Dopisi. Iz Konclijana (Conegliano) na Laškem 3. sveč. J. G. — Letos tudi nas huda zima pesti. Sneg, akoravno ne čez pol čevlja visok, pokriva laške planjave; burja podnevi ga ne otaja, stekleno jasna noč ga tudi ne stisne. Pri nas na Kranjskem vabi človeka v zakurjeno krčmo; al pojdi tukaj v ktero koli gostivnico, ne boš se ogrel ne. K poliču vina postavi ti krčmarica z žerjavico napolnjeno „scaldino" (kožico); tu si prste ogrevaj, noge in drugi život pa v žep vtakni, če moreš , da te ne bo zeblo. Na Laškem celo v najimenitniših hišah ne iz-takneš nobene peči. Ženska po ulicah grede drži v roci kožico z žerjavico in si roke ogreva, možkega pa najhujša zima ne straši, da ne bi svojih ,,petoralli caldi" prodajal. Zdravi! iz Trsta 14. sveč. Druga veselica v tukajšnji či-tavnici, 6. t. m. bila je še veliko lepša in sjajniša od prve, ki smo jo imeli 25. prosenca , in o kteri so „Novice" že govorile. Komaj bi se bil kdo tega na-djal, če se premisli, da ves tisti dan je bilo pravo neprijetno vreme, in da ravno zvečer je burja strašno hrupela, ob enem pa tudi sneg na vso moč padal. To nam pač jasno dokazuje, kako da so tudi tukajšnji Slovani vneti za svojo narodnost. — Pustni dan je tudi letos spričal, da pravi Tržaščani ne marajo tistih demonstracij , ki se na pr. v Benetkah zapazujejo nekaj let zarad pustnih veselic. Kočij, šem in gledavcev zlasti po glavnih ulicah (Corso) je bilo vse polno , pa žalibog zraven tudi — tacih prekanjencev, ki so pridno porabljali v gnječi to priložnost, kakor po navadi, za kradež. Kako da se pa ti lupeži vedejo v tem svojem hudobnem delu, vam bo razjasnila omena le enega primerljeja. Ko je namreč neka gospa na pepelnično sredo kupovala na planjavi (plači), kakor po navadi, kar ji je za hišo potreba, se ji približa nek mlad klatež (morebiti ravno tisti, ki ji je bil na pustni dan zmuznil z žepa listnico z desetimi goldinarji vred), zavpijoč: „1 a guardi d i dri o due putazzi!" zato, da bi se obrnila, in da bi ji on nanagloma izpotegnil listnico, ker je gotovo že vedil, kje da jo precej najde. — Takih reči vidimo mi žalibog tukaj še zmiraj ! Dobro je pa; da se kaj o temu govori tudi v „Novicah", ker utegne gotovo podučiti ljudstvo, zlasti tuje, ki prihaja v Trst, nesum-jaje nikakor kaj tacega, da se ve varovati. > Iz Sežane 10. svečana. — Ker se od mnogo krajev sliši, kako slovenski jezik napreduje, in ne samo pri priprostih, ampak tudi pri omikanih čedalje večo veljavo dobiva, naj tedaj tudi povemo, kako je pri nas s slo venščino. — Kar se tiče šol, se sme reči, da so naše tržaške šolske oblastnije prve bile, ki so zato skrbele, da se je naš materni (slovenski) jezik že leta 1848 v naše ljudske šole vpeljal. Vsak človek zdrave pameti spozna, daje živa potreba, da se vsako ljudstvo po vsem božjem svetu, tedaj tudi naše, najprvo v maternem jeziku podučuje in potem še le, kadar tega že dobro ume, se v drugih ptujih jezikih uri. — Kar se tiče naše c. k, uradnije, moremo reči, da nobenemu narodu njegovih pravic ne krati, samo to' je želeti, da bi se od konca do kraja vsi razglasi in vse pisma, ki jih tukajšnje priprosto ljudstvo v roke dobiva, po slovensko, ne pa po laško ali pa po nemško pisali; tukajšnji narod je slovensk in večidel vsak kmet zna slovensko brati in pisati. Ni dolgo tega, kar se je nekemu županu prigodilo , da je mogel zavoljo nekega razglasa, ki je-bil po laško pisan, precej dolgo pot koračiti v kan-celijo, da je vprašal, kaj da stoji zapisano na razglasu, ki je na njegovih vratah nabit bil; potem še le je mogel svojim vaščanom razjasniti ga. Vsega tega bi ne bilo treba bilo, ako bi bil razglas v slovenskem jeziku pisan bil, zakaj župan prav dobro ume slovensko brati in pisati. Da je potrebno, da se vsakemu narodu pravica skazuje, je tukajšnji bilježnik g. PeterKozler že zdavnej previdil; on nam že več let kupne, ženitne in druge pisma v maternem jeziku spisuje. Neizrečeno so ljudje veseli, da razumejo, kar v rokah imajo, in jim? ni treba, kakor popred , za prebiranje pisma v ptujih-jezicih pisanega, mnogokrat celo uro hoda kakega tolmača iskati, kteri mu ga je še vrh tega včasi tudi napčno razložil in tako še v škodo in zadrego pripravil. Gospod Kozler je res mož, kakoršnega današnji časi potrebujejo. Zato mu pa želi tudi cela soseska svojo hvaležnost skazati, da ga voli, ako pride kaka županijska ali deželna volitev na vrsto, za svojega zastopnika. Svesta si je, da je mož prav za nas. Iz Vole pri Tminu. P. P. — Ead bi Vam i« naše okolice kaj pisal, al nimamo nič veselega. Ci-ginski fantje so se z volčanskimi unidan v krčmi stepli; hišni gospodar, ki pride jih mirit, je dobil za to — nož v trebuh! To je vendar strašno, da se še zmiraj pri-petujejo take nerodne reči kakor med divjaki! — O narodnem življenji pri nas ni duha ne sluha. Da smo ravno le pičle pol ure od tminske čitavnice, se vendar pri nas od narodnega čutja čisto nič ne ve; še vse trdo spi. Naš kmet ne „Novic" ne druzega časnika ne pozna. „Amtira" se po nemški v županii; to je nobel se ve da ; ako bi naše ,,birgermajstre" imenoval ,,župane", jih lahko razžališ. Srenjski „šribarji(< tu in tam tudi druzega ne znajo kot malo nemščine , pa še to slabo , slovenščine se pa boje strašno. Res je , da od starih ljudi ne moremo veliko za mili naš jezik pričakovati; pa žalibog, da tudi naša farna šola hira, ker se za ubogo revico nobena duša tako ne zmeni, kakor bi trebalo. Bog daj bolje! Iz Vremske doline na Notranj. 9. sveč. A. M. Človek popotvaje po svetu marsikaj vidi in sliši. 6. dne t. m. šel sem po opravilih v Istro do malega mesta Umago. Predpustno nedeljo prišel sem v Savudrijo^ ko se je ravno vernim služba božja opravljala; med sv. djanjem se je kakor drugod bralo pripravljanje v postni čas v laškem jeziku; po dokončanem berila zbrani množici dušni pastir vse po slovanski, njenem domačem jeziku, razumljivo dopoveduje. Ker so verni oddaljeni od cerkve, so se potem litanije pele pa čudo: v laškem jeziku: „Santa Maria" in tako naprej, Slišal pa sem odgovarjati mnogo ljudstva „za nas Boga prosi". Tako še dan danes Istrijani ob bregovih jadranskega morja ne vedo, ali so Slovani ali Talijani! — Kmetijskim gospodarjem naj povem še celo redko prikazen, da našemu županu je v Istri na pozimski paši neka ovca pet mladih jagnet vrgla; troje je bilo že mrtvih na svet prišlo, eno je čez dve uri konec vzelo,, eno in pa mater sem živo vidil. Znad Kolpe 5. sveč. Pred nekoliko dnevi prišel je neki učitelj k okrajnemu predstojniku v ...., in ga prosil, naj bi njegove pobotnice pregledal, ker bi rad pri davkarii nekoliko denarja dobil. Vzel jih je gospod, nekoliko pogledal, in mrzlo rekel: „Grehen's halt zum - 54 - Steueramte, \venn man was iiberflussiges Geld hat." Ako bi taki gospodje uradniki le od „uberflussig" denarja živeti morali, ne vem, ali bi jim tudi ljubo bilo, da bi po Vodnikovih besedah moral njih želodec v gostje hoditi pod rebra? Naj bi saj enmalo pomislili, da ubogi „šolmaštri" tudi morajo živeti kakor oni, in da je učiteljski stan že sam po sebi dosti grenak stan, ki nikakor ne more živeti od „uberflussiges Geld!" Mklož. Pravico ljub. Iz Ljubljane. l\ — 11. dne t. m. je štenogra-fično društvo obhajalo letni zbor in spomin na Ga-belsber gerj e vi *) rojstni dan. V zboruje predsednik, gosp. Kaprec, govoril o napredku in delovanji društva; dotični odsek je predlagal o dnarstvenih zadevah, in potem se je volil društveni odbor za prihodnje leto. Predsednik je bil izvoljen gosp. Kaprec, tajnik gosp. žl. Frič, in dnarničar gosp. žl. Raab. Po končani vo-litvi se je pričela živa borba o predlogu: „naj se naše društvo pridruži sistemnemu zboru za nemško stenografijo v Draždanah." Poročevalec je bil g. Bettelheim, in je predlagal, naj društvo izreče : da se pridruži z okrožjem dunajskega glavnega društva omenjenemu zboru; ako bi pa dunajsko društvo kaj ugovarjalo, da se pridruži s tirolskimi in solnograškimi društvi nemškemu odboru. V obče so podpirali ta predlog gospodje Frič, Raab in poročevalec; zoper so govorili gospodje dr. Costa, Kaprec in stotnik Prehtl. Gospod dr. Gosta je povdarjal, da bi naše društvo kaj malo veljave imelo v zvezi z nemškimi društvi; n a š e društvo ima pomen le tedaj, ako se slovenske stenografije poprime. Gosp. Prehtl je tudi živo priporočal, naj ne segamo dalje, kakor na Dunaj, in naj se poprimemo najprvo domačih jezikov itd. Ko se je glasovala z „da" in „ne" je bila polovica „za" in polovica „zoper", in predlog je bil tedaj po parlamentarnih pravilih zavržen. In tako je v veselje naše zmagala prislovica: „Warum in die Ferne schweifen — sieh! das Gute liegt so nahe!" Po dokončani seji so se zbrali gosti in štenografi pri obedu, ker so se razne napitnice napivale. Tu omenimo le nekterih : Gosp. Kaprec je pozdravil juristično društvo , ki je naše društvo tako prijazno pod streho sprejelo. Odzdravljal je to napitnico gosp. dr. Zupan, podpredsednik omenjenega društva. Gosp. žl. Frič je napil avstrijski armadi. Gosp. Kaprec nazočemu gosp. dr. Schopel-nu; gosp. Schopel kranjski deželi; gosp. dr. Costa deželnemu zboru in odboru; gosp. profesor dr. Vrečko mladini, ki se s slovensko stenografijo peča itd. Društvo se je razšlo pozno ponoči. Ker se kaže, da bode društvo ostalo „domače društvo", mu živo priporočamo slovensko stenografijo ! — Bridko novico naznanjajo danes ,,Novice" svojim bravcem, da prečastiti gosp. fajmošter M a- tevž Ravnikar v Predosljih nad Kranjem je umrl. Več let je bolehal za pljučnico ; sklenil je v Gospodu svoje življenje zvečer 14. dne t. m. v 62. letu svoje starosti. V zgodovini slovenskega slovstva, cerkvenega in svetnega, zlasti zgodovin- skega, živelo bo z deli njegovimi ime „Požen- čanovo," dokler bo Slovenca na svetu, kajti bil je eden najmarljiviših pisateljev naših že takrat, ko E smo slovenske pisatelje šteli še na prste. Znano nam je, da v rokopisih njegovih je še mnogo gra- diva: naj bi se ne pogubilo! — Bodi mu žemljica lahka! *) Gabelsberger, rojen v Menihovem na Bavarskem, je osnoval izvrstno sistemo za Stenografijo, ki slovi po vsej Evropi, in je prestrojena že tudi za mnoge slovenske narečja. Pis. —» Svetli naš knezoškof so popoldanske postne pridige v slovenskem jeziku začeli v nedeljo v stolni cerkvi. Kako hrepeni narod po besedi višega svojega dušnega pastirja, pričuje očitno tolika gnječa v cerkvi, da škof niso iz škofije mogli po svoji navadni poti da prižnice priti, ampak šli so od druge strani. — Gosp. župan Ambrož je te dni izdal v nemškem in slovenskem jeziku pravila za oskrbovanje Fr. M e-t e 1 k o v e ustanove (štiftenge) za sirote. Tem pravilom je dodana cela oporoka ranjega blagomila s kratkim ži-votopisom njegovim. — Društvo na pomoč bolnim kupčij s ki m pomočnikom je izvolilo g. A. Trinkerja za ravnatelja, g. Fr. Kadivnika za namestnika njegovega; g. Vašo Petričic je dnarničar, tajnik pa g. BI. Cegnar. — Ker je gospod Hradeckv stopil v pokojni stan, je v hranilnici naši na njegovo mesto bil 11. dne t. m. izvoljen g. R. Janežič za predstojnika, gosp. R. Pregl za dnarničarja, za prvega oficijala g. R. Valant, za druzega g. R. Vašer, g. K. Curn zal., g. J. Kagnus za 2. kancelista. O gospodarstvu hranilnice bomo v prihodnjem listu povedali kaj več. — Naše gimnastično društvo ,,Sokol" je pustni večer v dvorani, ktero mu je čitavniČni odbor prepustil za ta večer, tako zanimivo veselico napravilo, da vsi gosti — in ni jih bilo veliko manj kot 200 — se še danes radostni spominjajo tega, kar so vidili in slišali. Vse je bilo tako živo in zabavno, pri vsem tem pa spodobno,, da bi se bil radoval tudi najtožniši hipohonder ; zdaj godba zdaj deklamacija, zdaj petje zdaj ples — vse na videz velika zmešnjava in vendar vse lepo vredjeno. „Sokolci" so tudi v pesmi, godbi in deklamacii pokazali svojo zmožnost; slišali smo prvikrat izvrstnega našega pevca g. Vojteha Valenta-ta prelepo kompozicija (čveterospev) „Lahko noč", ki se je močno prikupila; zagledali smo se v nektere maske, da smo jih le neradi izpustili iz oči; vzlasti pa je ena zvonec nosila z zgovornostjo svojo in bistroumnimi opazkami tako , da bi tudi dunajski „Figaro" vesel bil šaljic njenih Al ni namen teh vrstic, da bi popisovali vse to kakor bi radi. Kaj pa so pokazali s telesno svojo izurjenostjo junaki „Sokoli" danes prvikrat občinstvu, le to hočemo povedati, kolikor nam prostor dopušča. 16 produkcij smo vidili, ki so jih izpeljavali za to izbrani gospodje pod vodstvom vrlega svojega mojstra in čenika g. Mandiča. Ko se vsi drugi vstopijo v veliko kolo, se začno v sredi dvorane gimnastične igre ; pri vsaki počenjajo na tla, kar jih stoji v krogu, da gosti vidijo vse lepo. Prvo je bilo, da stopi 8 „Sokolov" v sredo in po dva in dva narejata y gimnastiki tako imenovanega »dvojnega psa"; po tem je sledila „prosta tehtnica" po nogah in rokah; zdaj stopita dva večih „Sokolov" ter se z rokami podpirata, tretji pa s stegnjenima rokama naredi čez nju „salto mortalo"; potem stopi v sredo naš izvrstni „kavčukar"; vleže se zdaj na prsi in se z nogama glave dotikuje, zdaj se vstopi na noge in z glavo znak obrnjeno noge dosega itd. Tu se dva „Sokola" prevračata, da se vse čudi gibčnosti njuni; tam se 4 „Sokoli" na glavo postavljajo, noge skup in narazen stavijo, eden pa se med njimi znak preobrača.. Zdaj dva najmočnejih, res prava „Herkula", držita vsak enega „Sokola" s stegnjeno roko navpik v ravnotežji. Tu nekteri hodijo po rokah, tam se kaže „ribji skok" ritnisko čez glavo; tu vidimo navadnega dvojnega in trojnega orla; „Herkul" pa prime najprej enega, potem dva „Sokola" za pas; z eno nogo se potem v noge Herkulove vpreta, drugo nogo pa, kakor tudi roke, prosto v zraku držita. Zdaj primejo 4 „Sokoli" drog, na kteri se neki „Sokol" v vreteno vrti in sicer z razpetima rokama, naprej in nazaj ; na ravno tem drogu, 55 kterega na vsaki strani le en „Sokol" z razpeto roko kviško drži; dela več „Sokolov" tehtnico, gnjezdo itd.; pa tudi na ta drog se obesi vec „Sokolov", da se ga oklenejo le s prsti na nogah , in tako vise več trenutkov. Zdaj „Sokol" spleza na „Sokola" , pa se na rami njegovi postavi na glavo. Končale pa so se gimna-stične igre z „ veliko piramido", ktero je lepo izpeljalo 10 „Sokolov." Ni nam treba dostavljati, s koliko glasno pohvalo so gledavci spremljevali vsako produkcijo, in kako so se zlasti zavzeli nad vsem tem, kar so delali gospodje ,,,Predsokoli". Mi pa smo se spominjali pri vsem tem pogledu besed Koseskovih: Vse doseže sosed moj! Dlan doma mu ne odreče itd. — Prihodnjo nedeljo je v čitavnici naši velika ,,beseda." Začela se bo s pesmijo Vilharjevo „Po jezeru", ki jo bo pel združeni kor gospodičin in gospodov. Za njo pride humoristično berilo gosp. Fr. Levstika: „Prepir v šaljivem pogovoru med črkami: ali je r sa-moglasnica ali ne." Tej humoreski sledi muzikalna produkcija. Besedo sklepa po gosp. J. Globočniku poslovenjena gledišna šaloigra „Pravda." Začetek „besede" je brž ob 8. uri. — Danes zvečer napravi filh ar m o nič no društvo koncert v gledišču v prid ranjenem v Schleswig-Hol-steinu. — Zopet se bo odprla cukrarnica v Ljubljani. Gosp. brata Pongraca in gosp. Kalister jo bojo začeli; izprva bojo delali samo sladkor (cuker) kolonialni, kakor ga je sladkornica delala poprej ; pozneje se bojo lotili tudi sladkora iz pese, zdaj povsod navadnega. Mestu našemu je nov začetek te fabrike neprecenljiva dobrota. — Vodstvo tukajšne kazine, priznavši , da njega kakor njegove goste je žalila tista opazka, ki jo je imidan pisal dr. Issleib o gospodih iz Hrvaškega, je v o4. listu „Laib. Ztg." z odločno besedo očitno zavrnilo nespodobnost pisavčevo. — V poslednjih „Plaud." zagovarja sicer pisarijo svojo z izvinki, nas pa osrečuje z nekakšno — denunciacijo. Za tako orožje nimamo besede. 56