KRANJ, sreda, 23. 9. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Janui-rja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah bi sobotah Bogato izbiro konfekcije za jesen vam nudi blagovnica leto xxiii. — Številka 73 Ustanovitelji: obi konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka h Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. - Glavni urednik Igor Janhar r*r»UPWISKO g lTs^iTcT sTo CTA * * s TIč N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA - Srečanje samoupravljavcev na Soriški planini O pomenu samoupravljanja je govoril sekretar centralnega j sveta ZSJ Marijan Rožic Minulo nedeljo dopoldne, si moramo vsi skupaj prLza-*adnjo v letošnjem koledar- devati za še hitrejši gospo Skern poletju, se je Selška d°Hna kopala v soncu. Zato Bi čudno, da se je slovesnega srečanja samoupraven pri Litostrojski koči na Soriški planini udeležilo veliko prebivalcev škofjeloške občine. Prvo srečanje samo-upravljavcev loške občine je na pobudo predsedstva ob 20- obletnici samoupravljanja pripravil občinski sindikalni svet škofja Loka. Prireditev, ki so se je udeležili tudi sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijan Rožič, predstavnik republiškega sveta sindikatov Humbert Gačnik, Predsednik občinske konference SZDL škofja Loka Janez Thaler in drugi, se je zaradi jutranjih del na daljnovodu električne napetosti za-sicer skoraj uro po-F~Je. vendar to ni motilo številnih obiskovalcev. Posedli so ob Litostrojski koči m Pokramij darski in družbeni napredek Poudaril je tudi, da bo VI kongres samoupravljalcev, ki bo maja prihodnje leto v Sarajevu, nedvomno doprinesel k nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov. V kulturnem programu, ki ga je potem uspešno povezoval z recitacijami in napove- dovanjem dramski igralec Jože Logar, so nastopili moški pevski zbor iz Železnikov, ženski kvartet iz Škofje Loke, moški pevski zbor tovarne Alpina 2iri in oktet Jelovice. Za veselo razpoloženje številnih udeležencev, ki so prišli na prireditev z avtobusi in osebnimi avtomobili, pa je skrbel ansambel Cadež. A. 2. kranj KOKRA Kranj V prodaji najnovejši modeli ženskih plaščev, kostimov in kril za jesen, kot tudi moških oblek, suknjičev, plaščev in še druge prvovrstne konfekcije za vsak okus. Za obisk se priporoča blagovnica KOKRA, Kranj ali. . »Letos mineva 37 let odkar ie bila v škofjeloški občini ustanovljena prva sindikalna organizacija, hkrati pa slavimo 20. obletnico delavskega samoupravljanja. Zato se je občinski sindikalni svet odločil, da pripravi današnje srečanje,« je uvodoma °b pozdravu vseh udeležen-S?V pojasnil predsednik ob-^nskega sindikalnega sveta Jože Stanonik. P pomenu samoupravljanja za nadaljnji razvoj naše družbe pa je govoril Marijan Rožič. Med drugim je dejal, da se ob letošnji obletnici samoupravljanja ne smemo zadovoljiti s tem, kar smo dosegli s samo-npravnimi dogovori, marveč Koristna izmenjava izkušenj V nedeljo zvečer se je vrnila v Kranj 36 članska sindikalna študijska delegacija, ki je pod vodstvom tajnika občinskega sindikalnega sveta Kranj, tovariša Slavka Kalana kot gost sindikalnih organizacij v italijanskem mestu Savona teden dni ak-Uvno sodelovala v pogovo-**b o dejavnosti tamkajšnjih s*ndikatov. KM S prvega srečanja samoupravljavcev škofjeloške občine pri Litostrojski koči na Soriški planini - Foto: A. 2alar mešanica kav V Predosljah popolna osemletka Predsednik koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v kranjski občini Martin Košir je v ponedeljek popoldne sklical peto sejo odbora. Odbor je obravnaval poročilo Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj o lokacijah in zemljiških zadevah ter o pogodbi za izdelavo idejnih projektov za šole in vrtce. Na predlog sekretariata odbora je sprejel tudi sklep, da se v Predosljah zgradi popolna osemletka. Nadalje je sklenil, da se z Gorenjsko kreditno banko Kranj sklene poslovni dogo- vor o oročanju sredstev ter sprejel finančni načrt sklada za gradnjo šol in vrtcev. A. 2. Seja konference ZK Kranj Jutri (četrtek) ob 16. uri bo v prostorih občinske skupščine v Kranju seja občinske konference zveze komunistov. Na seji bodo obravnavali poročilo o uresničevanju delovnega programa občinske konference ZK in o uresničevanju resolucije prve seje zveze komunistov Slovenije. V drugi točki dnevnega reda pa bodo govorili o obnovi zveze komunistov v kranjski občini. Varčujmo ■•••->na-- . deviznih Uspešno delo škofjeloški odborniki so na zadnji seji poslušali poročilo upravnega odbora sklada skupnih rezerv. Vanj vlagajo gospodarske organizacije dva odstotka od doseženega dela dohodka. Priliv sredstev v sklad že nekaj časa upada. Vzrok je v zviševanju amortizacije, kar povzroča, da je čisti dohodek gospodarskih organizacij manjši. Prav slednji pa je osnova za obračun sredstev, ki so namenjena skladu skupnih rezerv. Kratkoročni krediti sklada niso bili porabljeni za investicije. Pomoči sklada so bila deležna nekatera škofjeloška podjetja — Jelovica, Instala- cije, Pekarna, Kmetijsko gospodarstvo in zadruga — ter gospodarske organizacije iz Poljanske doline Termopo-lu iz Sovodnja je bil odobren kredit v višini 250.000 dinarjev, Orodnemu kovaštvu iz adušan aZCP čKošh v -rv Poljan v višini 60 tisoč dinarjev, Kladivar iz Žirov pa je dobil 150 tisoč dinarjev kredita iz sklada. Nekaterim prosilcem pomoč ni bila odobrena. Med njimi najdemo obrtno podjetje iz Poljan, Tovarno elektromotorjev Železniki, Veletrgovino Loka, Alples Železniki, šolski center za kovinsko stroko in obrtno kovaštvo iz A. Igličar Švicarski trgovci v Elanu V ponedeljek je obiskalo tovarno športnega orodja in opreme Elan Begunje 109 predstavnikov večjih in manjših trgovskih hiš iz Švice. Med obiskom so se seznanili • proizvodnjo in razvojem to- varne. — Znano je, da je Švica eden največjih kupcev Ela-novih smuči in drugih proizvodov. Samo letos bo Elan izvozil v Švico za več kot 800 tisoč dolarjev smuči in drugih izdelkov. Šola v Lescah bo dograjena že letošnjo jesen Predlanskim so se občani radovljiške občine odločili za samoprispevek za gradnjo šole. Iz tega denarja so že zgradili šolo v Lipnici, nato so začeli z delom v Lescah, kmalu pa še na Bledu in v Radovljici, v Bohinjski Bistrici pa bodo verjetno začeli z gradnjo že letos. šolo v Lescah so začeli obnavljati in dograjevati proti koncu maja letos in računajo da bodo z deli končali že jeseni. Tega bodo gotovo najbolj veseli šolarji, ki morajo sedaj hoditi v šolo v Poljče. Pouk poteka v prostorih nekdanje kmetijske šole. V novem traktu šole bo 12 učilnic. Grade tudi telovadnico, ki bo stala na južni strani stare stavbe. Nove štipendije Komisija za razpis in podelitev štipendij in posojil pri upravnem odboru sklada za izobraževanje strokovnih kadrov pri občini Jesenice je ponovno razpisala pet štipendij in posojil za študente visokih in višjih šol. štipendije bodo podelili za študente vi- RADOVLJICA šokih in višjih šol. štipendije bodo podelili za študij na visoki šoli, pravni fakulteti, ekonomski fakulteti, višji upravni šoli in za študij na FAAG. Osnovni pogoj pa je najmanj dober učni uspeh. D. S. Ker je bila za minulo sredo napovedana seja zaradi nesklepčnosti preložena, se bo jutri (četrtek) sestal izvršni odbor občinske konference SZDL Radovljica. Na seji bodo pregledali delo občinske konference SZDL in njenih organov od junija do septembra, govorili pa bodo tudi o nalogah občinske organizacije socialistične zveze v jesenskih mesecih. V ponedeljek dopoldne se je v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Radovljici sestal ožji politični aktiv občinskih družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali so o uskladitvi delovnih programov posameznih organizacij v občini do konca leta. JESENICE Predsedstvo občinske konference Zveze mladine na Jesenicah in njeni organi so v zadnjem času kljub navideznim počitnicam izdelali vrsto pomembnih programskih dokumentov in sicer napotke za delo mladinske organizacije v krajevnih skupnostih, srednjih šolah ter gospodarskih organizacijah in izvedbo letnih konferenc. Zbrali so najpomembnejše probleme na področju telesne kulture in nakazali možne rešitve, sestavili program izobraževanja vodstvenega mladinskega kadra v občini, izdelali pa so tudi okvirna vprašanja, ki jih bodo uporabljali člani predsedstva ob obiskih pri posameznih aktivih v delovnih organizacijah. Vprašanja se nanašajo na samoupravljanje, nagrajevanje po delu in Zvezo mladine ter njeno učinkovitost. Podobno kot pri ostalih občinskih konferencah tudi na Jesenicah žc razmišljajo o pripravah na redno letno konferenco. Danes bo na Jesenicah redna seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri bodo razpravljali o predlogu delovnega programa konference do konca leta in o delu koordinacijskega odbora za narodno obrambo pri konferenci SZDL. KAMNIK Pred kratkim je bila seja komiteja občinske konference ZKS in sekretarjev organizacij in aktivov na katerem so razpravljali o uresničevanju programov organizacij. Težišče razprave je bilo na izobraževanju mladih komunistov. Govorili so o uspehu politične šole in o sprejemanju v članstvo. Lani je politično šolo pri delavski univerzi zaključilo 21 mladih komunistov. V aktivu mladih komunistov je 25 članov, vodih pa jih Tatjana Pot. Letos so organizacije sprejele v članstvo 10 članov. Občinski sindikalni svet Kamnik pripravlja razširjeno sejo plenuma na kateri bodo razpravljali o vsebinskih in kadrovskih pripravah za občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij, ki bodo v novembru in decembru. Na plenumu se bodo tudi pogovorili o pripravah na drugi kongres samoupravljavcev. Iz kamniške občine se bodo kongresa udeležili štirje delegati in to: Maks Štebe — podpredsednik delavskega sveta tovarne Stol, Slavko Rajh — dolgoletni predsednik DS v tovarni Titan, Karla Osrcdkar iz osnovne šole Tomo Brejc in Janez Maleš — tajnik občinskega sindikalnega sveta. V tovarni Titan v Kamniku je vloženih 43 prošenj za družinska in 20 prošenj za samska stanovanja. Od 1965. leta so v podjetju razdelili 42 družinskih in eno samsko stanovanje. 1965. leta so ustanovili stanovanjsko zadrugo in vseh 33 članov zadruge si je s pomočjo posojila tovarne uredilo lastno hišico. Letos bo 37 delavcev dobilo posojilo za gradnjo hiše, za naslednje leto pa je že vloženo 24 prošenj za posojila. Nekateri delavci varčujejo pri banki in si nato s posojilom podjetja i° banke začno zidati hiše. KRANJ Včeraj popoldne je bila v Kranju seja predsedstva občinske konference Zveze mladine, na kateri so podrobneje obravnavali priprave na redno letno konferenco, ki bo v soboto, 3. oktobra. V četrtek (jutri) bo odšla na enodnevni izlet po Koroški skupina 30-tih borcev prostovoljcev za severno mejo v letih 1918-19. Obiskali bodo vse pomembnejše kraje, v katerih so bili najbolj srditi boji za osvoboditev slovenske Koroške pod vodstvom generala Rudolfa Maistra. Za predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini ja delavska univerza v ponedeljek popcldne pripravila predavanje o pomenu neuvrščenih v Lusaki. Predaval je Jože Smole, predsednik komisije za mednarodne odnose pri centralnem komi" teju ZK Slovenije. i Danes (sreda) dopoldne se bodo v Kranju sestali predsedniki in tajniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov. Posvetovanje je sklical republiški svet zveze sindikatov, razpravljali pa bodo o uresničevanju nalog slovenskih sindikatov. Popoldne bo tudi seja komisije za šport pri občinskem sindikalnem svetu Kranj. Od ponedeljka do danes so bile sklicane tudi redne sejo svetov občinske skupščine. , pil s Gorenjski kreditni banki SREDA — 23. septembra 1976 GLAS * 3. STRAN Kranjska mladina pripravlja letno konferenco V soboto, 3. oktobra, bo v Kranju redna letna konferenca občinske mladinske organizacije, na katero so se začeli pripravljati v začetku septembra. Končano je že obsežno delovno poročilo občinske konference za obdobje od L decembra lani do L septembra letos. V njem je dokaj natančno obdelano delo organov konference, položaj mladih v delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih in vzgojnoizobraževalncm procesu ter dejavnost mladine na idejnem in političnem področju. V poročilu ima posebno mesto delo koordinacijskega odbora za sodelovanje z vojaki in posebnimi mladinskimi organizacijami, Sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja, praznovanje meseca mladosti, sodelovanje z ostalimi gorenjskimi mladinskimi konferencami, tujimi mesti in seveda letošnja mladinska akcija »Banjaluka 70«, na kateri je sodelovala tudi kranjska mladina. Čeprav delo letošnje letne konference še ni popolnoma določeno, je jasno, da bo konferenca delovni dogovor o naslednjih treh vprašanjih: Samoupravnih odnosih, vlogi mladine pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme ter razvoju organizacije 1 Zveze mladine. Pri prvem ! vprašanju bodo v ospredju Samoupravni odnosi v občinski skupnosti, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in srednjih Šolah. Pri Obravnavanju uresničevanja družbene in gospodarske reforme se bo kranjska mladica lotila sledečih, po njenem mnenju pomanjkljivo rešenih Vprašanj: področje kadrovske politike, stanovanjske problematike, tehnološkega napredka in socialnih problemov, predvsem socialnega razlikovanja. Konferenca bo kot že rečeno spregovorila tudi o razvoju Zveze mladine, saj z njeno učinkovitostjo ne moremo biti zadovoljni in je vse več mladih, ki v njenem okviru ne delujejo. Zato je pomembna idejna in politična dejavnost, ustanavljanje mladinskih klubov, sodelova- nje s posebnimi mladinskimi organizacijami in Jugoslovansko armado, povezava z drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi in kar je gotovo najpomembnejše, utrjevanje organiziranosti, saj je to pogoj za dobro delovanje. Na letni konferenci bodo prav tako izvolili nove organe občinske konference. J. Košnjek Najmodernejši potrošniški center Kranju v Odprli ga bodo v petek popoldne v novem stanovanjskem naselju Vodovodni stolp II V novem stanovanjskem naselju Vodovodni stolp JI bo v petek, 25. septembra, ob 17. uri Podjetje za stanovanjsko in gospodarstvo Kranj (investitor) odprlo največji in najmodernejši trgovski oziroma potrošniški center v Kranju. Na 1400 kvadratnih metrih površine bo samopostrežna trgovina z bifejem veletrgovine živila Kranj, mesnica Kmetijsko živilskega kombinata — obrat klavnica, frizerski salon Brivsko frizerskega salona Kranj in kiosk Tobačne tovarne Ljubljana. V novem trgovskem oziroma potrošniškem centru bo imela veletrgovina živila prek tisoč kvadratnih metrov prodajnega in skladiščnega prostora z najmodernejšo opremo. Kmetijsko živilski kombinat — obrat klavnica pa bo vsak dan prodajal sveže meso in mesne izdelke. Odkar je na severnem delu Kranja zraslo novo stanovanjsko naselje, so bile potrebe po takšnem trgovskem oziroma potrošniškem centru iz dneva v dan večje, saj je bila dosedanja samopostrežna trgovina pri Vodovodnem stolpu več kot premajhna. Izgradnja celotnega objekta (izvajalec je bilo Splošno gradbeno podjetje Projekt) bo veljala okrog 250 milijonov starih dinarjev, skupaj z opremo pa po napovedih posameznih podjetij, ki bodo imela v njem svoje prostore, okrog pol milijarde starih dinarjev. V ponedeljek popoldne smo od predstavnikov posameznih podjetij izvedeli, da nameravajo v petek popoldne (po otvoritvi) prve obiskovalce oziroma kupce obdariti na običajen način. S?TAJ LR KitSlp GOSPODARSTVENIKI V KRANJSKI ISKRI - Gospodarska vladna delegacija ^biskal* k' Je na obisku v naši državi in se te dni mudi v Sloveniji, je včeraj dopoldne l*kre 3 *Udi kranjsKo tovarno Iskra. Ogledali so si nekatere proizvodne obrate. O pomenu *oto« k «° se Pogovarjali s predstavniki Združenega podjetja in kranjske Iskre. — A. 2. — • r- Perdan Nova jeseniška aglomeracija poskusno obratuje Ker je bil položaj na visokih pečeh jeseniške Železarne nevzdržen, za tono grodlja so porabili kar 1170 kilogramov koksa, in ker je bilo razkladanje koksa ročno, so se železarji 1960. leta odločili izdelati investicijski program za novo aglomeracijo. Stara je bila zgrajena še pred vojno in je bila ena najmanjših na svetu, saj je bila mišljena za eno peč in za razmeroma dobro rudo iz rudnika Ljubija. Tehnika in tehnologija visokih peči pa je po vojni vztrajno napredovala. Količina pridobljenega grodlja se je povečala in to ob občutno zmanjšanih količinah koksa. Za dosego tega cilja pa potrebuje vsaka železarna dobro pripravljeno rudo in pri tem igra bistveno vlogo kvalitetna aglomeracija. Zato se je jeseniška Železarna odločila za nakup nove aglomeracije. Železarna je hotela kupiti aglomeracijo na zahodu, točneje v Ameriki, vendar Jugoslovanska investicijska banka ni mogla dati zadosti deviz. Zato je Jeseničane napotila na vzhod. Od vseh možnosti je bil nakup na Poljskem najugodnejši. 8. junija 1964. leta je Železarna podpisala pogodbo o dobavi opreme in izdelavi tehnične dokumentacije s firmo Centrozap Kato-wice v vrednosti prek 74 milijonov dinarjev. Ker so se po reformi cene stalno spreminjale in vplivale na podražitve in ker se je prvotni projekt stalno dopolnjeval, so gradnjo aglomeracije razdelili v tri etape, ponoven predračun pa je pokazal, da bo Železarna za polno ddgraditev potrebovala še 63,4 milijona dinarjev. Lanski predračun pa je skupno vsoto dvignil na 142 milijonov dinarjev. Ker kolektiv ni dobil zaželenih kreditov, gradi prepotreben objekt skoraj v celoti z lastnimi sredstvi. In koristi, ki jih bo imela jeseniška Železarna z dograditvijo nove aglomeracije, ki že poskusno obratuje. Poraba koksa za tono grodlja se bo zmanjšala od prejšnjih 1170 kilogramov na 760 kilogramov. Če bodo vsip obogatili še z inozemsko rudo, se bo poraba koksa še zmanjšala in sicer bo padla na 650 kilogramov na tono grodlja. J. Košnjek Proizvodnja kmetijskih strojev se je podvojila Proizvodnja kmetijskih ! strojev v Sloveniji, za katero so bila značilna velika nihanja v preteklih letih, se je letos v primerjavi z lanskim letom več kot podvojila. Leta 1965 smo v Sloveniji izdelali 1730 kmetijskih strojev, naslednje leto 2608, leta 1967 je proizvodnja padla na 1846, od tega leta dalje pa proizvodnja vztrajno narašča. Porast je izredno hiter. Medtem ko smo predlanskim v Sloveniji izdelali 2074 kmetijskih strojev, smo jih lani že 3339. Če pogledamo najbolj sveže podatke ugotovimo, da smo letos mesečno poprečno izdelali 510 kmetijskih strojev. »Vrh« smo Slovenci dosegli marca, ko smo izdelali 732 najrazličnejših kmetijskih strojev. Na drugem mestu je maj (633), na tretjem april (557) in na če- trtem junij s 552 izdelanimi stroji. Najmanj »produktivni« smo bili januarja, ko smo izdelali le 2237 kmetijskih strojev. Lanska raven proizvodnje prav tako kaže, da je proizvodnja kmetijskih strojev v Sloveniji v tretjem četrtletju še naraščala, v zadnjih treh mesecih pa ponovno upadala. Oe bo letošnje gibanje enako lanskemu, lahko upravičeno pričakujemo nadaljnje povečanje proizvodnje kmetijskih strojev. Ali mogoče to pomeni, da se bo slovenska industrija kmetijskih strojev z leti že lahko kosala z najnujnejšimi potrebami našega kmetijstva in na tem področju ne bo več zijala težko premostljiva vrzel, ki jo je mašil na žalost še vedno kvalitetnejši (in dražji) uvoz? -Jk Novo skladišče za krompir K2K Kranj je pred kratkim dogradil novo skladišče za krompir blizu Šenčurja. Pridelek poznega krompirja, ki so ga skopali pred dnevi, so že zvozili v sodobno urejene skladiščne prostore. Gradbena dela so izvajali delavci podjetja SGP Pro jekt iz Kranja. B. B. Vabi na izlete tridnevno potovanje z avtobusom (od 25. do 27. septembra) \i Gradec—Dunaj—Znojmo in s prisostvovanjem na tradicionalnem kraljevem banketu v Znojmu enodnevni izlet 20. septembra z ogledom koroških jezer enodnevni izlet 26. septembra v Cortino d'Ampezzo tridnevno potovanje od 2. do 4. oktobra v Verono—Gardsko Jezero— Dolomitske prelaze—Cortina d'Ampezzo tridnevno potovanje od 26. do 29. novembra na Dunaj—Bratislavo— Budimpešto Informacije In prijave v naših poslovalnicah: Škofja Loka, tel. 85-025; Radovljica, tel. 70-189; Bled, tel. 77-575; LJubljana, šubičeva 1, tel. 20-316, 20-188 Priprave za karavano bratstva in enotnosti »Naredite mi to deželo nemško,« je ukazal Hitler in njegovi lakaji so se lotili dela. Nemške okupacijske oblasti so storile vse, da bi izpolnile ta ukaz. Že v letu 1941 so veliko ljudi izselili v Srbijo. V prvem valu so izselili predvsem inteligenco, potem pa tudi družine delavcev in kmetov. Družine so morale v dveh, treh urah zapustiti dom, s seboj pa so iahko odnesli le najnujnejšo opremo. Dom, posestvo, živi- no, opremo, vse, prav vse so morali zapustiti in oditi v pregnanstvo. Številne družine so romale v pregnanstvo z majhnimi otroki. Težki so bili ti dnevi, zato so na te dogodke nepozabni spomini. V Srbiji so najprej naše ljudi zbirali v taboriščih, kasneje pa so našli zatočišče in drugi dom pri gostoljubnih srbskih kmetih. Po osvoboditvi in vrnitvi v Slovenijo izseljenci niso pozabili na srbske družine, ki DeSegacija Bo rove 11 v Tržiču Sodelovanje med občinama Borovlje in Tržič ima že desetletno tradicijo. V tem času so si že večkrat izmenjale obiske kulturniške, športne, gasilske in druge skupine, na občinskih praznovanjih pa je postal že kar običaj, da sodelujeta pihalni godbi obeh mest. Vsaj enkrat letno pa se v vsakem kraju srečata tudi uradni delegaciji občin. Preteklo soboto je obiskala Tržič delegacija občine Borovlje, ki jo je vodil tamkajšnji župan g. Tomaž Sorgo. Dopoldne je goste sprejel predsednik občinske skupščine tov. Marjan Bizjak s svojimi sodelavci. Geografska in tudi siceršnja sorodnost obeh občin je že na dosedanjih srečanjih nudila številne priložnosti za izmenjavo mnenj o konkretnih vprašanjih (komunalna problematika, gradnje), to pot pa je bila tema razgovorov reševanje socialnega varstva občanov. Načelnik oddelka za splošne zadeve pri občinski skupščini Tržič tov. Kristjan Kokalj je za ta razgovor pripravil poročilo, kako rešujejo ta vprašanja v Tržiču, sosct'je izza Karavank pa so spregovorili o skrbi za stare ljudi, rejništvu, pomoči mladoletnikom in ostalih oblikah socialnega skrbstva pri njih. Po razgovorih si je 7-član-ska mestna delegacija Boro-velj ogledala proizvodni pro ces v Tržiški tovarni kos in srpov. Z zanimanjem so si ogledali izdelke, presenečeni pa so bili zlasti nad hitrostjo dela kovačev. Samo pohvalne besede je bilo slišati, ko so jim domačini pokazali nove objekte: most čez Trži-ško Bistrico, knjigarno, slaščičarno in gradbišče nove blagovnice Mercatorja. Popoldne so se odpeljali v Križe na ogled gradnje nove šole, za zaključek pa so jih gostitelji presenetili in jih popeljali v Lesce na prireditev predzadnjega dne svetovnega prvenstva padalcev. Obe delegaciji sta se tudi dogovorili o letošnjem na-naljnjem sodelovanju. Že v novembru bodo Borovcljčani priredili v Tržiču zdaj že tradicionalni »Boroveljski večer«, pri njih pa bo že četrtič »Tržiški večer«. Nastopajoči bodo tako v enem kot v drugem kraju seznanili obiskovalce z vokalno in instrumentalno domačo glasbo ter folkloro. —ok Posvetovanje o kontroli kvalitete Pod pokroviteljstvom Industrije gumijevih, kemičnih in usnjenih izdelkov Sava Kranj bo jutri in v petek v Preddvoru pri Kranju posvetovanje o metodah kontrole kvalitete. Posvetovanje bo pripravilo Društvo za statistične metode kontrole kvalitete, ki je včlanjeno v Jugoslovanski komite za kvaliteto in tehnično kontrolo v industriji. Jugoslovanski komite razširja metode statistične kontrole kvalitete v industriji in drugih delovnih organizacijah ter spremlja in preučuje problematiko statističnih me- tod kontrole kvalitete doma in v tujini. Kot posebnost velja omeniti, da bo Društvo za statistične metode kontrole kvalitete sodelovalo tudi pri akciji: 1972 — leto kvalitete v Jugoslaviji. Na tej akciji nameravajo v zveznem merilu poudariti pomembnost kvalitete v industriji in opozoriti, da z vzporednimi akcijami na posameznih področjih lahko dosežemo takšne organizacijske in druge pogoje, ki bi tudi v prihodnje pospeševali učinkovitost ekonomskega razvoja države. A. 2. so jim pomagale v najtežjih dneh življenja. V prvih povojnih dneh so te vezi slonele le med posamezniki. 1961. leta pa je bilo uredništvo mariborskega Večera pobudnik prve organizirane karavane izseljencev, ki je obiskala Srbijo. Od takrat so že tri karavane iz Srbije obiskale štajersko, s Štajerske pa bo oktobra letos odpotovala v Srbijo tretja karavana bratstva in enotnosti. V organizaciji letošnje karavane sodeluje 18 štajerskih občin, udeležilo pa se je bo 650 ljudi, številne štajerske občine v dogovoru s srbskimi občinami pripravljajo pobratenje. Tako se bosta oktobra letos pobratila Maribor in Kraljevo. Karavana bratstva in enotnosti bo krenila na pot 12. oktobra, v Srbiji pa bo na obisku 4 dni. S karavano potujejo tudi štirje pevski zbori. Karavano bratstva in enotnosti organizirajo vedno v oktobru. To pa zaradi tega, ker v Srbiji oktobra slavijo dan osvoboditve, poleg tega pa so takrat v Kraljevu velike slovesnosti v spomin na 6.000 prebivalcev Kraljeva, ki so jih 20. oktobra 1944. leta pobili nemški vojaki (da ne bo pomote naj povem, da so v Kragujevcu 1941. leta Nemci ubili 7000 ljudi, med njimi veliko šolske mladine). Izseljencev gre na pot vsako leto manj. To je razumljivo. Na pot gre vedno več mladih ljudi. To je porok trajnemu sodelovanju slovenskih in srbskih občin. V karavani potujejo tudi Gorenjci, ki so bili izseljeni v Srbijo. Komisija za razvoj tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV in Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze Slovenije sta izrekla vso podporo in pi"1' znanje organizatorjem velike manifestacije bratstva 'n enotnosti. J. Vidic TMovice s Koroške 9 Pred kratkim je imela Družba za pospeševanje nerazvitih krajev na Koroškem redni občni zbor. Deželni glavar Širna je ob tej priložnosti poudaril, da je bilo zadnje leto zelo uspešno, saj jim je uspelo zainteresirati več podjetij za gradnjo obratov na Koroškem. V kratkem bodo v Laboški dolini začela obratovati tri nova podjetja, ki bodo lahko v končni fazi zaposlila prek 800 delavcev. # Avstrijske dravske elektrarne bodo dve leti prej kot )e bilo predvideno, pričele z gradnjo elektrarne Borovlje. Gradnja objekta je bila predvidena za leto 1974, vendar je potreba po električni energiji tako velika, da ne kaže odlašati. Trenutno gradijo Avstrijske dravske elektrarne veliko hidrocentralo pri Rožeku v Rožu. # Tudi na Koroškem je bila letošnja turistična sezona zelo uspešna. Do konca julija so zabeležili že 3,6 milijonov nočitev, kar je približno šest odstotkov več kot v istem obdobju lam« Največ gostov na Koroško prihaja iz ZRN. # Pred tednom je selski občinski svet, ki ga je vodil župan Velik, obiskal škofjo Loko, kamor ga je povabil predsednik loške skupščine Zdravko Krvina. To ni prvi kontakt mC" Selami in škofjo Loko, saj goji selsko prosvotno društvo Košuta že več let prijateljske stike s tem mestom. Tudi Ločam so že obiskali Koroško. TERMIKA Industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25 razglaša prosto delovno mesto kemijskega laboranta za proizvodnjo v obratu Trata in Bodovlje pri škofji Loki. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj aH po dogovoru. Pismene ponudbe pošlji; te na naslov: Termika, obrat Trata pri škofji Loki v roku 15 dni od dneva objave. GLAS * 5. STRAN 70-letni jubilej podjetja Ljubljana Transport Z otvoritvijo razstave podjetja in slavnostno sejo delavskega sveta je kolektiv Podjetja Ljubljana Transport minuli petek slovesno proslavil 70-lctnico delovanja. Slavnostna seja, ki so se je udeležili tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta inž. Tone Tribušon, predsednik republiškega zbora Skupščine SRS Miran Goslar, predsednik ljubljanskega mestnega sveta tovariš Miha Košak, predsednika jeseniške in radovljiške občine ter številni predstavniki sorodnih m drugih podjetij iz Slovenje in sosednje Italije, je bila v dvorani Kazine Park hotcla na Bledu. Direktor Prvega tovrstnega podjetja v Sloveniji in danes enega haj-^čjih cestno prometnih podrtij v državi, ki je v zadnjih ^tih razvilo tudi gostinsko m turistično dejavnost, inž. Slavko Jakofčič je na seji orisal dosedanji razvoj in cilje podjetja. Dejal je, da so se v podjetju v zadnjih petih letih poprečni osebni dohodki povečali za 100 odstotkov, do 1975. leta pa namerava podjetje povečati realizacijo na 400 milijonov dinarjev (za 100 odstotkov), devizno realizacijo na 3,6 milijona dolarjev, število zaposlenih pa od sedanjih 2500 na 3300. Podjetju so na seji k doseženim uspehom čestitali inž. Tone Tribušon ter predstavniki sorodnih podjetij. Ob 20. obletnici samoupravljanja so v podjetju Ljubljana Transport 12 članom za 20-letno delo v podjetju podelili priznanja in spominska darila, predsednik občinske skupščine Ljub Ijana Šiška pa je 53 članom kolektiva ob tej priliki izročil tudi odlikovanja predsednika republike Josipa Bro-za Tita. A. Ž. Adaptacija ziimkega bazena odložena Letos marca je skupščina občine Kranj dodelila *irnskemu kopališču v Kranju 26 starih milijonov za adaptacijo kopališča. S tem denarjem naj bi preuredi-) notranjost kopališča predvsem stene bazena, zamenja-1 °kna ter obnovili streho, ki je zaradi vlage in velikih lemperaturnih razlik že načeta. Predvidevali so, da bodo kopališče adaptirali v po-^tnih mesecih, to je v mrtvi sezoni za zimsko kopa I i-Q- Za ta čas pa niso našli izvajalca del. £ato pa se je uprava kopališča odločila, da bodo kranj-M° znris'to kopališče začeli urejati naslednje poletje, bo preurejeni in lepši zimski bazen potem pri-^čnejšj za kranjske kopalce. Ni neznano, da je med °oiskovalci tega kopališča skoraj vedno več obiskoval-»z drugih krajev kot pa iz Kranja. L. M. Na petkovi slavnostni seji delavskega sveta je kolektiv podjetja Ljubljana Transport proslavil 70 letnico obstoju podjetja in 20. obletnico samoupravljanja. — Foto: F. Perdan , Usklajevanje stališč za izpopolnitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ,ši izvoz slovenskega kmetijstva Slovensko kmetijstvo je v 'etošnjem prvem polletju do-Se8lo za četrtino manjši I* v°z kot v istem obdobju lam Gozdarstvo pa je lctoš-nii izvoz povečalo za 21 odstotkov. Vrednost lanskega popreč-ne8a mesečnega izvoza »lovskega kmetijstva je predala 32 milijonov dinarjev, *ftos pa komaj 24 milijonov "'narjev. Najnižji izvoz smo ^0segli aprila, le 20 milijonov °-'narjev, najvišjega pa mar- glede na sedanja nerodna gibanja v izvozu ^tijskih pridelkov pa lah-*° Pričakujemo, da bo pri lo v naslednjih mesecih do ^Prcmemb in da bomo ob Qr>cu leta po vsej verjetno sti lahko rekli, da je kmetij-stvo izvozilo naimani toliko kot lani. Taka je bila namreč praksa prejšnjih let. Izvoz gozdarstva je, kot smo že zapisali, ugoden. Letos smo že izvozili več kot lani, po vsej verjetnosti pa se bo raven izvoza do konca leta še povečala. — jk Izvršni odbor republiške kon Terence SZDL Slovenije je pretekli teden na podlagi javne razprave in v zvezi s predlogi stališč za izpopolnitev sistema invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki ga je pripravila skupna komisija skupščine SRS, sprejel naslednja stališča: Pokojnina je ekonomsko-socialna kategorija, ki temelji na načelu vzajemnosti in solidarnosti. Zalo je pokojnina delavčeva pravica, ki izhaja iz njegovega delovnega prispevka združenemu delu in prispevkov v pokojninske sklade. V izpopolnjenem pokojninskem sistemu naj odpade možnost upokojitve zgolj na podlagi let pokojninske dobe. Pokojninske pravice borcev NOV naj se tudi v bodoče uredijo v okviru enotnega sistema pokojninskega zavarovanja s tem, da se ne zmanjša sedanji obseg njihovih pravic. Predčasna upokojitev naj bi kot pravica odpadla. Ce pa bi se odločilo, da bi sc predčasna upokojitev' vendarle zadržala, jo je treba po stavili na ekonomski izračun. Komunalno podjetje VODOVOD Kranj, Koroška cesta 41. proda na javni dražbi, ki bo v petek, dne 25. septembra 1970 v upravi podjetja, za družbeni sektor ob 11. uri, za privatne ponudnike pa ob 12. uri: barako 15 x 9 x 3,50 m, krito s salonit ploščami, prikladna za gospodarsko poslopje. Začetna izklicna cena 8.000 N din. Pred licitacijo mora licitant položiti 10 % garancijski znesek od izklicne licitacijske ČCne. Dokup let zavarovalne do- ) be s stališča solidarnosti ni sprejemljiv, ker bi poglabljal socialne razlike in omogočal upokojitev v nasprotju z osnovnimi načeli pokojninskega sistema. Pravico do beneficirane delovne dobe naj zavarovanec pridobi ob nastopu invalidnosti. Glede na dejstvo, da obstajajo nekatera izredno težka delovna mesta in delovna mesta, na katerih zaenkrat ni mogoče odpraviti kvarnih vplivov na zdravje zavarovanca, naj se na takih delovnih mestih upošteva beneficirana delovna doba tudi za pridobitev pravice starostne pokojnine. Pravilno je tudi stališče, naj se delovna doba ne beneficira po panogah, temveč po delovnih mestih, na katerih je delavec izpostavi jen zdravju škodljivim vplivom. Pokojninska osnova za do ločitev pokojnine naj bo ustrezno valoriziran osebni dohodek zadnjih desetih let. Zboljšanje materialnega položaja upokojencev zahteva, da naj razmerja vzpostavljena ob upokojitvi med višino pokojnine in osebnim dohodkom, ostanejo enaka ves čas uživanja pokojnine in da ne bo razlik med po kojninami priznanimi v različnih obdobjih. Invalidsko zavarovanje je potrebno razvijati tako, da se bo zmanjševalo nastajanje invalidnosti z organizacijo preventivnih ukrepov, invalidsko upokojitev pa z rehabilitacijo invalidov in njihovim ponovnim vključevanjem v delovni proces. Rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov je treba vgraditi v sistem tako, da bodo delovne organizacije tiste, ki bodo prvenstveno skrbele za ponovno vključitev v normalni delovni proces. V razpravi na Izvršnem odboru RK Socialistične zveze je bilo poudarjeno, da nepravilno pišemo in govorimo o novem pokojninskem zakonu. Gre se namreč le ^a izpopolnitev sistema invahd-sko-pokojninskega zavarovanja, ki naj zagotovi stabilizacijo pokojnin in pokojninskih skladov Tega pa doslej ni bilo in zalo se je dejanska vrednost pokojnine u leta v leto zmanjševala ali pa je bila na nezanesljivih temeljih. Višina pokojnina mora sloneti na treh izhodiščih: starostne dobe, delovno dobe in stopnje prispevka. V sistemu pokojninskega zavarovanja naj bi po ietu 1973 odpadla možnost predčasne upokojitve (tudi za tiste, ki bi že dopolnili 40 let delovno dobe, ne bi bili pa še si ari 60 let). To pa vsled tega, ker je pokojnina predvsem starostno zavarovanje. Zavarovancem, ki imajo 40 let (/.n-ske 35 let) delovne dobe, n:so pa še stari 60 (ženske 55 let), naj bi se odstotek pokojnina do izpolnitve starostne mejo povečal za določen odstotek (npr. za 2 odstotka letno). Invalidsko-pokojninski sistem naj bo v pnhudij. urejen s splošnim zveznim zakonom, z republiško zakonodajo in akti samoupravnih skupnosti. Z zveznim splošnim zakonom je treba urediti vsa tista načelna vprašanja, ki terjajo glede na enotnost socialnega zavarovanja enako ureditev v vsej Jugoslaviji. Načrt zveznega zakona bo izdelan do spo mladi, zakon pa bo začel ve ljati od 1. januarja 1972. leta, J. Vldlc Moj dohodek je pitanje živine Vas Kladjc leži raztresena po pobočju žirovskega vrha. Mogočna gospodarska poslopja obdana s sadovnjaki, skoraj povsod kličejo po popravilu in pričajo, da so tu nekoč živeli trdnj gospodarji. Kaj pa danes? Mladi so se večinoma odselili, z delom se ubadajo starci, ki jim je skopa zemlja popila že skoraj vse življenjske moči. Če pa so pri hiši »ta mladi« si tudi ti iščejo boljšega kruha v tovarnah v dolini. »Kmetje« postanejo le za nekaj ur po »šihtu« .. . Jurca Aleksander je eden redkih gospodarjev, ki se ukvarja samo s kmetovanjem. Zaprosili smo ga naj nam kaj pove kako živi, dela in gospodari hribovski kmet. »Največ dohodka mi prinaša pitanje živine. V hlevu imam vedno nad deset glav. Zaslužek je kar dober, seveda, če se živina dobro redi. Zadruga da krmila in nasvete, preskrbi tudi teleta, če ni dovolj prirastka v domačem hlevu. Tveganje moram nositi sam! Sejanje žita se nam v hribih ne izplača, pa tudi s prodajo krompirja, ki smo ga včasih veliko sadili, je vse slab- še. Zadruga ga skoraj ne odkupuje več. Če ga hočem prodati ga moram sam ponujati in voziti strankam. Še dobro, da ni daleč v Žiri, kjer je veliko delavcev, drugače ne vem kako bi ga prodal. Njive imam vedno pogosteje zasejane s travo. Je pač tako če hočem rediti živino! V hribih travnikov skoraj ne poznamo. Edini, ki ga imam je bolj podoben senožeti. Kmetijo obdelujeva z ženo sama. Težko zmore-va vsa dela, zato sem že vsa leta, odkar gospodarim, »fural« sosedom, ti pa so mi zato pomagali pri kmečkem delu. Že pred leti sem si kupil kosilnico, letos spomladi pa traktor. Seveda sem moral vzeti kredit. Ne morem pa se pohvaliti s kredit- iKapidovi traktorji so primerni za hribovske kmetije Pred kratkim je bila v Be-snici pri Kranju in na Mož-janci nad Preddvorom de-menstracija enoosnega traktorja in motorne kosilnice švicarske znamke RAPID, ki sta jo organizirala Kmetijska zadruga Sloga iz Kranja In Agroprogres iz Ljubljane. Ker smo se udeležili demonstracije v Besnici, lahko o omenjenih strojih pišemo o! J meje. Enoosni Rapidov traktor ima pogon na prednja In zadnja kolesa. Ima 12 konjskih moči in stane 4350 švicarskih frankov ali 22.000 dinarjev. Zakaj so enoosni traktor prikazali prav našim kmetom? Skupina Rapi-dovih strokovnjakov je letos •pomladi obiskala Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter ugotovila, da konfiguracija precejšnjega dela kmetijskih zemljišč v obeh republikah popolnoma ustreza delovnim sposobnostim traktorja. Stroj ima sicer gumijasta kolesa, vendar nanje lahko pritrdimo tudi železna zobata kolesa, tako da traktor tudi na močno nagnjenem terenu ne drsi. Prav tako se lahko nagnjenosti terena prilagodita tudi kolesi in sicer tako, da je eno višje, drugo pa nižje. Postopek je enostaven. Potrebno je le odviti in priviti dva vijaka na čelnem delu traktorja. Rapidov enoosni traktor lahko uporabljamo praktično v vseh letnih časih. Ima kar 52 priključkov. Z njimi lahko kosimo, žanjemo, bra-namo, žagamo, okopavamo vinograde, iz grap izvlačimo hlodovino (traktor ima namreč poseben vitel z železno vrvjo), orjemo in odmetavamo sneg itd., Itd. Traktor ima tudi enoosno prikolico s precej veliko nosilnostjo. Enako praktična je tudi mala motorna kosilnica Ra-pid 101, ki stane 1550 švicar- skih frankov (7300 dinarjev). Z njo je mogoče kositi na travnikih, ki so nagnjeni do 80 odstotkov. Kmetovalce bo gotovo zanimalo, kakšne so možnosti nakupa. Oba stroja bo prodajala kmetijska zadruga Sloga in sicer za dinarje in devize, tako v gotovini kakor tudi na kredit. -jk nimi pogoji, saj je kreditna doba (dve leti) za kmeta mnogo prekratka. Mislim, da bom s traktorjem lahko opravljal skoraj vsa kmečka dela. Tudi sosedom ne bom odklonil pomoči! Dobro sem poslušal, kaj so govorili o kmetijstvu na seji konference Zveze komunistov v Ljubljani. Slišali smo dobre predloge. Če bomo kmetje res dobili pokojnine na stara leta ne bomo več v breme otrokom. Ne bo več prevžit-karjev! Ko je še gospodaril moj oče, je imel velike dohodke od lesa. Gozd pa je postal za nas le postranski dohodek. Gozdno gospodarstvo, ki upravlja z gozdovi, ne opraviči vedno svojega gospodarjenja. Kmetje nismo proti omejitvi poseka, le to kar posekamo bi radi prodali, ne pa da hlodi ležijo po leto ali celo več na kupu. Iskat ga pridejo šele, ko jim občina pošlje rubežni listek kmeta, ki ni mogel plačati davka. Ne rečem, da se na kmetih v zadnjem času ni obrnilo na bolje. Kupili smo nove stroje, obnav ljamo gospodarska poslopja, pa tudi kmečke gospodinje že poznajo pralne stroje in hladilnike. Samo za te izboljšave moramo garati od jutra do večera!« L. Bogataj Za enoosni traktor rapid Je bilo veliko zanimanje Kmetijski nasveti Strojna molža Ker je molža ena najtežjih kmečkih opravil, so živinorejci vedno razmišljali, kako bi roke nadomestili s strojem. Toda čeprav je od časa prvih molznih strojev minilo več kot pol stoletja, mnogi rejci še vedno molze-jo na roke. Bilo je celo tako, da so ponekod že uvedeno strojno molžo opuščali, pa spet na novo uvedli. In še več: ko smo pred dvemi leti obiskali vzorno posestvo pri Bukarešti, so celo s ponosom povedali, da spet mol-zejo na roke, češ da je to edino naravno. ■ Pa vendar bo stroj tudi pri molži zagotovo nadomestil človeka, še vedno ima mnoge nasprotnike, ki trdijo, da ne more nadomestiti človeških rok, da ne iz-molze ali preveč izmolze, da ne izboljšuje mlečnosti, da zahteva veliko dela pri čiščenju, da veliko stane itd. Ima pa tudi vse več zagovornikov, posebno še, ker stroje izpopolnjujejo in ker postaja ročno delo vse dražje. Pri nas so se prvi molzni stroji pojavili že pri zasebnih kmetih. Ne nameravamo opisovati delovanje stroja. Njegovo delo je razmeroma preprosto. Sestavljajo ga molzni nastavki s sesalci, odvodna cev, zbiralnik, zbiralna goli-*da, zračna cev in motor s črpalko. Kot eni najboljših strojev so se izkazali izdelki Alfa Laval, izdelani tudi v velikostih, ki so uporabne za naše razmere. ■ če se vprašamo, zakaj so pri nas molzni stroji še vedno tako malo razširjeni, čeravno bi se splačali tudi pri zasebnikih, je treba pribiti, da so razen majhnih možnosti kmetij zastoja krivi tudi slabi izdelki in premajhno znanje tistih, ki jih uporabljajo. Znana je resnica, da lahko v kmetijstvu stroj naredi več škode kot koristi, če ga človek ne zna prilagoditi naravi in njenim zakonitostim. Pri nas pa je tako, da smo edina država v Evropi, ki nima središča za šolanje strokovnjakov in molzni-kov ter za raziskovanje različnih problemov na tem področju. Se naj potem čudimo, da smo pravzaprav šele na začetku? Inž. M. L. Pomen in bolezni golše pri domači perutnini Golša je prostor, kjer se hrana nabira in vlaži. Vlaženje omogočajo žleze, ki so v steni golše in izločajo sluzasto snov. Vendar pa izloček teh žlez ne more prebavljati hrane. Ker so pri domači perutnini golšine žleze razmeroma redke in njihov izloček hrano le slabo navlaži, morajo živali zaužiti dovolj vode, da se hrana lahko normalno pomika naprej. Vendar pa je iz-praznevanje golše povezano z delovanjem mlinčka. Ko namreč mlinček konča z mletjem svoje vsebine, se odpre pot hrani iz golše. Pri tem pa se mehka hrana hitreje prazni kot trda in od zrnate hrane zapusti golšo najhitreje pšenica, počasneje ječmen in najpočasneje oves. V bolezen golše vodijo ponavadi motnje v prehra ni, oziroma nepravilno hranjenje. Bolezenski znaki so vnetje sluznice golše, napihnjenje golše, pre-natrpanje golše in preko-nerna razširitev golše. Običajno prehaja eno bolezensko stanje v drugo, lahko pa nastopata po dve hkrati. V napihnjenost golše vodijo predvsem neustrezna krma, kot je npr. trda i° groba vlaknasta hrana, ki se predolgo zadržuje v golši in razkraja, prevroča hrana, odpadki klanja, ki v golši gnilobno razpadajo, snovi, ki lahko in hitro vrejo (otrobi in drozga), jedke snovi (gnojila* kisline in lugi), tujki (preoster pesek), strupene rastline (npr. kokolj pri goseh), paraziti idr. Pri raznih nenormalnih stanjih se hrana iz. golše ne transportira v redu ali pa zavre, kar ima za posledico, da se golša napolni s pU" ni, ki se pri tem sproščajo. Golša je na pritisk mehka in prožno napeta, stanje pa pogosto spremlja vnetje sluznice golše. Pri nekaterih kužnih in para-zitarnih boleznih pa pride najprej do vnetja (npr. pri ptičji difteriji, triho-moniazi idr.). V lažjih primerih jedo živali manj. težje bolne živali pa hrano odbijajo, živali so ravnodušne in iztezajo vrat, pri sprejemanju hrane p3 težko požirajo. Pogosto hrano tudi povračajo preko nosnih votlin in če pritisnemo na golšo, se skozi kljun cedi neprijetno kiselkasto zaudarjajoča, 1 zračnimi mehurčki napolnjena rjavo zelena vsebina. Se nadaljuje dr. S. Bavdek Razceštjai MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 133 »O, lahko,« privoli stric Andrej. »Tudi voz in konja vam lahko dam, samo do nas bi morali stopiti.« »Ja, saj res!« se Slavko takoj ogreje za »tri-**rvo ponudbo. Teti Roziki bo sporočil. Potem °o zapregel konja v zapravi j ivčka in popeljail °ba gospoda v štivčevo vas. Kakšna pot ju vodi tja, Slavko ne ve. sele ko ležejo in ne morejo zaspati, jo mon-signor odkrije. V Stivčevi vasi je učitelj neki ■Benečan, izdajnik Slovencev, kakršnih je v Be-nečiji> bogu bodi potoženo, zadnje čase še več, vendar še daleč ne toliko, da bi zabrisali slovensko podobo Benečije. »Skvadristi jih snubijo. Plačujejo jih in jim obljublj a jo, da se jim ne bo več treba vbadati s skopo beneško zemljo, če se bodo pridružili crnosrajčnim skvadristom. Minulo nedeljo sem Pridigal v domači vasi. Pridigal kljub prepovedi slovensko in obsodil tako nebratovsko in izdajalsko početje. Obsodil to, pa tudi vse drugo italijansko skvadristično nasilje, nevredno kulture italijanskega naroda. Mislim, da bi ga mo-ra*a obsoditi tudi cerkev z najvišjega vrha. Pisal sem našim škofom, pisal celo svetemu očetu v Rim, naj se v imenu krščanstva in krščanske enakosti med narodi postavi v obrambo slovenstva in hrvatstva v priključenih pokrajinah. Pa doslej še ni bdlo nič ... No, in ker sem slišal, kaj počne oni odpadnik v oni nesrečni vasici Pod Krnom, sem sklenil, da poj deva s profesor-Sem Andrejem tja in da prosim domačine, naj ne sodijo nas Benečanov po takih odpadnikih, Kakršen je oni izdajnik.« V glasu monsignorja Trinka je čutiti bolečino, Slavko pa še dolgo v noč razmišlja o tem, kar je danes slišal in vse to dopolnjuje še z onim, kar je o pesniku Trinku, največjem in prvem beneškem Slovencu govoril ob svojem slovesu od idrijske gimnazije profesor Andrej. Zato bo za Slavka jutrišnja pot velika čast. Pot v štivčevo vas in »božja pot« v Vrsno na dom pokojnega pesnika Simona Gregorčiča... Slavko je še poln vtisov o srečanju s profesorjem Andrejem in beneško-slovenskim pesnikom Ivanom Trinkom-Zamejskim, čeprav je preteklo od tedaj že več kakor deset dni. To je bilo zanj veliko doživetje, ki ga ne more obdržati zase in ga mora opisati v dolgem pismu prijatelju Karliju v Ljubljano. Pravzaprav jc hotel Karliju pisati o tem že zadnjič, čim se je vrnil iz Štivčeve vasi in iz Vršnega. Vsaj tako je obljubil profesorju Andreju, da bo pisal takoj in tudi v njegovem imenu pozdravil Karli ja in Klavedove. A kaj, ko so se na planinskih senožetih zadržali dva dni dalj, kakor so predvidevali. Potlej je prišla teta Marija iz Solkana in moral je z njo k njenim znancem. Tudi k nuncu je šel z njo, čeprav se mu ni dalo, ker ga gospod nunec ne mara zaradi mame, ki je po nunčevo oznanjevalka Antikrista. Vsaj taro jo je nunec omeni:! v neki pridigi_ da bi mamo izzval v spor z ljudmi, a se mu ni posrečilo, ker je mama znala odbiti ost nunčevim besedam in ker je bila razen pri Kraguljevih skoro pri vseh ljudeh na giasu kot dobrotnica, ker je da.!a pobudo za pomoč stivčevi vasi, kar so tamkajšnji vaščani povedali tudi profesorju Andreju in monsignorju Trinku. Zato je nunec še bolj kuhal jezo na mamo in seveda na vse Uršičeve razen na teto Marijo, ki je bila pri nuncu vselej dobro zapisana, kar je Slavko spoznal tudi ob obisku, ko je prišel s teto v župnišče. Nunec se je razveselil tate Marije, kakor da bi ga obiskala kaka svetnica iz samih božjih nebes, šele ko je zagledal njega, se mu je pogled za trenutek zmračil. Vprašal ga je koliko ima iz verouka. Ko je slišal da ima odlično, se je čudil, nato pa podvomil, da je ta ocena, ki mu jo je dal profesor verouka v Idriji, pravična. »Znanje je lahko samo na ustnicah, a v srcu ne.« Tako je rekel, potem pa bržkone zaradi tete Marije svoje besede omilil, češ da bi bil srečen, ko bi bilo to znanje tudi v fantovem srcu in ko bo jabolko padio daleč od drevesa, kakor je rekel, nato pa ga potipal še z nekaterimi vprašanji iz verouka, na katera je nuncu odgovoril bolj zaradi tete Marije kakor zaradi nunca. In teta Marija je bila zares videti srečna, ker je župnik njegovo znanje pohvalil, a ga je takoj nato polomila, ko je rekla, da je prav tak kakor štefi, ki je v otroških letih znala na pamet ne samo vseh zgodb iz Svetega pisma, marveč tudi vse zgodbe iz življenja svetnikov in mučencev. Nunec se je pri tem čudno namrdnil, potem pa rekel, da bi rad s teto Marijo govoril o nekaterih stvareh med štirimi očmi in tako odrešil njega, da je lahko odšel in pustil teto samo v župnišču. O čem sta se teta in nunec pogovarjala, lahko samo sluti iz prepira, ki se je po tetini vrnitvi od nunca razvnel najprej med teto Marijo in mamo, nato pa še med teto in stricema, ker nista držala z njo. To jo je tako pogrelo, da je pospravila svoje stvari in jo pobrala naravnost k Roziki in Andreju, doma pa, kjer takih prepirov v družini niso bili vajeni, je legla na vse neka čudna pobitost. Najbolj pobita sta bila nono in nona, ki sta imela vse enako rada. Tudi mami ni bilo prijetno pri srcu. Pomiriti je ni mogla niti babica, ki je trdila, da Marija ni govorila po srcu, marveč z besedami, ki so bile nunčeve. »Nunec jo je nahujskal!« Tako je trdila babica, ki je stara, a trdna in vselej enaka, kakor da se je staranje na njenem obrazu ustavilo. »Nunci v vasi so vselej za zdraho,« je trdila, ker je v svojem življenju poznala in preživela celo vrsto nuncev in upa, da bo tudi tega in morda še katerega, če bo doživela več kakor stoletno starost svoje matere. Zato naj si mama nunčevega hujskanja ne žene k srcu. Na kmetiji od jutra do večera (9) Kaša je že skoraj povsem izginila z jedilnika (Septembrski dan, metev prosa, nadalj.) K° je bil na podu nasad prosa postavljen, ga je sin omel s k°njem, ki je moral biti za to priliko dobro podkovan. Da se Je proso dobro omelo, je moral voditi konja po nasadu — s Krajšimi postanki seveda — okrog dve uri do dve uri in pol. Posebno veselo je bilo ob tak:h dnevih za otroke. 2e Vnaprej so se med seboj pogovorili, kjer bo kakšen dan "asad. Radi So prišli na na-ad skakat in se valjat, ^krati pa so se tepli za * , 0<<. pod katero so pri popoldanskem nasadu skrili *"'uške in jabolka. Otroci pa *° hkrati pomagali odstranjevati tudi konjske fige, *WC0 da je nasad lahko omel 1)0 eni strani sin sam. Ostali so šli po svojem c'u. Gospodar je izkoristil Q°Poldne, da je napreg . - —,~egel vola nakosit zelenja za kra-ra2n krmo živini Je kosiI je te^OZare in meJe' imel Pa trav l travnik. kjer je bila . a dovolj sočna, da so jo SDOdinVedn° JedlC- G°- ^"nJa je šla na njivo na- kopat krompirja za domačo porabo. Krompir so pred petdesetimi leti spravljali zelo pozno — v drugi polovici septembra ali šele v začetku oktobra. Hčerki pa sta šli pomagat k sosedu žet proso. Imeli so namreč navado, da pomoči v delu niso plačevali drug drugemu, ampak so jo vrnili z delom. Edino dninarice so dobile Ion (»von«) za žetev prosa, in sicer pozneje pšeno. Opoldne so južinali kislo zelje in krompir in seveda opravili druga obvezna dela pri živini. Potem so gospodar, gospodinja in sin nasad obrnili. Tokrat so dali pod »babo« hruške in jabolka. »Babo« so seveda naredili na drugem mestu. Sin je nato mel proso s konjem še dve uri. f Ko je končal, sta se vrnili tudi že dekleti. Vsi so začeli prosene snope vzdigovati. Pol so jih postavili v kot, da je bil na podu prostor, proso (zrnje) pa so z grabi jami zvlekli v drugi kot. Potem so pod pometli in začeli z rokami iztresati snope. Tistemu, ki je mršil snope, s-o pravili »mrha«. Drug drugemu so potem proseno slamo metali na gnojne vile in jo na ta način dobro pretresli, zadnji pa jo je metal ven, na mostek pred podom. Razporeditev oseb pri delu ni bila pomembna, le pri vratih je moral biti gospodar, da je videl oz. sproti kontroliral, če je slama dobro izt rešena. Proscnico so nato naložili na voz in jo zložili v kozolec. Ko so vse iztresli, so proso še enkrat prerehtall, potlej pa ga dali na vejal-nik (pajkel), da se —- pomešan s plevami — ne bi grel. Gospodinja je potem pomet-la ves pod in spravila pleve. Sin je vrtel ročico vejalnika, prva hči je nosila vanj, druga hčerka pa je skupaj z gospodarjem nosila zvejano proso v mernikih na kupe. Na površini 25 arov so pridelali ekrog 15 mernikov prosa. Naslednji dan so ga znosili na lesene dere, kjer se je sušil. Zvečer je gospodinja »za likof« skuhala posebno dobro večerjo — kašo s smetano in jajci. Ta jed je bila obvezna pri nasadu prosa. Pri nekaterih hišah se je zgodilo, da so fantje nalašč ukradli gospodinji dobro kašo, posebno še, če ni imela na podu samo domačih ljudi. Spat so šli za ta letni čas pozno — okrog desetih, saj prej z delom navadno tudi niso končali. Primerjava nekdanjega met-ja prosa z današnjim ni možna, saj so to poljsko kulturo kmetje v Mostah in okolici že skoraj popolnoma opustili. Raje posadijo več krompirja in koruze, kar oboje zahteva manj dela. uspeva pa bolje in tudi pridelek je boljši. Vzrok za opuščanje pridelovanja prosa je tudi dejstvo, da je treba proso pleti, razen tega pa veliko pridelka požrejo vrabci. Pred petdesetimi leti so zelo veliko prosa porabili doma, saj je bila ena od osnovnih kmečkih jedi kaša, nekaj pa so ga tudi prodali. OKTOBRSKI DAN Vstali so ob pol šestih, z dnevom vred. Po opravljenih rednih jutranjih delih doma in po zajtrku (žgancih in mleku) so šli okrog osme ure z dvema vozovoma na polje. Prej navadno niso šli, saj jc bila še megla in včasih celo že slana, pa tudi pri živini so morali prej vse narediti. Oče in sin sta šla orat krompir. Zorala sta ga najprej s samcem, ostali pa so krompir pobrali. Znosili so ga na voz, v vreče. Hrbte voza so zvezali z verigami, da se niso preveč upogibali. Ko sta pri oranju odrezala dve brazdi s samcem, sta osredke, ki so ostali in v katerih je bilo največ krompirja, razdelila s toplarjem. Gospodinja in hčerki so med tem na njivi, kjer so pustili prvi voz, odtrgavale koruzne storže in jih nosile na voz, ki jc imel na »legnarjih« cestno »trugo«. Vse tri so s storži napolnile »trugo« s prostornino pol kubičnega metra v dobri uri. Storže so nosile na voz v korbcah in koših. Okrog dvanajstih so oba voza peljali domov. Sin je spravil krompir v klet, dokle! i i »a koruzne storže v vežo. Ivan Si veo (Nadaljevanje) Fanfare so utihnile. Na travniku letališča v Lescah je bil v nedeljo popoldne slovesen zaključek štirinajst dni trajajočega jubilejnega desetega svetovnega padalskega prvenstva. Atraktivni tekmovalni program si Je ogledalo blizu 20 tisoč gledalcev. Med gosti na častni tribuni pa sta bila tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič hi zastopnik pokrovitelja prvenstva Josipa Broza Tita, predsednik skupščine socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher. — Foto: F. Perdan Organizatorji X. svetovnega padalskega prvenstva so v nedeljo zabeležili rekorden obisk. Tudi častna tribuna, pred katero so se 14 dni pomerjali najpogumncjši in najboljši fantje in dekleta iz 28 držav, Je bila zasedena do zadnjega kotička. — Foto: F. Perdan Fanfare so utihnile Moška in ženska ekipa češkoslovaške sta na prvenstvu zasedli prvo mesto. Svoj uspeh so na nedeljski prireditvi simbolično proslavili s tem, da so v atraktivnem programu skakali na zmagovalni oder. — Foto: F. Perdan Točno ob 14. uri so minulo nedeljo na travniku leškega letališča pred polno tribuno in blizu dvajset tisoč gledalci še zadnjikrat zadonele fanfare. Naznanile so začetek konca štirinajst dni trajajočega desetega svetovnega padalskega prvenstva v Lescah pri Bledu. Na zmagovalni oder pred tribuno za goste, na kateri so bili med drugimi tudi zastopnik predsednika republike Josipa Broza Tita, predsednik skupščine socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher, predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, predsednik organizacijskega komiteja X. svetovnega padalskega prvenstva Janez Zemljarič, predstavnik mednarodne letalske organizacije FAI Charles Mc Crone in predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kaj-diž ter drugi, so najprej stopila tri dekleta. To so bile zmagovalke v kombinacijah: Francozinja M. F. Baulez, sovjetska tekmovalka Valja Za-korcekaja in kanadska tekmovalka Carol Brand. Dekleta so prinesla kolajne, ki jih je tekmovalkam obesil okrog vratu Janez Zemljarič. Najboljši — Francozinji pa je Stanko Kajdiž izročil pokal izvršnega sveta Slovenije. Potem so prišli na zmagovalni oder trije najboljši fantje Aleksej Ječmenov (SZ), Josef Pospichal (CSSR) in Vječe-slav Šarabanov (SZ). Kolajne jim je izročil predsednik zveze letalskih organizacij Slovenije Venčeslav Jeras, najboljši pa je prav tako dobil pokal izvršnega sveta Slovenije, še dvakrat so zadonele fanfare. Zlate, srebrne in bronaste medalje so dobile moške ekipe (1. CSSR, 2. SZ, 3. Bolgarija) in ženske (1. CSSR, 2. SZ, 3. Kanada). Ka-petanoma prvakov pa je zastopnik predsednika republike Sergej Kraigher izročil pokala pokrovitelja prvenstva predsednika Josipa Broza Tita. Komaj so reporterji napravili še zadnje posnetke, pa se je že začelo tekmovanje v atraktivnih skokih za pokal RTV Ljubljana. Gledalci so napeto čakali, da bodo v zraku zagledali prve padalce. Bilo je sedem Nizozemcev, ki so bliskovito padali proti zemlji in šele 600 metrov nad letališčem odprli raznobarvna padala. Za njimi je posebna ameriška ekipa izvedla tri skupinske skoke. Šest padalcev je napravilo zvezdo, trije pa so z »jadralnimi« padali pristali tik pred častno tribuno. Avstralci so potem skočili z višine štiri tisoč metrov. Zaradi oblakov, ki so bili ta čas nad letališčem, jih sodniki niso videli in jih zato niso oceni ji. Švicarji so prikazali posebno tehniko, za katero napovedujejo, da bodo s padali in motorji s propelerji na hrbtu preleteli švicarske Alpe. Potem so skočili Japonci, ki so pred tribuno prikazali »žabji ples« padalcev. To je bil svojevrsten pozdrav gledalcem. Navdušili so sovjetski padalci. Najprej so z letala spustili padalo brez padalca in ko je bilo to tik nad letališčem so izpod njega šinile raznobarvne rakete. Tri dekleta, privezana za letala, so potem v nizkem poletu z zastavami v rokah in puščanjem raznobarvnih dimnih sledi pozdravile gledalce. Nazadnje pa je odskočila Še akrobatska trojka. Maja Ko~ stina je pod padalom držala trapez, na njem pa sta brez padal telovadila Aleksej Ječmenov in Ana toli j Osipov. Za ta program je Sovjetska ekipa dobila 57 točk in tako osvojila pokal RTV Ljubljana. Tudi naši fantje so se uspešno predstavili. Dolgo so padali v prostem padu in eden je odprl padalo šele ru> kaj deset metrov nad zemljo. Slovesna je bila tudi zaključna točka Češkoslovaške ekipe. Vsi po vrsti so skakali, na zmagovalni oder pred častno tribuno, še in še so se vrstili padalci. In za konec atraktivnega tekmovalnega programa, podobno kot na začetku pr venstva prvo nedeljo, je sledil še desant petdesetih Pa* dalcev iz vseh ekip. Potem sta na koncu spregovorila še predsednik organizacijskega komiteja Janez Zemljarič in predstavnik FAf Charles Mc Crone. Slednji je padalcem zaželel, da se pO" gumno srečajo tudi na svetovnem prvenstvu 1972. leta. Tako se je končalo X. sve* lovno padalsko prvenstvo V lahko rečemo, da smo pf uspešno predstavili kot organizatorji tako množične P1** reditve. A. žalar GLAS * 13, STRAN Prodam štiri PRAŠIČE, težke od 35 do 40 kg. Krivic Alojz, Zgoša 22, Begunje 4187 Prodam dobro ohranjen kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 23-470 Kranj 4188 Prodam 300 kg JABOLK. Zg Brnik 47 4189 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Zg. Brnik 77 4190 Prodam ŽAGO (diesel) za Žaganje drv. Žagar Albin, Cesta talcev 21, Kranj 4191 Prodam CEMENT. Jezerska cesta 45, Kranj 4192 Prodam KOTEL za žganjc-kuho. Kešnar Jože, Adergas 22, Cerklje 4193 1 leto stare kokoši, 3 mesece stare jarčke in sveža jajca prodaja vsak torek, sredo in soboto VALILNICA NAKLO. Iščem skromno ENOSOB-NO STANOVANJE v centru Kranja. Ponudbe poslati pod »dam 5000 din nagrade« 4206 Solidna mlada zakonca iščeta skromno STANOVANJE ali večjo sobo. Plačava dobro. Ponudbe na telefon 23-343 Kranj 4207 :2žvposutvr FRIZERSKO V A J E N K O sprejmem takoj. Franc Pire, Cankarjeva 8, Kranj 4208 IZGUSUEMO Prodam 3000 kg svežega CE- ; MENTA. Velesovo 43, Cerklje | 4194 Prodam rabljeno POHIŠTVO. Ogled v sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. Naslov v oglasnem odclku 4195 Prodam 400 kg težkega VOLA. Zg. Besnica 66 4196 Prodam TELEVIZIJO EI z garancijo. Ropret Franc, Vašca 13, Cerklje 4197 Prodam avstrijski športni OTROŠKI VOZIČEK. Mlinar Zasavska 50, Kranj (Orehek) 4198 Prodam žlahtne HRUŠKE ?a mošt. Naslov v oglasnem oddelku 4199 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO znamke vveiltmei-ster, 120 basov. 8 registrov. Studen Janez Bistrica 93 pri Tržiču 4200 Ugodno prodam hišno ČRPALKO s trofaznim motorjem. Zg. Bitnje 174, Žabnica 4201 Moderen, kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam. Lesce, Vodnikova 6, stanovanje 1 4202 Ugodno prodam večjo koli-emo HRUŠK (tepke). Kose!j, SP- Otok 9, Radovljica 4214 Prodam dobro ohranjeno traktorsko SNOPOVEZALKO 2a 1500 din. Cescnj Jože, Ta-c.en 42, p. Šentvid nad Ljubljano 4216 MOTOR' prodam MOPED V-14. Naslov v oglasnem oddelku 4203 Prodam FIAT 750, letnik 67. Ogled 24. in 25. 9. Zg. Jezersko 109/a 4204 Prodam NSU 110 in MO-PEu T-12. Godešič 45, škofja Loka 4205 Prodam FIAT 750, letnik i96? in RENAULT-caravclle-eabriolet, letnik 1966 (1100 cem). Informacije pri Radio Trzič 4215 Najdeno KOLO se dobi v Kranju, Smledniška 43 4209 V nedeljo 20. septembra sem med Kal iščem in Preddvorom izgubil zapestno URO OMEGA. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Rih-tar Srečko, Ljubljana, Dvor-žakova'12 4210 Od salona Koritnik do občinske skupščine sem izgubila URO DARVVIL. Najditelj naj jo proti nagradi vrne v samopostrežbo škofja Loka. Rant Alojzija 4211 Samski, star 33 let, visok 175 cm želi resno poznanstvo do 35. leta. Ni alkoholik, ljubitelj narave in filmov, otroci niso ovira. Ponudbe poslati pod »miren« 4212 Vabilo! Združenje samostojnih obrtnikov Radovljica vabi vse zasebne obrtnike — gostince in avtoprevoznikc na razširjeni sestanek dne 25. septembra 1970 ob 16. uri, ki bo v veliki dvorani Občinske skupščine v Radovljici. Ekspres izdelava vseh vrst KLJUČEV in popravilo ključavnic. Kranj, Ja-hačev prehod 1. Se priporoča za cenjena naročila. Prosimo, da se sestanka zanesljivo udeležite, ker se bo obravnavalo važno in perečo tematiko o bodočem socialnem zavarovanju obrtnikov ter rešitev iste. S problematiko se lahko seznanite že pred prihodom na sestanek in zato preberite zadnjo številko Gospodarskega vestnika iz preteklega tedna na zadnji strani. Kino CENTER -KRANJ Matineje: sobota, 26. septembra ob 10. uri MALA PRINCEZA ameriška pravljica; nedelja, 27. septembra ob 10. uri SEDEM BRATOV ZA SEDEM NE VEST amer. barv. CS komedija Premiere: petek, 25. septembra ob 20. uri ŽENSKE VLADAJO, franc. barv. melodrama, sobota, 26. septembra ob 22. uri VRV IN PIŠTOLA franc. barv. western film; nedelja, 27. septembra ob 21. uri DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU, amer. barv. CS vojni film; sreda, 30. septembra ob 20. uri UPOR KAZNJENCEV, amer. barv. VV krim. drama; Kino KRVAVEC — CERKLJE Amer. barv. CS vojni film DVANAJST ŽIGOSANIH — predstave 26 septembra ob 20. uri, 27 septembra ob 16. in 19 uri; Kino DOM — KAMNIK Matineja: nedelja, 27. septembra ob 10. uri LE TECI ČUDEŽ, zah. nem barv. CS dokumentarni film; Festivalna dvorana BLED Nedelja, 27. septembra ob 20. uri OLIMPIADA V MEHIKI, amer. barv. CS film; Kino TIT.Ič Matineja: nedelja, 27 septembra ob 10. uri MA LA PRINCEZA, amer pravljica; Kino STORŽIČ — KRANJ V sredo, 30. septembr cb 20. uri PROSTOR POD SONCEM, amer. barv drama; Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Jesenice RADIO 24. septembra amer.-italij. barvni CS film ZLATA MRZ LICA 25. septembra amer.-italij. barvni film BOLJE VDOVA KOT.. . Jesenice PLAVŽ 23. septembra amer.-italij. barvni CS film ZLATA MRZLICA 24. —25. septembra ameriški barvni film DETEKTIV Radovljica 23. septembra kalij, barvni film DVOJNI OBRAZ ob 18. uri, amer. barvni film RO-ZMARIJIN OTROK ob 20. uri 24. septembra i tali i. barvni lilm MRTEV ALI ŽIV ob 20. I uri 25. septembra amer. barvni film NE DELAJ VALOV ob 20. uri Bled 23. septembra italij. barvni film SMRT BANDE ROGER PRATTA ob 17. in 20. uri 24. septembra italij. barvni film SMRT BANDE ROGER PRATTA ob 17. in 20. uri 25. septembra amer. barvnr film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 23. septembra amer. barvni CS film INŠPEKTOR MADI-GAN ob 18. in 20. uri 24. septembra angl. barvni film CRNA MORA ob 20. uri 25. septembra angl. barvni film CRNA MORA ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 23. septembra amer. barvni CS film MOSTIŠČE ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra amer. barvni CS film MOSTIŠČE ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra mehiški barv. film SREBRNA MASKA ob 16. in 18. uri, franc barv. film ŽENSKE VLADAJO ob 20. uri Kranj STORŽIC 23. septembra angl. barvni CS film UMAZANA IGRA ob 16. in 20. uri, zah. nemški barvni film HELGA ob 18. uri 24. septembra amer. barvni CS film KNEZ BOJEVNIK ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra franc. barvni CS film VOZOVNICI ZA MEHIKO ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 23. septembra franc. barvni film LEPOTICA DNEVA ob 18. in 20. uri 24. septembra franc. barvni CS film VOZOVNICI ZA MEHIKO ob 18. in 20. uri 25. septembra amer. barvni CS lilm SEDEM BRATOV ZA SEDEM NEVEST ob 18. in 20. uri Podljubelj 25. septembra amer. barvni CS film MOSTIŠČE ob 19.30 Kamnik DOM 23. septembra amer. barvni CS film SEDEM BRATOV ZA SEDEM NEVEST ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 23. septembra amer. barvni film REVOLVERAŠ RDEČE REKE ob 19. uri 24. septembra amer. barvni film REVOLVERAŠ RDEČE REKE ob 19. uri Potrošniki: Obiščite na novo odprto prodajalno VTS »Florijan Bobić« na Jesenicah, Prešernova 29 NUDIMO VAM veliko izbiro opreme za gospodinjstvo in gostinstvo gospodinjske aparate _ V sprejemnike Izkoristite izredno ugodne pogoje kupovanja na kredit: 6 mesecev brez pologa, obresti in jamstva 12 mesecev z 20 % pologom 24 mesecev z 20 °/o pologom TV sprejemniki RIZ in Ei na 30 mesecev brez pologa SGP Projekt Kranj Odbor za delovna razmerja razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 dipl. gradbena inženirja za delo v gradbeni operativi 2. 2 gradbena tehnika za delo v gradbeni operativi 3. 3 gradbene delovodje 4. 9 strojnikov težke gradbene mehanizacije 5. 5 strojnih ključavničarjev 6. 2 električar j a vzdrževalca 7. 1 gaterista Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pod točko 1, 2 in 3 je dvomesečni poskusni rok, pod točko 4 5, 6 in 1 pa enomesečni poskusni rok. Pogoji: Pod točko 1. dipl. gradbeni inženir z dvoletno prakso in opravljenim strokovnim izpitom — lahko tudi pripravnik; pod točko 2. gradbeni tehnik s prakso in opravljenim strokovnim izpitom; pod točko 3. gradbeni delovodja z gradbeno delovodsko šolo; pod točko 4. KV delavec kovinske stroke s pooblastilom za delo s TGM; pod točko 5. in 6. K V delavec s poklicno šolo; pod točko 7. KV delavec lesne stroke. Potrebna je zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica za vse zgoraj naštete poklice. Razglas velja 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave r dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Kranj, Nazor-jeva 1. S SODIŠČA Delili so si denar Okrožno sodišče v Kranju je uvedlo preiskavo proti skupini uslužbencev Servisnega podjetja v Kranju. Golob Marija iz Kranja, blagaj-ničarka in Krapš Irena iz Kranja, referentka za komercialne posle, obe sta zaposleni v Servisnem podjetju, sta osumljeni za kaznivo dejanje grabeža, poneverbe, ponareditve in uničevanja uradne listine. Preiskava je uvedena tudi proti Jožetu Ivancu, direktorju Servisnega podjetja in Loniču Muni- SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Zahvala Ob boltći izgubi tragično preminulega sina, bratranca in nečaka, v 12. letu starosti Ivana Jereba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje. Prav lepa zahvala tudi č. duhovščini, g. kaplanu za ganljiv in lep govor, učiteljem in učencem osn. šole Lucijan Seljak, 5. c razredu za venec in za lep govor, vsem pevcem iz šole, ta' o tudi pevcem iz Besnice. Vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti še enkrat prisrčna hvala. žalujoči: ata, mama, sestrica Darinka, bratec Slavko, stari ata in drugo sorodstvo Zabukovje, 17. septembra 1970 Zahvala Ob smrti naše drage sestre in tete Valentine Hafnar iz Kranja, Trojarjeva 4 se najlepše zahvaljujemo sostanovalcem, posebno še Julki, Johani in Cilki, ki so ji nesebično pomagale v njeni bolezni, dr. Bajžlju za njegovo požrtvovalnost, g. župniku, pevcem, vsem darovalcem cvetja in prispevkov za onkološki inštitut, sosedom in vsem, ki so jo spremili v njen zadnji dom. žalujoči: sestri Tončka, Minka in brat Tone ter drugo sorodstvo Stražlšče, 17. septembra 1970 bu, finančnemu knjigovodji, ker sta osumljena kaznivega dejanja goljufije v službi, poneverbe in zlorabe uradnega položaja iz koristoljub-nosti. Finančna inšpekcija SDK je ugotovila, da so osumljenci sestavljali plačilne liste in rekapitulacijo obračuna osebnih dohodkov tako, da so v posameznih plačilnih Listah v seštevek napisali večji osebni dohodek. Na ta način so si omenjeni štirje obdolženci tako pridobljen denar med seboj razdelili. Zadeva se je začela že v letu 1966, ko je računovodja naročil Krapše-vi, naj v plačilni seznam vpiše večji znesek za osebni dohodek. Tako so si občasno vsi štirje ali pa samo Krap-ševa in Golobova razdeljevali s prevaro dvignjeni denar. V tem času so si razdelili nekaj več kot 1,3 milijona starih dinarjev, Krapševa in Golobova pa med seboj še na-daljnih 2,1 milijona starih dinarjev. Preiskava teče še o nekaterih drugih kaznivih dejanjih, razen tega pa sta v zadevo vpletena še dva obdolženca. L. M. nesreče IZSILJEVANJE PREDNOSTI V križišču ceste XXXI. divizije in ulice Moša Pijade v Kranju se je v petek, 18. septembra, nekaj po drugi uri popoldan pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Vidmar iz Šenčurja ni upošteval prednosti osebnega avtomobila, ki ga je vozil Stanko Kosi iz Kranja. Pri trčenju je nastalo na vozilih za 8000 din škode. NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Na cesti maršala Tita na Jesenicah jc v petek popoldne voznik motornega kolesa Peter Popovič z Jesenic pri zavijanju v levo na prehodu za pešce s stopalko zadel Angelo Zupan z Jesenic, ki je tedaj hotela čez cesto. Kljub zaviranju je motorist Zupanovo zadel. Z lažjimi poškodbami so jo odpeljali v bolnišnico. NI OPAZIL KOLESARJA V petek okoli sedme ure zvečer je v vasi Dvorje pri Cerkljah voznik mopeda Franc Rogelj iz Sp. Brnika zadel Andreja Močnika iz Grada pri Cerkljah, ki je s kolesom stal sredi ceste. Nesreča se je pripetila, ker je mopedist pred tem vozil z zasenčenimi lučmi, in ni pravočasno opazil kolesarja. Pri trčenju sta oba padla. Andrej Močnik ima kompliciran zlom noge. NEPREVIDNA DEKLICA Na cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah je v soboto, 19. septembra dopoldne voznik osebnega avtomobila Anton Hutar z Jesenic zadel 8-letno Brigito Novak z Jesenic, ki je nenadoma (izven prehoda za pešce) prečkala cesto. Kljub zaviranju je voznik deklico zadel. Hudo poškodovano so odpeljali v bolnišnico. NEZGODA PRI PREHITEVANJU V soboto dopoldne se je na cesti prvega reda med Vrbo in Lescami pripetila prometna nezgoda pri prehitevanju. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Bojan Gavrilov i* Makedonije je prehiteval več vozil. Pri prehitevanju avtomobila italijanske registracije je prehitro zavil v desno in tako trčil v omenjeni avtomobil. Avtomobil Gavrilova je nato trčil še v obcestni kamen; od tu pa je vozilo vrglo na travnik, kjer se je večkrat prevrnilo in obstalo na kolesih. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode pa je za 17.000 din. ČELNO TRČENJE Na cesti četrtega reda v Cadovljah pri Tržiču sta v nedeljo 20. septembra, opoldne čelno trčila dva osebna avtomobila. Voznik Janko Rabič iz Šenčurja je vozil od Slapa proti Jelen-dalu z neprimerno hitrostjo in po levi strani ceste. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik Maksimiljan Meglic iz Tržiča in avtomobila sta trčila. V nesreči je bil laže poškodovan sopotnik Matevž Meglic, škode na vozilih je za 2000 din. L. M SREDA — 23. septembra 1970 GLAS * !5. STRAN Od nedelje do nedelje NOGOMET — V republiških ligah so v nedeljo gorenjski predstavniki igrali takole: Nafta : Triglav 1:1 (1:0), Tržič : Bela Krajina 3:1 (1:1), Hrastnik : LTH 1:0 (1:0). Pari prihodnjega kola: Triglav : Izola, LTH : Tržič. ROKOMET — Tržičanl so gostovali v Piranu in izgubili. _ Rezultati: Piran : Tržič 14:9, Polet : AIples 7:6, tekma Brežice : Kranjska gora ni bila odigrana. Pari prihodnjega kola: Tržič : Šoštanj, Kranjska gora : Polet, AIples : Koper. KOŠARKA — V republiški moški ligi so gorenjske ekipe igrale takole: Jesenice : Triglav 82:68, Tolmin : Kroj 53:82; ženske: Litija : Jesenice 36:83, Sobota : Kroj 32:42. Pari prihodnjega kola: moški — Kroj : Ljubljana, Triglav : Branik, Maribor : Jesenice; ženske — Kroj : Slovan, Jesenice : Konus. ODBOJKA — V moški republiški ligi je Kamnik izgubil v Mariboru z Branikom 1:3, Jeseničanke pa so na Ravnah tudi ostale praznih rok. Pari prihodnjega kola: Kamnik : Gaberje, Jesenice : LJubljana. Na kvalifikacijah - uspešno Kranjski skakalci četrti v ČSSR ci ^?