Wilson v Parizu. Dcp 14 cectinbra j« prišel Wilson v Pariz. F sLCija ia Pariz sta mu pripravila tako sijajen tprejem, ktk* rštega še Frantija od Napcleonove ccbe ni priredila nobenema kronanemu ali ne \ ronanemu vladarja. Med gronseDJem topov in oviranjem ameriške narodne pesmš sta na parškem tVolodvoru sprejela Wilsona predsednk pariške i r.dovlade Poincare in ministrski prcdstdoik KleDanaso. Na obed v ela^nostni dvorani je bilo pova Njenih 200 oteb. Framcoski predsednik Poincar« i' imel ca Wilsoiia napitnico, v kateri ga je po . dra\il v ireenu Ffancije ter mo izrazil zabvalo Frsccjje za ameriško pcmoč. Poincare je naglašal, da mcre biti sklerijen niir, ki bo vseboval zado ščerie ?a vse 5 restano trpljenje, mir, ki bo j&m čil, dt, bo v bodcče izkijučcna vsaka nevarnost. V cdgovoru je rekel Wilson med drngiiDa sledeče : Amtriškemn ljLdstvo je bilo že od začetka \tice zcsr.o, da icora biti izvojev»na zmaga, vsied kfiere bi naj bil svetovni mir zp.siguran, U)T, ki bi tvoril temeljne podlage za svobodo in erečo \&th carcdov na svetQ. V mirovno pogodbo mcrajo biti fcprejeta določila, ki ne boco samo obsojtla dr-e naiilstva in rcpanja, ampak, ki bodo tndi Uka. dč fco slehernemu znsno, da tistega, ki bi si k&) takega crznil, Caka aigaroa in pravična kazan.