24. Sa5 b6, 25. Sc6 Sc6:, 26. dc6: Le6. Na 26. .. Lc6: bi seveda sledilo 27. Dc4+ d5, 28. Sd6: itd. 27. Sb5 Db8 (žalostna nujnost!), 28. Ld5 Kf7. Po igrani potezi pade črni kmet, kateremu bo kmalu sledil še eden in bitka je odločena. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je Planinc pripravil za primer 28. . . Ld5:, 29. Dd5:-t-Kf8. Kljub vestni analizi, nismo našli matematično zmagovite poteze, čeprav je pozicijska premoč belega izven vsakega dvoma. Najbolj obetajoča se nam zdi «tiha» poteza 30. Dc4, ki ohrani pritisk na črna kmeta, saj je po vsem videzu 30... a6 zaradi 31. Sd6: cd6:, 32. Da6: nemogoča. Na primer: A) 32. .. Sf6, 33. Lc3 Dc7, 34. b5 Se8 (grozilo je: 35. Ld4 Sd5, 36. Lg7: Kg7:, 37. Db7 in 38. c4), 35. Lg7:+ Sg7, 36. Db7 Se6, 37. a4 Ke8, 38. a5 Kd8, 39. ab6: Dg7, 40. c7+ Sc7:, 4L Db8+ in beli zmaga. B) 32. .. Ld4 +, 33. Kg2 b5 (ali 33. . . Sf6, 34. c3), 34. c4 in prodor belih kmetov se zdi neustavljiv. 29. Le6:-t- Ke6:, 30. Db3+ Ke7, 31. Da4 De8, 32. Sc7: Ld4 + , 33. Kg2 Df7, 34. Db3 Db3:, 35. cb3: Sf6 (Prepozno!), 36. Sb5 Lb2, 37. Sa7: Sd5, 38. Sb5 in črni se vda. Velika bitka med aktivnima belima in pasivnima črnima skakačema se tako končuje. Sšk OBVESTILO ZSŠDI sporoča, da bo urad v Ul. Geppa 9, II. nadstropje, zaprt do torka, 30. t.m. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 Ur, celoletna 13.500 Ur. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišča 10/11 nad telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 20CL upravni 300, legalni 400. osmrtnice in sožal|a 200 Ur «Ma’ 9 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokra)mo ^ naro“|0s.p.|. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokraiin Italne p Stran 10 28. julija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - 1rs* TRŽAŠKI DNEVNIK V ZVEZI S SESTANKOM KPI-PSI Zaostritev polemike med socialisti in demokristjani Ponovne govorice o možnosti predčasnih tržaških občinskih volitev Polemika okrog krize občinske u-prave se zaostruje še zlasti v zvezi z nervoznim reagiranjem KD zaradi sestanka med socialisti in komunisti in v zvezi s premiki večinske stranke na vsedržavni ravni. Pri tem se počasi izoblikujeta dve težnji, ki ne odgovarjata povsem strankarski opredelitvi. Po eni strani bi nekateri želeli predčasne volitve, druge sile (in med njimi zlasti sedanje pokrajinsko vodstvo KD), pa žele ohraniti sedanjo koalicijo. V bistvu pa je vse «zamrznjeno» do jeseni, saj je celo župan napovedal, da bo za nekaj tednov odšel na prav gotovo zasluženi dopust. V zvezi z ostrim napadom pokrajinskega tajnika KD Rinaldija na pokrajinsko vodstvo PSI, ki se je sestalo z vodstvom avtonomne komunistične federacije, je včeraj tajnik PSI Ghersi odgovoril, da bo «PSI še nadalje imela odkrite in konstruktivne sestanke s komunisti», pa čeprav je KPI sedaj izven vladne koalicije. Ghersi je poleg tega podčrtal, da je socialistična stran- Kaj rogovilijo po svetu — in kaj rodi domači zelnik? Kjerkoli si na tem planetu, ti sporoči PRIMORSKI DNEVNIK ! ka strogo spoštovala sporazume in da je njen predstavnik v občinskem svetu predlagal odložitev glasovanja o tarifah Acegata šele potem, ko je PRI uradno sporočila svoj izstop iz koalicije. Dokler ne bo prišlo do globalnega političnega sporazuma, prav gotovo ni mogoče odločati o Acegatu. Ghersi je tudi izjavil, da bodo sklicali pokrajinsko vodstvo stranke, brž ko bodo znana uradna stališča vseh strank leve sredine. , KD pa je izdala uradno sporočilo o govoru pokrajinskega tajnika Rinaldija o zaključkih zasedanja vsedržavnega sveta KD, ki ga Rinaldi ocenjuje kot «prehodno» in, ki je ustvarilo pogoje za notranje razči-ščenje v stranki. Rinaldi odločno zavrača poskuse, da bi izrinili levico iz vodstva stranke in daje kot zgled našo deželo, kjer ima levica večino in pravi, da je treba takšne primere še utrditi, da bodo za vzgled celotni KD. Povratek tabornikov Hodu modrega vala Včeraj so se s tritedenskega taborjenja ob Bohinjskem jezeru vrnili domov tržaški in goriški taborniki Roda modrega vala. Prišli so sicer utrujeni od dolgega potovanja, toda vsi zagoreli, polni vtisov in doživetega na taborjenju, ki je odlično poteklo. Celo vreme, ki je v Bohinju rado deževno, ni preveč nagajalo. Medvedke, čebelice, brate in sestre so na železniški postaji v Gorici in v Sežani čakali njihovi očetje in matere, ki so svoje otroke že dalj časa pogrešali, tako da je bilo srečanje še zlasti prisrčno. • Uprava Acegata sporoča, da bodo od danes avtobusi proge štev. 11 ponovno vozili po Ul. Stuparich in Ul. Tarabocchia, kjer je do sedaj pod jetje SIP nastavljalo nove telefonske kable. Zato bodo spet uvedli postajališči v Ul. Stuparich 2 in 30. . II.................................... iiiiiiiiiniii n minil KMEČKI TABOR NA OPČINAH SEZONSKA PREKINITEV DELA V SEVERNI ITALUI VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Gospodarska kriza skrajšala Lepo napreduje gradnja ^ ^ MB A A BB m. m Vitti m počitnice italijanskim turistom Na avtocestah in državnih cestah živahen promet, toda pod lanskim poprečjem - Manj nesreč LETOS TUDI RAZSTA VA KMEČKIH PRIDELKOV Vabilo kmetom, da razstavijo svoje pridelke Tudi letos bo Kmetijska zadruga s sodelovanjem prosvetnega društva Tabor priredila tradicionalni kmečki tabor, ki bo na Opčinah od 14. do 18. avgusta. Letošnji kmečki praznik bo poleg običajnih razstav in plesa, zajemal tudi vrsto drugih zanimivih točk. med katerimi naj omenimo razstavo kmetijskih pridelkov (cvetlice, sadje, zelenjava itd.). Razen tega bodo med praznikom predvajali tudi zanimive filme o kmetijstvu, s čimer so si organizatorji zadali nalogo, da bi nudili našim kmetom in ljubiteljem dela na zemlji tudi pouč no snov. Med številnimi prazniki, ki _ lih prirejajo naša prosvetna društva in druge organizacije, sodi ta kmečki praznik med najuspešnejše in najpriljubljenejše prireditve v zamejstvu, saj je v naših ljudeh ostala ljubezen do zemlje in do trdega kmečkega dela, kljub sodobnemu velikemu industrijskemu razvoju, nedotaknjena. Umevno je torej, da je obisk na tem prazniku izreden, za kar gre zahvala tudi pridnim in požrtvovalnim organizatorjem, ki se že več let prizadevajo, da bi nudili številnim gostom pristno zabavo in ugodno razpoloženje. Posebno pa skušajo ti preprosti ljudje organizatorji dokazati tudi tistim, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, da je delo na polju zelo težko in mučno, obenem pa je za človeštvo neobhodno potrebno. Za našega kmeta pa pomeni ta prireditev še nekaj več: srečanje vseh slovenskih zamejskih kmetov, da skupno in z združenimi silami proučijo težak položaj, v katerega je zabredlo naše kmetijstvo z vsemi vprašanji, ki so s tem v zvezi (razlaščanje, zapuščanje zemlje, e-kološko vprašanje, kmetijske zadru-gG . . .). Organizacija tako obširne in množične prireditve nedvomno zahteva od organizatorjev veliko prizadevnosti in dela. Zaradi tega se tudi požrtvovalni organizatorji že dlje časa trudijo, da bi tudi letošnji praznik čim bolje uspel. V tem tednu so se odborniki openskega p.d. Tabor sestali s predstavnikom Kmečke zveze, da bi rešili še vrsto drugih vprašanj v zvezi z organizacijo. Zanimanje za ta praznik je še posebno na Opčinah dokajšnje, saj se domačinom in tudi gostom obetajo zanimive razstave, prire ditve in pristna zabava. V dvorani Prosvetnega doma bo, kot smo o-menili, razstava poljskih pridelkov, zaradi česar organizatorji naprošajo vse zainteresirane, da bi priskočili na pomoč z lastnimi pridelki, s čimer bi razstavo še v večji meri obogatili. Zainteresirani naj se javijo v uradu Kmečke zveze. Trst, Ulica Cicerone 8/b, tel. 35-458 ali na p.d. Tabor na Opčinah (Viktor Sosič, Narodna ul 158, tel 311 87(1 Prepričani smo, da bodo tudi letos številni obiskovalci poplačali trud organizatorjev z veliko udeležbo, saj bodo gotovo avgustove praznike preživeli v veselem in prazničnem vzdušju. Rada JUTRI V MILJAH Koncert Tržaške komorne skupine Jutri, 19. t.m. ob 21. uri bo v cerkvi Sv. Frančiška v MHiah koncert komorne glasbe. Nastopila bo Tržaška komorna skupina, katero sestavlja šest mladih priznanih tržaških umetnikov in sicer sopranistka Gloria Paulizza, mezzosopranistka Elena De Martin, tenorist Giuseppe Botta, baritonist Paolo Loss ter pianistki Roberta Lantieri in Neva Merlak. Skupina, ki je po svoji sestavi neobičajna čvokalni kvartet ter klavir šliriro(no). se je v letošnji koncertni sezoni uveljavila na italijanskih odrih in bila gost važnih koncertnih društev; ravnokar se je vrnila iz Piemonta, kjer je gostovala na mednarodnem festivalu v Cuneu Program bo obsegal v prvem delu Rossinijev «Sprehod» (Passeggiata), Schumannov «leh bin geliebD op. 74 št. 9 iz zbirke Spanisches Liederspiele. nato v prvi izvedbi v našem mestu «Tri tržaške pesmi» v predelavi Giulia Viozzija. Prvi del bo zaključila skladba «Ludi Carmina» tržaškega skladatelja Daniela Zanettovicha. Drugi del bo posvečen znamenitim ljubezenskim valčkom Johan-nesa Brahmsa. MILAN, 27. — V severni Italiji so se začeli poletni dopusti. Ljudje, u-radniki, delavci in nameščenci zapuščajo svoje domove ter se selijo v letoviščarske kraje, na morje in deloma tudi proti severu, se pravi proti planinam. Vendar pa je letos ta premik precej bolj umirjen, kot na primer lani. Na avtocestah je sicer opaziti precejšen promet, toda ne v taki meri kot se je dogajalo v prejšnjih letih. Tudi prometnih nesreč je manj, čeprav so že zabeležili nekaj smrtnih primerov. Letošnje poletne počitnice, ki se začenjajo, so v znaku nekakšne «austerity». Potovanja v inozemstvo so draga zaradi slabosti italijanske lire ter zadevnih omejitev pri izvozu domače valute. Počitnice ob morju stanejo več kot lani in marsikdo se zadovolji z desetimi dnevi bivanja v letoviščarskem kraju namesto petnajstih ali še več, kot se je dogajalo v prejšnjih letih. Letoviščarske ustanove, hoteli, gostinski obrati itd. upajo pa, da bodo tudi letos zabeležili isti promet kot lani, čeprav se bo število nočnin za poedince znižalo. Precej pa računajo na dotok tujcev, ki so jih ciprski dogodki odvrnili od počitnic v Grčiji. Grška kriza pa je povzročila pravcati dvoboj med raznimi turističnimi agencijami, ki vse skušajo speljati vodo na svoj mlin. Celo na Koroškem hotelirji in gostinci upajo, da bodo prestregli vsaj delček turistov, ki so bili namenjeni na jug. Po letošnjem porazu grškega turizma pa Italija še v večji meri predstavlja privlačno točko za tuje turiste. Pri tem se nočemo spuščati v debate, ki zadevajo turizem v Španiji, Jugoslaviji itd. Lahko pa rečemo, da tuji turisti predstavljajo na italijanskih glavnih cestah približno eno tretjino avtomobilskega prometa. Najvažnejši pa je kljub temu domači turizem. Iz Turina sporočajo, da je iz mesta odpotovalo že na desettisoče meščanov, ki so šli na morje, oziroma so se vrnili začasno v rojstne kraje. Včeraj so skoraj vse mestne industrije prenehale o-bratovatd. Prvič pa se je zgodilo, da tovarna Fiat ni popolnoma prekinila obratovanja. V obratih proizvodnje industrijskih vozil so namreč uvedli poskus izkoriščanja dopustov od junija do septembra. Zato bo proizvodnja v teh obratih tekla naprej, čeprav v zmanjšanem obsegu. Zanimivo je, da se je samo majhen del uslužbencev in delavcev odrekel tradicionalnim počitnicam v tem letnem razdobju. Tudi v Milanu je avtomobilski promet zelo živahen. Računajo, da je včeraj popoldne več kot en milijon in pol avtomobilov vozilo po cestah Lombardije v smeri proti morju, oziroma v planinske kraje. Včeraj so zabeležili 34 prometnih nesreč, pri katerih so štiri osebe izgubile življenje. Podobno je stanje tudi v Rimu. Vse avtoceste in državne ceste so polne avtomobilov, čeprav do sedaj še niso zabeležili take gneče kot v prejšnjih letih. V Toskani pa je bil promet živahnejši samo na sončni avtocesti, medtem ko je bil drugod normalen. V krajih srednje Italije opažajo pojav, da so turisti nekoliko spremenili svoj prejšnji odnos do krajev, ki so jih obiskovali. Vedno več zanimanja kažejo za zgodovinske kraje, za kulturne spomenike in podobne vrednote. Tudi v Emiliji so zabeležili večji promet, ki pa je kljub temu še vedno tekel brez zastojev. To pomeni, da je bil manjši kot v lanskem letu. Italijanske državne železnice so povsod okrepile svojo službo. Na splošno so zabeležili na vseh postajah precejšen naval potnikov Tudi policijski organi so okrepili varnostno službo, kateri pomagajo tudi številni helikopterji. Iz Cosenze sporočajo, da so štiri osebe izgubile življenje pri prometni nesreči, ki se je pripetila blizu naselja Rocca Imperiale, kjer sta trčila osebni avto in tovornjak. ziji peklenskega stroja, ki ga je prevažal z motorjem. Medtem se je zvedelo, da preiskovalni sodnik še ne bo deponiral preiskovalnih aktov, ki zadevajo odv. Degli Occhija, v pisarni sodišča, ker mora izpopolniti preiskavo. Deponiral pa bo akte, ki zadevajo Fumagallija in nekatere druge osebe. Dr. Arcai je pozval na sodišče v Brescii 24-letno markizo Margherite Meli Lupi di Soragna, ki je sedaj tajnica «mestnega protikomunističnega odbora tihe večine». Karabinjerjem se še ni posrečilo, da bi žensko izsledili. > Pilot je zagrešil nesrečo «tupoljeva PARIZ, 27. — Posebna francoska preiskovalna komisija s katero so sodelovali tudi štirje sovjetski izvedenci, je zaključila preiskavo o nesreči sovjetskega letala «tupoljev Isabella Biagini in Enrico Montesano 1. avgusta v Trstu Z mesecem avgustom začenja na Gradu sv. Justa sezona glasbenega varieteja. Avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova h Trsta prireja 1. avgusta na Gradu vrvo glasbeno predstavo z naslovom «Su-pershow». Predstavo bo začel Enrico Montesano, ki bo gledalce zabaval z raznimi duhovitimi domislicami. Z njim bo nastopila pevka Anna Melato s svojim ansamblom. Drugi del predstave bo s svojim nastopom zapolnila znana igralka Isabella Biagini. Tržaškemu občinstvu se bo predstavila s svojimi imitacijami, s swjimi pesmimi in s plesom. Igral bo «Veliki orkester» italijanske RTV pod vodstvom Wol-merja Beltramija; nastopil bo balet, ki se je občinstvu predstavil že v «Canzonissimb. SAO PAULO, 27. — V Braziliji je nepričakovano izbruhnila epidemija meningitisa. Vlada, ki je doslej prikrivala resnost zdravstvenega stanja v državi, je včeraj javno priznala nemoč, da bi obvladala e-pidemijo. V samen Sao Paulu je bolezen že terjala 228 mrtvih in položaj se iz ure v uro slabša, kot je priznal pravosodni minister Paulo De Almeida Machado, ki je včeraj predsedoval sestanku odbora za koordinacijo boja proti epidemiji. Ravnatelj ene največjih bolnišnic v Sao Paulu Jaira Cavalheiro je dejal: «To je čas molitve. Stanje je tragično. Nimamo zdravil, da bi zajezili epidemijo.» Včeraj je Francija poslala nad 200 tisoč doz cepiva, kar pa je odločno premalo za potrebe samega Sao Paula, ki šteje skoraj šest milijonov prebivalcev. Če je v tem mestu bolezen najbolj virulentna, tudi v drugih predelih ogromne države položaj ni nadobuden. Iz vse države poročajo o primerih meningitisa, ki povzroča otekline ne možganih in na hrbteničnih tkivih. Žrtve bolezni so predvsem otroci, poročajo pa o številnih primerih smrti tudi med odraslimi. V začetku se je bolezen pojavila le na jugu. v zadnjih dneh pa je zajela praktično vso državo. Upori v francoskih kaznilnicah PARIZ, 27. — Kontestacija je za jela tudi francoske zapore. V zad njem času so zaporniki skoraj popolnoma razdejali dva zapora. Danes je prišlo do upora v kaznilnici Fresnes blizu Pariza. Zaporniki so se povzpeli na streho zaporniške stavbe ter zahtevali, naj jim oblasti priznajo določene pravice Na srečo se .je upor proti večeru končal brez prelivanja krvi. Aretiran neofašist BRESCIA. 27. — Policija je are tirala prejšnjo noč 20-letnega neo-fašista Maria Casuja, ki se je 19. maja letos zaletel skupaj s tremi pajdaši z avtom v neki zid v predmestju Brescie. Preiskovalni vodnik je izdal zaporno povelje, ker so preiskovalci ugotovili, da obstaja določena povezava med četverico in . v «Canzonissimb. znanim pokojnim neofašistom Sil- Vstopnice bodo začeli prodajati viom Ferrarijem, ki je nekaj im-mtri 19 hilija v Pasaži Protti. I nut prej izgubil življenje pri eksplo- 144», ki je 3. junija lani eksplodiralo nad mestecem Goussainville ob priložnosti letalskega salona na letališču Le Bourget. Komisija je ugotovila, da nesreče, ki je terjala 13 žrtev (šest članov posadke ter sedem meščanov) niso povzročile konstrukcijske napake letala, temveč jo je treba pripisati le subjektivnim činiteljem. To pomeni, da jo je verjetno zakrivil pilot, ki je zahteval preveč od stroja. Znano je, da je pilot po poletu nizko nad zemljo, nenadoma usmeril letalo navzgor, kar je verjetno poškodovalo strukture letala ter povzročilo eksplozijo. RIM, 21’ — Uslužbenci zasebnih prevoznih podjetij so napovedali nove stavke v okviru boja za delovno pogodbo in za publicizacijo vseh javnih prevozov. Sklenili so, da bodo stavkali 14 ur po posameznih pokrajinah do 11. avgusta in 48 ur 13. in 14. avgusta. Obenem pa bodo prekinili vsa turistična potovanja v dnevih vsedr- nesreci sovjeusnega ie»aia «»utiuijc. . žavne in krajevnih stavk. ----— m im n inniiiiiiiiiiiiiiimiii m m n m m i'"i'‘"ul 1,11,l,I,,ll,,, 1,1 m1,1 lll,,, 1,11111 1,11,11,1,1111,1 1,1,1,11111,,,, 1,11,11,11,1 l,lllIII,,I,,,,, l,,,, 111 IL,I,,, TRAGEDIJA DRAMSKEGA PREBIVALSTVA brkinske ceste Geslo gradijo s prispevki delovnih ljudi šestih južnoprimorskih občin SEŽANA, 27. — Gradnja brkinske ceste, ki jo bodo zgradili s prispevki delovnih ljudi šestih južnoprimorskih občin, lepo napreduje. V prvem tednu del so opravili groba dela na 1 km in pol dolgem cestišču. Brkinska cesta bo dolga 7 kilometrov, široka pa sedem metrov. Povezovala bo celotno brkinsko področje in bo predstavljala začetek novega razdobja za te kraje, ki so o-gromno prispevali med NOB in tudi v povojni izgradnji. Celotni stroški za gradnjo bodo znašali okrog 35 milijonov. Na posebnem računu se je zbralo doslej okrog 350 tisoč dinarjev solidarnostnih prispevkov, ta vsota pa se bo te dni znatno povečala, saj bodo nakazala denar številna podjetja, v katerih so delali na prosto soboto za Brkine. medicinskih sester iz LR Srbije, kjer tega kadra ne primanjkuje. V kratkem bodo obalne zdravstvene ustanove dobile še dvajset medicinskih sester iz LR Srbije, tako da bo problem v glavnem rešen. IZOLA, 27. — Pomanjkanje medicinskih sester v obalnih zdravstvenih ustanovah je povzročilo vrsto težav. Zdaj se je položaj nekoliko popravil. Na kirurškem oddelku v Izoli se je namreč zaposlilo osem Epidemija meningitisa v Braziliji: 228 mrtvih v samem mestu Sao Paulo Vlada javno priznala nemoč v boju proti bolezni ■ Pomanjkanje cepiva in shbe higienske razmere pospešujejo širjenje epidemije Vlada je ustanovila medministrski odbor za boj proti epidemiji, kar posredno potrjuje resnost zdravstvenega stanja. Po poluradnih vesteh kaže. da se je položaj poslabšal tudi v Braziliji in Rio de Janeiru. Iz zvezne prestolnice poročajo o 11 mrtvih v zadnjih 48 urah, v Riu pa je epidemija terjala doslej 70 žrtev. O primerih meningitisa poročaju tudi iz države Gioie in iz raznih mest severovzhoda. Širjenje in virulenco epidemije še pospešujejo slabe higienske razmere in zapoznelo ugotavljanje bolezni. V krogih zdravstvenega ministrstva citirajo v tej zvezi primer mlade okužene ženske, ki je stopila na avtobus in okužila trideset sopotnikov, ker zdravniki niso ora-vočasno odkrili, da je bolna. Minister za šolstvo je odložil za dva tedna odprtje šol, ki je bilo predvideno za začetek avgusta. V Lyonu je uprava zavoda Me rieux, kateremu je Brazilija naročila cepivo proti meningitisu mobilizirala vse razpoložljivo osebje, da bi zadostila brazilskim potrebam. Cepivo so obljubile tudi ZDA. a tudi ko bo količina zdravila zadostna, bo nemajhen problem, kako zaščititi prebivalstvo osamljenih vasi in mestec epričo slabih prometnih zvez. ŠPORT KOŠARKA MLADINSKO EP Jugoslavija evropski prvak Umrl je Martin Gustinčič z Rjavč (Brkini) Svojci in številni prijatelji so v nedeljo spremili na zadnji poti Martina Guštinčiča, marljivega kmeta in zavednega Slovenca z Rjavč, male partizanske vasi v Brkinih. Pokojni Martin se je v tej vasi rodil 12. aprila 1898. Že od svojih otroških let je moral krepko delati, potem pa je kot mlad fant moral na fronto, padel je v ujetništvo, vendar se je po končani drugi svetovni vojni srečno vrnil domov ter skrbno delal na svoji mali kmetiji, da je skupno z ženo lahko preživljal številno družino, saj sta imela 8 otrok. Rjavče poznajo mnogi partizani in aktivisti, saj je vsa vas od vsega začetka aktivno sodelovala v NOB. V Guštinčičevi hiši je bil decembra 1942 prvi sestanek vaščanov, ki so se vsi organizirali v OF. Na tem sestanku jim je govoril o pomenu in ciljih narodnoosvobodilnega boja narodni heroj Rudi Mahnič - Brkine. Zaradi sodelovanja v NOB je bil Martin, kot še nekateri drugi vaščani, aretiran ob koncu februarja 1943, poslan v Coroneo, nato pa v koncentracijsko taborišče Cairo - Monte-notte (Savona), od tam pa v nacistično koncentracijsko taborišče Gu-sen (Mauthausen). Dva njegova sinova sta bila borca, eden pa je bil več mesecev, do konca vojne, zaprt v Rižarni. Zapor in taborišča so seveda pustila posledice, katerim je krepka brkinska narava trdovratno kljubovala. Od skromnega in zaslužnega moža se je ob odprtem grobu na pokopališču na Pregarju poslovil z občutenim nagovorom v imenu hvaležnih borcev in aktivistov Maks Zadnik, ki je prikazal trdo življenje, zavednost in velik prispevek, ki so ga dali brkinski ljudje, kot pokojni Martin, v boju proti fašizmu in nacizmu, v NOB. Naj bo dragemu Martinu lahka domača zemlja, svojcem pa gre naše globoko sožalje. A. B. ORLEANS, 27. - Jug.0313^^ je z zmago proti Špamj. pnboW naslov evropskega prvaka na ‘ dinskem evropskem k°»kg prvenstvu v Franciji. V fmai mi za 1. mesto so mladinclJjaii slavije le za eno točko premag Španijo 80:79, in to po saj sta se regularna casa konč^ pri neodločenem izidu (l-d- . prvem polčasu pa je Jugoslavi vodila s 37:33. Italija je osvojila bronasto K ^ no z zmago proti švedski s • „ (39:38). Ostali izidi: 5. mesto: — Poljska 86:60, 7. mesto: urcu - Francija 81:54, 9. mesto: C» - Belgija 93:89, 11. mesto: Wf* — Nizozemska 89:70, 13. nieS, ' Turčija - ZRN 57:56, 15. mesw-Finska — Avstrija 84:51. ORLEANS, 27. - Mirko Novosel, ki se te dni mudi v Franciji na dinskem evropskem košarkarske prvenstvu, je izbral deset n3)!501! mladih košarkarjev za turnejo P1 ZDA, ki bo konec avgusta. Ti . ' žižič, Knego in Nakič (Jugoslavija^ Rizzi (Italija), Filba, Posh in Ka£“ (Španija), Kropilak .(Č88,11)'Pnli. kellariou (Grčija), Kijewski (» ska). SABLJANJE ZAKLJUČENO SP V FRANCHI Sovjdi premočni Švedi presenetili GRENOBLE, 27. — Zaključilo se je 23. svetovno prvenstvo v sab J^ nju. Na zadnjem tekmovanju Švedska (ekipno z mečem) osvoj . zlato kolajno z zmago (8:5) P . ZRN. V srečanju za 3. mesto r Madžarska premagala FranC1&a. 8:4. Na tem SP so sovjetski saDiJ“ či prevladovali skoraj v vseh d’ plinah, saj so skupno osvojil' osem kolajn. Presenetili pa 80 h. a di, ki so zbrali dve zlati kolaJ . Italija je nekoliko razočaral«; se je uvrstila komaj na če mesto. Lestvica kolajn Z S SZ 4 1 švedska 2 0 Madžarska Italija 1 2 Francija 0 1 Lestvica po točkah: SZ 85, džarska 47, Italija 38, Francija Švedska 25 itd. B 3 0 2 1 2 GASILCI PA TAKI V gasilski vojašnici v Tony-pandyju v Walesu je včeraj izbruhnil požar. Že to samo dejstvo je spravilo v zagato krajevne gasilce, ki pa so postali kar rdeči od sramu, ko se je zvedelo, zakaj je požar izbruhnil. Ob uri kosila je v vojašnici zabrnel telefon: gori. Gasilci so se takoj odpravili na delo, na štedilniku pa so pozabili kozico s krompirjem. Ogenj je prvi opazil mimoidoči uradnik, ki je nemudoma obvestil policijo. Agenti pr: niso mogli pogasiti požara, ker so gasilci zaklenili vrata vojašnice. Iz kočljivega položaja jih je rešil šofer avtobusa, ki je podrl vrata in vrgel na ulico ožgano kozico. POGREB LORDA GRIMSBYJA «Ubogi lord Grimsby. Šel je, a takega pogreba kot on ni imela niti kraljica Viktorija.» Tako se je od svojega krilatega in raznobarvnega prijatelja poslovil Davit Bates, premožen trgovec in kralj svojevrstne-žev. Lord Grimsby ni bil namreč nič drugega kot papiga, kljub temu pa mu je lastnik priredil izreden pogreb. Okrog groba so posadili tisoč rož, pogrebci st bili vsi oblečeni v črno in znan recitator je bral poezije Shel-lega in Wordswortha. Papiga je bila zakopana v posebni grobnici, kjer bo nekega dne počival tudi sam Bates. Njegovo veličanstvo, kot so imenovali papigo, je ležalo na parah dva tedna. Z razprtimi krili, prekrit s svilo in cvetjem je Lord Grimsby ležal sredi ogromne postelje z baldahinom, v kljunu se mu je bliščal dragulj vreden dva tisoč funtov (okrog tri milijone lir), vse na-ikrog pa so gorele sveče v datih svečnikih. Med venci na pogrebu je bil eden z napisom «dragemu vnuku potrti ded», drugi pa «z ljubeznijo, Zoltan, pes». DNEVNA SOBA «DRAGICA» BREST CERKNICA INDUSTRIJA POHIŠTVA JUGOSLAVIJA CELOTEN PROGRAM IZDELKOV INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST CERKNICA LAHKO KUPITE PO IZREDNO UGODNIH CENAH V «SALONU POHIŠTVA» V CERKNICI. SALON POHIŠTVA JE ODPRT VSAK DAN NEPREKINJENO OD 9. DO 19. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. ■ ZA DEVIZE 5% POPUSTA ■ BREZPLAČNA DOBAVA POHIŠTVA NA DOM TELEFON: 061 — 791-200 — TELEX: 31-167