Štev. 172. Leto XII.
Maribor, pondeljek t. avgust 1938
Cena 1 din
Bolgarija v Balkanski zvezi
V Solunu svečano podpisan sporazum med Balkansko zvezo in Bolgarijo — Ukinjenje važnih določb neuiliyske mirovne pogodbe Bolgarija dobi svobodo za oboroževanje — Finančna pomoč Anglije in Francije — Velik korak za utrditev miru v Evropi
MARIBOR, 1. avgusta, t. S podpisom Balkanskega sporazuma v Atenah se je pred Jeti začela nova doba za narode Balkanskega polotoka. Dočim so prej države evropskega jugovzhoda bile predmet političnega in gospodarskega me-šetarenja med velesilami, so se s podpisom sporazuma ■ postavile na stališče: Balkan Balkancem! Kakor znano, so Balkanski sporazum podpisale štiri države: Jugoslavija, Romunija, Turčija in Grčija. V tej zvezi balkanskih držav pa je manjkala bratska država Bolgarija. Sedaj prihaja srečna vest iz Soluna, da je Bolgarija pristopila Balkanskemu paktu. To je uspeh francoske in angleške diplomacije, ki hoče videti mir in slogo med balkanskimi narodi.
Velike ovacije pri podpisu sporazuma
SOLUN, 1. avgusta. AA. Včeraj zjutraj ob 9. je nenapovedano prispel v Solun grški ministrski predsednik Meta-xas, ki ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Mesto je bilo slavnostno okrašeno. Povsod vihrajo zastave držav Balkanskega pakta in Bolgarske. Opoldne je predsednik vlade priredil diplomatskim predstavnikom, ki so z njim prišli, in med katerimi je bil tudi jugoslovenski poslanik Lazarevič, kakor tudi konzularnemu zboru intimno kosilo.
Popoldne ob 14.50 je dospel v Solun bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjuseivanov, ki so ga zbrani odličniki prisrčno pozdravili. Prebivalstvo mu je prirejalo izredno navdušene ovacije.
Ob 18. uri sta imela ministrska predsednika Metaxas in Kjuseivanov v hotelu »Mediterania« konferenco, na kateri je bil .podpisan sporazum, s katerim se Bolgarska pridružuje Balkanskemu paktu.
Kako se glasi pogodba?
SOLUN, 31. julija. A. A. Danes ob 18. je bil v Solunu podpisan sporazum med državami Balkanske zveze in Bolgarije, ki se glasi:
Ker je Bolgarija pripadnica politike utrditve mir« na Balkanu in prežeta z željo, da vzdržuje z balkanskimi državami medsebojno sodelovanje ter zaupanje in ker so države Balkanske zveze prežete z enakimi miroljubnimi težnjami in z isto željo po iodelovanju in medsebojnem zaupanju, izjavljata podpisana:
Nj. eksc. Metaxas, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Grčije, kpt sedanji Predsednik stalnega sveta Balkanske zveze v imenu vseh njenih članov na eni strani, ter
Nj. eksc. Georgi} Kjuseivanov, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bolgarije, na drugi strani v imenu držav, ki jih predstavljata, da prevzemajo te države obveznost medsebojnega sodelovanja in izogibanja vsake sile po sporazumih, ki jih je vsaka Izmed teh držav prevzela glede nenapadanja, kakor tudi, da sta se sporazumela odreči se Izvrševanju določb točke 4 vojaških in letalskih odredb neuiliyske pogodbe, odredb konvencije o meji Francije, sklenjene v Lausanni dne 24. julija 1923, ter določb solunskega sporazuma z dne 31. julija 1931,
komunike o sporazumu
SOLUN, 31. julija. A. A. Fo podpisu sporazuma med državami. Balkanske zveze in Bolgarijo je bil ob 19. izaan naslednji komunike:
Nj. eksc. Kjuseivanov, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bolgarije, ter Nj. eksc. Metaxas, grški ministrski predsednik in zunanji minister kot sedanji predsednik sveta Balkanske zveze, sta se sestala danes v Solunu in podpisala sporazum med državami Bal kanske zveze in Bolgarijo.
Ta sporazum, ki je bil sklenjen v popolni ravnopravnosti, je svečan uspeh razgovorov za dosego medsebojnega prijateljstva in razumevanja. Sporazum predstavlja zgodovinsko etapo v razvoju vseh držav podpisnic ter dovoljuje upravičeno upanje, da bo ta svečani akt imel v bodočnosti blagodejne posledice.
Prežete s politiko miru na Balkanu so Bolgarija, Turčija, Romunija, Jugoslavija in Grčija prevzele obveznost, da se bodo glede medsebojnih odnosov podpirale in da se bodo izogibale uporabi sile in to po sporazumih, ki jih je vsaka izmed teh držav prevzela glede vprašanja ne-napadanj. Edine so v tem, da se odrečejo, kar se njih tiče, uveljavljenja določb točke 4. vojaških in letalskih odredb, kakor tudi odredb, ki so obsežene v sporazumu, sklenjenem v Lausanni.
Prežete z željo po sporazumnem medsebojnem sodelovanju bodo stremele za tem, da ustvarijo čim večjo blaginjo svojim narodom, ki so toliko pretrpeli.
Te državo ne dvomijo, da se s tem sporazumom začenja doba varnosti in sloge na Balkanu in da bo s tem sporazumom doprinešen dragocen delež za ohranitev miru.
Dr. Stojadfnovič čestita
BEOGRAD, 31. julija. AA. Ob podpisu pakta med državami Balkanske zveze in Bolgarijo je predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič poslal zelo prisrčno brzojavko Metaxasu in Kjusei-vanovu, v kateri naglaša, koliko mu je pri srcu politika zbliževanja med balkanskimi narodi.
Uspeh francoske diplomacije
PARIZ, 1. avgusta. Včeraj v popol-
danskh urah so dospele v Pariz prve vesti o ukinitvi cele vrste določil neui-villyške mirovne pogodbe, ki so bile doslej za Bolgarijo zelo poniževalne. Po dosedanjih informacijah je ta akt, ki na zunaj nosi obliko med Balkansko zvezo in Bolgarijo, izvršen s polno podporo Francije in Anglije, ki so bile na pripravah za ta sporazum merodajno udeležene. Po tej pogodbi bo imela Bolgarija zdaj svobodne roke za oboroževanje, dobila pa je tudi razne koncesije od Francije in Anglije v finančnem pogledu. Ze v kratkem naj bi odšlo posebno odposlanstvo francoskih finančnikov v Bolgarijo, da proučijo pota in sredstva, kako bi se omogočila Bolgariji finančna pomoč ali s posojilom ali s primernimi trgovskimi olajšavami. V francoskih političnih krogih kažejo veliko zadovoljstvo nad tem aranžmanom in vidijo v tem uspeh francoske diplomacije, ki dela na lem, da se pritegne Bolgarija v Balkansko zvezo in s tem v krog južno-vzhodnih držav, ki so francosko-angleški politiki prijazne.
Grško poročilo
ATENE, 1. avgusta. Že v soboto zvečer je šef vlade Metaxas odpotoval v Solun, kamor so v teku nedelje prispeli tudi bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov in zastopniki držav Balkanske zveze. Včeraj sta Kjuseivanov in Meta-xas, ki je tačasni predsednik stalnega sveta Balkanske zveze, na svečan način podpisala med Grčijo in Bolgarijo sklenjeno pogodbo o nenapadanju. S to pogodbo so razveljavljene določbe neuilly-ške mirovjie pogodbe glede na neoboro-ževanje Bolgarije. V diplomatskih krogih pripisujejo temu dogodku največjo važnost glede na nadaljni razvoj mednarodnega položaja na Balkanu. Besedilo pogodbe bo še danes objavljeno. Pogajanje tej pogodbi so se vršila že delj časa strogo zaupno, pa zato do zadnjih dni politični in diplomatični krogi niso imeli
o	tem nikakih informacij.
Odločilni dnevi Češkoslovaške
Demokracija mora ostati nedotaknjena — Važne kon lerence in seje — Prihod lorda Runcimana
PRAGA, 1. avgusta. Obe veliki zahodni demokraciji sta pokazali v zadnjih dneh novo veliko zanimanje za ohranitev češkoslovaške demokra-
cije, njihov glavni namen pa je pri tem ohranitev evropskega miru. Radi tega so segle po metodah, ki naj v vsakem primeru zagotove, da sc ta cilj doseže, četudi bodo morda potrebne obojestranske žrtve. 2e od konca vojne se češkoslovaška demokracija trudi ,da bi tako uredila vsa svoja narodnostna vprašanja, kakor zahtevajo načela demokracije in miru. Pri tem pa hoče, da ta načela demokracije upoštevajo brezpogojno vsi deli državnega ljudstva, brez ozira na narodnost.
PRAGA, 1. avgusta. Danes popoldne ob 15. uri bo v pax-lamenlu seja voditeljev vseh šestih strank, ki tvorijo sedanjo vladno koalicijo. Na konferenci bo poročal ministtrski predsed-dr. Hodža o podrobnostih načrta za rešitev narodnostnih vprašanj, zunanji minister dr. Krofta pa o zunanjepolitičnem položaju. Lord Runciman prispe sem v sredo popoldne z vlakom. Istega dne bo dr. Hodža sprejel
zastopnike sudetsko-nemške stranke, kar bo pomenilo uvod v pogajanja ob Runcimanovem sodelovanju. Runciman se bo tudi sam sestal s Henlei-nom, da se osebno seznani z njegovim stališčem. Takoj nato se bodo pričela pogajanja z ostalimi narodnostnimi skupinami.
PRAGA, 1. avgusta. Novi akcijski odbor slovaških koalicijskih poslancev je dovršil svoj predlog za ureditev položaja Slovaške, ki ga bo jutri obrazložil najprej ministrskemu predsedniku dr. Hodži, Hodža bo pa obraz-J ložil načrt vlade. Prav tako bodo tudi že jutri predloženi vsi narodnostni načrti posameznim parlamentarnim skupinam.
REKA, 1. avgusta. Sinoči ob 18. uri je prispel sem na admiralski bojni ladji „Giselio Cesare“ italijanski prestolonaslednik princ Umberto. Prebivalstvo Reke in Istre je sprejelo prestolonaslednika z velikanskim navdušenjem. Vse mesto je okrašeno z zastavami in zelenjem.
Dunajska vremenska napoved za jutri:
Trajajoča oblačnost s padavinami.
Zapiski
Kontinuiteta angleške politike
z. V londonskem dnevniku »Times« je znani zgodovinar prof. Harold Temper-ley priobčil primerjavo zadnjega govora angleškega ministrskega predsednika N. Chamberlaina z govori njegovega prednika lorda Cannir.ga v letih 1823 in 1826. Izjave obeh angleških državnikov so si neverjetno podobne. Chamberlain pa je poslal »Timesu« pismo, v katerem pravi, da še ni nikoli čital Canningovih govorov. Iz dejstva, da sta si oba govora tako podobna, pravi Chamberlain, lahko sklepate o kontinuiteti angleške politike, saj so pred več kot sto leti bile podobne prilike v Evropi kot so danes.
Prizadevanje italijanske diplomacije
z. Komaj so se v svetovnem časopisju polegli glasovi, da bo z odpadom Avstrije v trojnem paktu z Italijo in Madžarsko zavzela njeno mesto Jugoslavija, že govore o novi kombinaciji. Italijanska diplomacija je postala zelo aktivna tudi v Romuniji. Prizadeva si ugladiti sovražnosti z Madžarsko in kot končno posledico skleniti nekak dogovor med omenjenimi štirimi državami. Tako bi nastala kombinacija, ki bi od Črnega morja preko Donave težila na Rim. Italiji je potrebna pred vsem zaradi večje odvisnosti, ki bi jo zaradi tega dobila napram eni ali drugi osi.
Dr. Maček v Beograd
Sarajevski prva!: HSS dr. Šutej je prejšnji teden končal vse priprave za obisk dr. Mačka v Beogradu. Pri sestanku voditeljev beograjskega dela bloka narodnega sporazuma so dognali, da so vsa programska in tehnična vprašanja rešena. Dan dr. Mačkovega prihoda še ni določen, vendar opozicija naglaša, da bo tekom tega tedna. Voditelji beograjskega dela opozicije so povabili tudi po 30 prvakov iz notranjosti, ki se bodo drugega dne sestali z dr. Mačkom. V Beogradu z zanimanjem pričakujejo dr. Mačkove izjave in resolucije, ki jo bodo podpisali voditelji petih opozicijskih strank.
Muslimani hočejo volitve
Sarajevska »Pravda«, glasilo voditelja muslimanov dr. Spaha, zahteva takojšnje volitve. Pravi, da se o volitvah že dalje časa govori na političnih shodih in piše v tisku. Muslimani jih želijo pred vsem iz razloga, da se bodo mogli svobodno opredeliti za svoje poslance. Želijo se čim prej rešiti s falzifikati vsiljenih jim poslancev.
Nov politični tednik
V petek je izšla v Ljubljani prva številka »Tabora*, tednika za javna vprašanja. List izdaja zadruga »Slovenski tisk«, urejuje pa ga g. Maks Rejec. V uvodniku razvija program: združevanje vseh demokratičnih in resnično slovenskih skupin in posameznikov v mogočno in trdno skupnost. Nadalje pravi, da »Tabor« ne bo povečeval razkola v vrstah slovenskega naroda, marveč žigosal vse pojave, ki ga ovirajo v obrambi svojega obstoja, v obrambi skupne države in v boju za cilje vsega naprednega človeštva.
Slovenska združena opozicija
V Ljubljani je bila prejšnji teden ustanovljena slovenska združena opozicija, ki jo predstavljajo dr. Kukovec in dr. Lončar za kmetsko-delavsko gibanje, dr. Jelenec in Kristan za socialne demokrate, dr. Gostinča. za krščanske socialiste in Leskovšek.
Maribor, 1. avgusta. Nova in pomembna doba se je začela za Slovence dne 2. aprila 1868, ko je izšla v Mariboru prva številka slovenskega lista.
Okoli glasila in središča za narodno in napredno misel so se tedaj začeli zbirati slovenski javni delavci, da vzbudijo Slovencem narodno zavest, da jih opozarjajo na skupno usodo jugoslovanskega rodu ter jim predočujejo zavest in veličino pripadnosti k mogočnemu in prostranemu slovanskemu svetu. Prvi slovenski list v Mariboru je postal zaščitnik in neustrašen branitelj vsake pravične narodne stvari, bil je prvi glasnik narodne volje obmejnih Slovencev ter zrcalo slovenskega duhovnega življenja.
V	njem so se odražala stremljenja za politično in gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda.
V	življenju narodov sedemdeset let ni mnogo. Pozicija slovenskega naroda danes in tedaj, ko je začel prvič izhajati v Mariboru slovenski list, sicer ni ista, vendar pa je bistveno podobna. Odkar je Slovence povezala usoda v skupno državo s Hrvati in Srbi, je sicer za vsakogar viden velik napredek vsega slovenskega življenja, čeprav naše želje in zahteve po vsestranskem napredku in enakopravnosti še daleč niso izpolnjene. Ali navzlic uspehom, ki jih imamo na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju in navzlic zavesti, da stoji za nami močna Jugoslavija, vendar živimo Slovenci pod vtisom svetovnih dogodkov nekako z istimi občutki, kakor so živeli naši predniki v sedemdesetih letih, ko je bilo akutno vprašanje našega narodnega obstoja.
Zato čim dalje bolj prodira med Slovenci spoznanje in potreba, da se je treba vrniti v one stare čase, ko so morali stopiti v ozadje vsi oziri in ko je bilo vprašanje naše narodne integritete ter vprašanje narodnega obstoja in njegove bodočnosti glavno in prvo vprašanje.
Še večja kakor pred sedemdesetimi leti je danes potreba dobrega slovenskega dnevnika v Mariboru. Prav tako kakor je bila pred desetletji naloga prvega slovenskega lista v Mariboru, je tudi današnjega mariborskega slovenskega dnevnika prva in poglavitna naloga, da posveča vse svoje sile osnovni misli našega narodnega obstoja. Zato je razumljivo, če se postavlja »Večernik«, zvest svojemu pravemu ustanovnemu -programu, z današnjim dnem ponovno na tradicijo in programatično osnovo prvega v Mariboru izhajajočega slovenskega lista.
Nove razmere, nove potrebe zahtevajo seveda nove poti. Življenje slovenskega naroda je danes bolj komplicirano kot je bilo v začetku narodnega probujanja. Tedaj smo Slovenci živeli v tuji državi. Naš predstavnik je bil samo kmet, narodno duhovništvo in le peščica posvetne inteligence. Danes živimo v svoji državi. Poleg kmetskega stanu je zrastel močan delavski stan, ki tvorita skupaj produktiven temelj naroda in države. Razen njih imamo krepko razvito obrtništvo in trgovstvo, a tudi že lepe začetke narodne industrije. Slovensko razumništvo se je pojačalo, da trpi že zaradi nadprodukcije.
Navzlic vsemu temu je treba narodno zavest Slovencem še vedno vzbujati, a gojiti jo je drugače kot pred sedemdesetimi leti. Takrat so bile na mestu plamteče besede, danes ni čas za nacionalno irazerstvo. Živimo v realnih časih, v katerih daje ljudstvu narodno zavest le konstruktivno in pozitivno delo, zlasti na gospodarskem polju, pa naj se pojavlja kjerkoli in od kogarkoli Nekoč smo Slovenci lahko računali samo na sebe. Danes apeliramo na Jugoslavijo kot skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Apeliramo na prijateljske in zavezniške države, ki so s krvjo posvetile naš državi in narodni' obstoj. Maribor, in vsa severna meja Slovenije je danes predstraža Jugoslavije in njenih zaveznikov.
1	udi danes ni čas za medsebojno strankarsko uničevanje in zaničevanje. Zapadnoevropske demokracije, ki se jim pridružuje kot dika in ponos Slovanov češkoslovaška demokracija, nam je vžor, kako se morajo med seboj spoštovati in ceniti poedinci ter kolektive. Ne v slo gaštvu, pač pa v plemenitem medseboj-
Nenapovedana vojna med Japonci in Ri si
Krvavi boji na mandžursko sovjetski meji
LONDON, 1. avgusta. Iz poročil z Daljnega vzhoda je mogoče sklepati, da se je pričela med Japonci in sovjetsko Rusijo nenapovedana vojna, ki se utegne vsak trenutek razviti v spopad največjega obsega. Japonske čete so namreč napadle ruske pri Čangkufengu, ki ga sovjetske branijo. Razvili so se ostri topovski boji, katerim so sledili spopadi pehote. Japonci poročajo, da so Ruse pregnali, Rusi pa zatrjujejo nasprotno, da so japonski napad odbili. O prvih krvavih spopadih med japonskimi in sovjetskimi četami poročajo tudi z drugih odsekov mandžursko-sovjetske tneje. Zdi se, da se hočejo poslužiti Japonci sedaj tudi proti sovjetski Rusiji enakih metod kakor proti Kitajski.
MOSKVA, 1. avgusta. (Avala.) Sovjetska agencija Tas poroča, da so 31. julija
prekoračile japonske čete pri Karanskem jezeru mandžursko-sovjetsko mejo in s pomočjo topništva napadle sovjetske oddelke ter vdrle 4 km daleč na sovjetsko ozemlje. Pri tem so utrpeli Japonci velike izgube. Število sovjetskih žrtev še ni znano.
TOKIO, 1. avgusta. (Avala.) Notranji minister je prepovedal japonskim listom vsako poročanje o spopadih s četami svojetske Rusije.
LONDON, 1. avgusta. (Avala.) Agencija Havas poroča: Reuter javlja iz Tokia, da je šef velikega japonskega generalnega štaba, knez Kanin, prekinil svoj dopust in nemudoma odpotoval na tokijski dvor. Njegova nagla vrnitev je v zvezi s spopadi med Japonci in Rusi pri Čengkufengu.
Srdita ofenziva španskih republikancev
BARCELONA, 1. avgusta. Vrhovno poveljstvo republikanskih čet objavlja poročilo, v katerem pravi, da se velika ofenziva, katero so pričeli republikanci na Ebri nadaljuje po zasnovanem načrtu. Francove čete se upirajo najbolj srdito severno od Faiona in Filialba de los Arcos, toda republikanske čete so v premoči ter so osvojile že več važnih postojank. Na estramadurski fronti so pa pričele protiofenzivo Francove čete, vendar se je republikancem posrečilo naval vzdržati in ostati v močno utrjenih
pozicijah. Republikanska ofenziva je sedaj popolnomr. razbremenila Francovega pritiska vse tri najvažnejše republikanske postojanke: Valencijo, Madrid in Barcelono.
SALAMANCA, 1. avgusta. Po poročilu nacionalističnega vrhovnega poveljstva so vsi dosedanji republikanski napadi na estramadurski fronti ostali brez uspehov. Nacionalističnim četam se je s protinapadi celo posrečilo osvojiti Pic Fon-calada. Na fronti ob Ebru vodijo nacionalistične čete uspešno defenzivo.
Narodni tabor v Šoštanju
Včeraj so se vršili širom Slovenije* pod devizo narodnih taborov veliki shodi, ki so jih priredili voditelji JRZ. Največji je bil narodni tabor v Šoštanju, ki se je vršil v nekdaj narodno eksponirani postojanki in na katerem sta govorila tudi notranji minister g. dr. Korošec in minister g. dr. Krek. Dr. Korošec je med drugim govoril: „Danes slavile 20letnico obstoja naše narodne države kraljevine Jugoslavije, kateri vladajo hrabri Ka-rodjordjeviči. Kakor val gre to navdušeno slavlje od kraja do kraja. Vsa Slovenija odmeva v navdušenih manifestacijah za našo narodno državo in našo narodno dinastijo. Iz doline' v dolino, od gore do gore odmeva klic:
,Živio kralj Peter II., živio knez-na-
raeslnik Pavle, živela Jugoslavija!1"
Blagoslovitve prosvetnega doma v. Komendi so se udeležili tudi dr. Korošec, minister dr. Cvetkovič in ljubljanski škof dr. Rožman. Minister Cvetkovič je med drugim slavil dr. Korošca, kol Jugoslovana, „ ki je v zgodovini našega narodnega leta 1918. igral najvažnejšo vlogo, ki je nosilec majske deklaracije, ki je v največji nevarnosti in v najtežjih prilikah v dunajskem parlamentu izrazil zahtevo našega naroda po osamosvojitvi." Minister Cvetkovič je poudarjal: „Posebno mi je drago ,da sem imel priliko ,da se ponovno prepričam o vaši veliki ljubezni do naše skupne države." — Narodni tabori so se vršili po cerkvenih prireditvah in so bili dobro obiskani.
Runcimanove naloge
PRAGA, 1. avgusta. Z lordom Runei-manom prispe v Prago tudi več ekspertov in uradnikov angleškega zunanjega ministrstva. Prva naloga Runcimana in njegovih sodelavcev bo primerjati osnutke posameznih narodnostnih skupin Češkoslovaške z osnutkom vlade za ureditev narodnostnih vprašanj. Njito se bo pričelo posredovanje, in sicer, ločeno po posameznih področjih in vprašanjih: jezikovnem, uradniškem, kulturnem, lokal-no-upravnem, gospodarskem, socialnem itd. O posameznih sporazumih se bodo objavljala posebna uradna poročila za avnost. Vse postopanje bo tako, da for-melno ne bo segalo iz okvira notranjepolitične zadeve. Nedotakljivost države in demokracije bo načelo, preko katerega pogajanja ne bodo smela. Končna odločitev pa bo potem zelo odvisna od direktnih razgovorov med velesilami.
V
Cungking novo glavno mesto
ČUNGKING, 1. avgusta. Kitajska vlada se seli iz Hankova semkaj in bo preselitev do srede že izvršena. V Hankovu ostane do nadaljnjega samo vrhovno vojaško poveljstvo.
HANKOV, 1. avgusta. Kitajska protiofenziva katere namen je zaustaviti nadaljnje japonsko prodiranje ob Jangceju, se je doslej v	toliko	posrečila,	da	so Japonci obstali,	ponekod so se	pa	moral'
celo umakniti	kljub	novim	ojačenjeni.
Tudi japonske	bojne	ladje so	se	morale
umakniti nazaj proti Kiukiungu. ■
BERLIN, 1. avgusta. (Avala). V rudniku Netas pri Kaiserrode na Turinškem se je v plinu zadušilo 12 rudarjev, ki jih ui bilo več mogoče rešiti.
Mussolini o rasnem načelu
FORLI, 1, avgusta. Na svojem tukajšnjem posestvu je sprejel Mussolini skupino mladih fašistov in jim dejal, da bo italijanski fašizem rasno načelo dosledno in do konca uveljavil. Odgovoril je pri tem tudi papežu na njegovo izjavo v Castel Gandolfu, v kateri je očital Italiji, da posnema Nemčijo, »čujte in povejte vsakomur, da smo tudi v rasnem vprašanju odločeno korakati dalje. Trditev, da fašizem kaj ali koga posnema, je popolnoma absurdna.« Listi naglašajo, da pomenijo te Mussolinijeve besede nespremenljivo odločnost.
Poliski konzulat v Harbinu
VARŠAVA, 1. avgusta. (Avala). Med japonsko in poljsko vlado se vodijo pogajanja o ustanovitvi poljskega konzulata v Harbinu.
Mezdno gibanje na Pohorju
Ribnica na Pohorju, 1. avgusta.
Pretekli petek je bil v tukajšnji gostilni g. Viktorja Puhra večji sestanek delavstva iz kamnolomov, ki ga je vodil tajnik Podsaveza stavbincev g. Alojzi) Horvat. Na sestanku je delavstvo razpravljalo o kolektivni pogodbi ter je bilo obenem predvideno, da delavstvo stopi v stavko, ker doslej ui prišlo do sporazuma med delodajalci in delavstvom. Ta sestanek delavstva je bil posledica neuspelih pogajanj, ki so se vršila 25. julija pod predsedstvom zastopnika okrajnega načelnika iz Dravograda. Takratna pogajanja niso privedla do zaželenega uspeha, vendar pa je upati, da bo prej ali slej prišlo do podpisa kolektivne pogodbe, ki jo delavstvo terja.
Dollfussova vdova v Angliji.
Boulogne-sur-mer, 1. avgusta. (Avala). Vdova po pokojnem avstrijskem zveznem kancelarju dr. Dollfussu se je s svojimi otroci vkrcala na ladjo in odpotovala na Angleško.
Posvetovanja UO
BEOGRAD, 1. avgusta. Včeraj dopoldne je bil v hotelu „Pariz“ sestanek delovnega odbora združene opozicije, katerega so se udeležili Milan Grol, Krsta Miletič, dr. Milan Gavrilovič, Miloš Bobič, Miloš Tupanjanin, Božidar Vlajič in Božidar Spadijer. Razpravljali so o pogajanjih z Zagrebom za končni načrt tudi podrobnega sporazuma o vseh državnih vprašanjih. Včeraj dopoldne je obiskal dr. Milan Kostič Ljubo Davidoviča in mu poročal o svojih razgovorih v Zagreftu.
Truplo letalca Gordona Moutha v Mariboru
Maribor, 1. avgusta.
Včeraj ob pol desetih dopoldne se je ustavil pred Pogrebnim zavodom v Mariboru beograjski avtofurgon s truplom tragično preminulega letalca Gordona Moutha. Ker grr.ški krematorij včeraj ni posloval, je truplo ostalo do danes dopoldne v Mariboru. Truplo je spremljal zastopnik beograjskega krematorija, ki je povedal, da je bil vzrok nesreče prav za prav preveliko navdušenje gledalcev^ Na programu je imel letalec šest loopin-gov, na zahtevo publike pa je akrobacije ponavljal in pri 25. loopingu treščil na tla.
Danes ob pol desetih je avtofurgon nadaljeval pot do Št. lija, od koder ga bo graški avtofurgon prepeljal do Gradca, kjer bo truplo upepeljeno. Žaro s pepelom bodo nato poslali nazaj v Beograd, od tam pa ga bo ameriški poslanik od-premil v Ameriko. Vesti, da je pokojnikova vdova v Bukarešti, so se izkazale kot neresnične. Vdova je v Ameriki.
mokracije je pravi razvoj zrelega naroda. Zapostavljajoč strankarske in druge Interese moramo iskati in najti možnost, da se bodo v dobrobit in procvit države ter celokupnosti naroda zbirali pri skupnem delu Slovenci brez razlike političnega mišljenja ali stanovske pripadnosti.
»Večernik« nima stremljenja biti vodilni list Slovencev, ker bo njegovo prizadevanje najprej posvečeno severnemu delu Slovenije. Zato ne bomo jemali v zakup niti političnega vodstva, niti vse
politične modrosti. Gledali pa bomo na nem tekmovanju na temelju prave de- vse dogodke brez strankarskih očal, ob-
jektivno in po svoji najboljši vesti. Pomagati hočemo in podpirati vse, kaf je zdravega in dobrega.
Naš list bo svobodna tribuna za vse progresivno misleče in potrudili se bomo, da pridejo do besede in izraza vse pozitivne in konstruktivne misli in želje kar najširšega kroga javnih delavcev. Zlasti bomo gledali, da odpremo na Široko naše predale mlajši generaciji, ki do sedaj ni imela ne prilike in ne možnosti, da bi se uveljavljala.
Adolf Ribnikar.
Strahovita nesreča na Jamalci
Kakor poročajo iz Kingstona (Jamai-ca), se je v soboto zvečer med Kjhgsto-nom in Montegom dogodila huda železniška nesreča, ki je zahtevala veliko človeških žrtev. Pri dolgem, polno zasede-,nem vlaku, ki je vozil z dvema lokomo-' tivama, je sprednji stroj skočil s tira, in ker strojevodja na drugem stroju zadaj nit mogel pravočasno dati protipare, so zadnji vagoni s polno brzino treščili v sprednje. Iz strahovito razdejanih vozov so doslej potegnili 60 mrtvecev in nad 60 težko ranjenih, veliko pa je tudi števil o laže poškodovanih potnikov. Z vla-kefm so se vozili večinoma vojaki na dopust.
Novice
Tovarna v plamenih
Največji požar v zadnUi letih — Milijonska škoda v tovarni Ehrlich
Ko so v soboto okrog pol osmih zvečer prvi zublji siknili skozi streho Ehrlichove tovarne, so vsa vozila in pešci po mariborskih cestah spremenili smer, ves promet se je koncentriral na kraj požara, od ust do ust je šla strašna novica: ogenj! Okrog goreče predilnice se je zbrala že lepa množica radovednežev, ko so prvi prihiteli na pomoč gasilci iz Hoč, nato pa iz Maribora, Razvanj in drugod, kajti plamen je bil videti daleč po okolici in vneti gasilci so šB takoj na dek).
Vodstvo gašenja je prevzel podstare-šitia g. Kestler. Težave so bile z napeljavo cevi, ker so hidranti zelo oddaljeni od predilnice. Nad četrt ure je trajalo, da je prva cev bruhnila vodo, ogenj pa se je z bliskovito naglico širil in zavzemal katastrofalen obseg. Radovedneži so sklenili obroč okoli gorečega poslopja in policija ni mogla več sama vzdrževati reda. Na pomoč so prišli orožniki in okrog dvesto vojakov, ki so energično potisnili ljudi nazaj. Žalostno je bilo gledati nebrzdano mladino, ki je zasedla polje in uničila ves prideiek. Kdo bo poravnal škodo?
Odhod dijakov vojakov
Včeraj so nas zapustili fantje, ki so v pašem mestu odslužili vojaški rok. Na kolodvor jih je spremila vojaška godba in jim vso pot igrala v slovo. Z nasmejanih fantovskih lic si čital ponos, kajti vsi ti so zdaj možje, vedno pripravljeni braniti svojo domvino, opazil pa si na njihovih licih tudi potezo žalosti, porojeno iz težke ločitve od prijateljev, ki so si jih tekom devetih mesecev nabrali.
n. Odkritje velike tihotapske organizacije. V Zagrebu so odkrili veliko tihotapsko organizacijo, ki je v posebnih skrivališčih direktnih spalnih voz na progi Dunaj—Zagreb vtihotapljala v našo državo vžigalnike, kamenčke, igralne karte in saharin. Ves ta tihotapski promet, katerega je vodil na Dunaju poseben »direktor«, je šel čez našo mejo pri St. Uju in skozi Maribor. Preiskava je ugotovila že doslej, da je družba vtihotapila k nam 1000 vžigalnikov, 40.000 kamenčkov, 216 ovojev igralnih kart in 23 kg saharina. Preiskava se še nadaljuje.
Cenena stanovanja. V Borovem je ta-mošnja tovarna izgradila za svoje delavce in uradnike 200 modernih hiš z enim, dvema ali štirimi stanovanji po tri sobe s kuhinjo in kopalnico. Vsako stanovanje ima vodovod in električno razsvetljavo ter stane vse skupaj tedensko 31 din.
Star panj se je vnel. V Novem Sadu se je poročil bivši znameniti igralec beograjskega gledališča Hadžidinič, po domače čika Miša, star 77 let. Poročil je mladenko 40 iet.
Jadranska straža pošlje dne 4. avgusta ob 18. uri zadnjo kolonijo otrok v svoj 'dom v Bakar. Ker je za to kolonijo Še nekaj prostih mest, se sprejemajo prijave do vključno 2. avgusta tl. Za nadzorstvo otrok je vsestransko preskrbljeno. V domu vlada red in najboljše razpoloženje.
Čudna nesreča. V vasi blizu Rume so zašle mladi deklici kite las v električni motor tako, da ji je v trenotku potegnilo z glave vse lase s kožo vred. V bolnici So nesrečnici poizkušali z operacijo spraviti kožo nazaj.
Lov za zlatom. V bližini Kruševca v Srbiji so prišli nc sled zlatu v vodah, ki Izvirajo izpod hriba Jastrebac. Priden Iskalec zlata bi ga mogel dobiti na dan 4 do 5 gramov, kar je vredno 200 do 250 din. Posebnih uspehov si pa vendarle ne obetajo.
Mednarodna cesta iz Beograda do Novega Sada ie dokončana in izročena prometu. Cesta je asfaltirana in vodi skozi toajrodovitnejsa žitna polja Jugoslavije.
Razširjenja beograjskega sejmišča. Beograjski velesejem se je za ljubljanskim in zagrebškim uvedel s tolikim uspehom, da so že zdaj pričeli z razširjanjem. Na eni strani so pridobili za sej-
Delo gasilcev je bilo vsled pomanjkanja vode zelo otežkočeno, poleg tega pa je hotel imeti besedo že vsak drugi, celo civilisti so se mešali v način gašenja in begali gasilce. Najgroznejši je bil prizor, ko so ognjeni zublji čisto nepričakovano udarili skozi streho enonadstropnega skladišča. Svetlo je bilo kot opoldne, tramovje se je rušilo, gasilec na vrhu Ma-gyrus lestve pa je bil zavit v oblake dima in je dihal le s pomočjo maske. Šele po treh urah se je posrečilo požar toliko omejiti, da ni bilo več nevarnosti za sosedne objekte. Človeških žrtev ni bilo, s težavo pa sta se rešila dva delavca, ki jima je. plamen zaprl izhode.
Kairo je ogenj nastal?
Tovarna je obratovala noč in dan in so delavci delali v treh oddelkih. Na delu je bila nočna skupina in okrog pol osmih so vsled kratkega stika nenadoma ugasnile vse luči, električna iskra pa je švignila v bombaž. Resnica je le ta, in so vse govorice, da so zanetili ogenj delavci z ogorki od cigaret, neresnične.
Kaj je zgorelo?
Ogenj je uničil staro pritlično poslopje, ki je svoj čas služilo za vojaško konjar-
mišče 30.000 kv. metrov, na drugi pa
150.000	kv. m. Na prvem prostoru bodo zgradile velike paviljone razne države, drugi prostor pa je namenjen za razne športne prireditve in festivale. Na sejmišču bodo na novo zgradili tudi veliko dvorano za razne prireditve, v kateri bo prostora za 7000 sedežev.
Hrvatski seljački dom, to bivšo pala-bo Radičeve stranke v Zagrebu je kupila Državna hipotekarna banka za 914 milijona din. V tej palači so svoj čas aretirali pok. Radiča.
Železnica na Pfitvička jezera. Pri izdelavi načrtov za gradnjo železniške proge Karlovac—Bihač se pripravlja tudi načrt za odcep te železniške proge na Plitvička jezera. Danes traja komplicirana vožnja čez Vrhovine iz Zagreba okoli pet ur, po novi progi bi se Plitvička jezera, ki so ena izmed najlepših krasot naše zemlje, z brzovlakom dosegla že v treh urah.
Ustoličenje patriarha Gavrita. Jutri bo v samostanu v Peči na slovesen način ustoličen patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo. On je bil sicer ustoličen že 22. februarja v beograjski saborni cerkvi. Ker pa so bili v Peči ustoličeni vsi dosedanji patriarhi, se bo izvršilo sedaj tam tudi ustoličenje Gavrila. Prvi patriarh srbske pravoslavne cerkve je bil sv. Janičije, ki je bil proglašen na velikem Dušanovem zboru v Skoplju 1. 1346. Patriarh Gavrilo je 42. patriarh, ki bo ustoličen.
n. Jubileji zagrebških akademskih menz. V soboto je slavila 401etnico svojega obstoja zagrebška »Hrvatska men-sa academica«, v kateri se hrani vsako leto okoli 200 akademikov. Istočasno pa sir. : tudi zagrebška Centralna akademska menza dvajsetletnico delovanja. Letos ima ta ustanova 300 gostov, deloma brezplačno, deloma za najnižje prispevke. Obeh menz se s hvaležnostjo spominjajo tudi mnogi Slovenci, ki so v tem času študirali na zagrebški univerzi.
n. Zagrebška livarna umetnin. Letos slavi livarna plastike na zagrebški Akademiji umetnosti, katero vodita mojstra Franjo Antolič in Franjo Bubanj, tridesetletnico delovanja. V teh treh desetletjih se je razvila zagrebška livarna v eno največjih v Evropi in v največjo na evropskem jugovzhodu. Spomeniki, ki so bili v tej livarni vliti v bron, ne stoje samo po vsej Jugoslaviji, ampak tudi po vsej Evropi in celo v Ameriki. Tu so bila vlita skoraj vsa velika Meštroviče-va dela z znamenitimi chicaškimi Indijanci vred. Tu vlivajo sedaj ogromni Me-štrovičev spomenik kralja Ferdinanda za Bukarešto, Meštrovičev spomenik za Cetinje, Avguštinčičev spomenik maršala Pilsudskega z* Katovice na Poljskem itd. Tako se je naša država v tej stroki popolnoma osamosvojila in dela tudi že za ostali svet.
no in pa enonadstropno skladišče. Stroji so sicer poškodovani, vendar se bodo večinoma dali popraviti. Stroji so bili skoraj novi, izdelani v Švici, varnostne naprave pa so bile tudi najmodernejše, zgrajene po določilih novega zakona. Koliko je bila vredna uničena zaloga, bo ugotovila šele točna preiskava. Celotna škoda bo šla gotovo preko milijona, čeprav je bilo poslopje staro. G. Ehrlich je bil zavarvan pri Jadranski zavarovalnici in je škoda krita z zavarovalnino, veliko škodo pa trpijo delavci, ki so ostali za daljšo dobo brez zaslužka.
Paniko so izrabili tudi žeparji in je bilo v gneči več tatvin.
Ves Maribor govori o požaru, ki je bil eden največjih v zadnjih desetih letih.
Pojasnila tovarne Erlich. Z ozirom na različne govorice, ki se širijo v zvezi z velikim požarom v tekstilni tovarni Avgusta Ehrlicha, pojasnuje njeno vodstvo, da je ogenj vpcpelil samo del tovarne za vato in predilnice, dočim večji del predilnice in celotna tkalnica nemoteno obratuje.
n. Smrt Mariborčana. V Zagrebu je na tamošnji kliniki preminul 77 let star znani mariborski stavbenik in tesarski mojster Franjo Špes iz Linhartove ulice. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in ves čas svojega življenja zelo marljiv in podjeten. Pokojnemu mojstru svetal spomin, preostalim iskreno sožalje!
Spremembe pr »Večeratim*
Prejšnji teden je izhajal — kakor je izhajal — »Večernlk« kot mariborsko popoldansko glasilo »Jutra« še na odgovornost lastnikov »Jotrovega« koncerna. Z današnjim dnem pa je začel »Večernlk« kot neodvisno in nestrankarsko glasilo na svojo odgovornost izdajati in urejati g. Adolf Ribnikar, bivši poverjenik in načelnik v p. Za njegovega namestnika je kot izdajatelj in urednik oblasti prijavljen g. Bojan Ribnikar, diplomirani pravnik in doktorand.
Z današnjim dnem prenehata biti zaposlena pri uredništvu in upravi »Večer-nika« gg. dr. Fran Vatovec in Reja Slavko, ker ju prevzame »Jutro«, odnosno »Slovenski Narod« kot nameščenca za svojo mariborsko podružnico.
n. Tatvine. Včeraj je nekdo izmaknil v Vetrinjski ulici delavcu Premzlu Mir-kotu skoraj novo dvokolo »Styria« z evidenčno št. 124.008.
n. Nalivi. Po vročih pasjih 'dnevih smo včeraj dobili deževje, čeprav je bilo napovedano lepo vreme. Tud danes skoraj neprenehoma lije in bo žejno zemljo dobro napojilo.
n. 3500 dinarjev izmaknila. Trgovcu Sitarju iz Ribnice na Pohorju je njegova gospodinjska pomočnica izmikala iz ročne blagajne manjše in večje zneske denarja, tako da se je polagoma nabralo okoli 3500 dinarjev.
Silna vročina v Mostarju. Zadnje dni je pihal nad Mostarjem tako vroč veter, da je temperatura dosegla 41 stopinj Celzija. Ljudje še ponoči niso mogli vzdržati v stanovanjih in so polegali vso noč v samih srajcah po parkih in trgih.
Mal' poloii dar domu na oltar
Vprašanje tržnice in tržnih prostorov
Maribor, 1. avgust.
Največje zanimanje vzbuja v Mariboru vprašanje tržnice in bodočih tržnih prostorov. Občinstvo se je zadevno razvnelo že zaradi vprašanja, kam se naj uvrstijo stojnice bolgarskih vrtnarjev. Že v tem primeroma manj važnem vprašanju se je izkazalo, da imajo mariborski konsumenti popolnoma druge nazore, kakor pa mariborski prodajalci in obrtniki.	x
Mariborski vrtnarji so bili za to, da se z ozirom na njihove večje davčne dolžnosti bolgarski vrtnarji kolikor mogoče izrinejo s trga ali pa dobe kako mesto, ki je od skupnega trga bolj oddaljeno, kar so prvotno tudi dosegli. Radi razburjenja, ki je nastalo v Mariboru, se je prvotni sklep takoj popravil, pač pa se je dovolilo nekaterim mariborskim vrtnarjem, da imajo svoje stojnice na dveh mestih. Mesarji so interesirani na tem, da imajo svoje stojnice tik zraven prodajalcev zelenjave, sadja itd.
Pri tem pa za Vodnikov trs in za Strossmajerjev drevored ne vlada bogve kako navdušenje, dasi je sam na sebi Strossmajerjev drevored radi sence jako prikladen. Mesarji so sedaj baje izrazili željo, da se potem, ko bo Glavni trg popolnoma reguliran, njihove stojnice zopet prenesejo tja.
Večina občinstva pa meni, da bi to že radi tega ne bilo mogoče, ker bi zopet hudo oviralo enosmerni promet na Koroški cesti in bi ta premestitev kazila tudi lepo podobo bodočega Glavnega trga, neglede na to, da bi bilo tam tudi premalo prostora. Vse, kar se zadevno sedaj godi, je torej provizorij, ki vpije
po končni ureditvi.
Tudi glede končne ureditve je občinstvo različnega mnenja. Vzhodni del mesta in Melje si želi tržišče na Zrinjskega trgu, drugi spet na Trgu svobode, tretji, in to posebno nekateri mesarji, želijo da bi občina kupila zemljišče g. Antona Tavčarja v Kopališki ulici in preuredila vilo in druge stavbe s pomočjo novih zgradb v tržnico.
Temu nasproti ugovarjajo zastopniki mestne občine, da je mestna občina brez ozira na visoko kupnino, katero bi morala za to zemljišče šteti, že lastnica velikega, v ta namen v vsakem oziru pripravnega sveta na Vojašniškem trgu, katerega mora itak čimprej regulirati in je mestna občina vrhu tega tudi prisiljena, da uredi vprašanje strašno zanemarjene vojašnice in stare cerkve, ki služi sedaj kot skladišče.
Ker je v tem delu mesta ogromno prostora in se lahko napravi tam tržnica na različne moderne načine, ne da bi morala mestna občina kupovati novo zemljišče in s tem obremeniti mestno premoženje, zagovarja veliki de! občinstva ta projekt, ker bi se tukaj lahko vse centraliziralo, kar spada na trg, razen južnega sadja in cvetlic, kar bi lahko ostalo še na Glavnem trgu.
Nasprotniki tega projekta naglašajo posebno to, da je prostor za nekatere precej oddaljen, kar pa v bistvu ne more igrati posebne vloge, ker dobijo potem gospodinje res vse na tem trgu.
Sicer se bodo pa oglašali še različni interesenti in smo pripravljeni zadevno objavljati vse projekte, ki se dajo resno zagovarjati.	X.
**
Prihodnje dni pričnemo objavljati v »Večeralku« znameniti lastni življenjepis NJ. VEL. KRALJICE MARIJE ROMUNSKE, ob katere preranem grobu prav te dni žaluje zavezniška Romunija in tudi naša kraljevina:
Zgodba	molegailvlienia"
Slovenski prevod je Nj. Vel. kraljica Marija dovolila še pred svojo smrtjo, zato mislimo, da ne moremo lepše počastiti spomin matere Nj. Vel. naše kraljice Marije in Nj. Vel. kralja Petra n., kakor z objavo tega njenega dela.
V »ZGODBI MOJEGA ŽIVLJENJA«, ki je prevedena že na večino evropskih jezikov, se nam odkriva ves pisateljski talent velike pokojnice in nešteto zanimivih podrobnosti iz nedavne evropske zgodovine, vse pa je pisano tako, da vzbuja nepretrgano napeto zanimanje čitateljev. — Opozarjamo na pričetek »ZGODBE MOJEGA ŽIVLJENJA« vse naše cenj. čitateljice in čitatelje, obenem pa vabimo na nair>*H0 »Večernika« tudi vse one, ki doslej nanj še niso naročeni.
Marjbor Staro Mariborsko tiskarno podirajo.
Hiša v Jurčičevi ul. št. 4, ki jo zdaj podirajo, da na mesto nje postavijo novo poslopje trgovca Jakoba Laha, ima častitljivo zgodovindo, ki je tesno povezana z mariborskim tiskarstvom. Že stari lepi portal iz leta 1609., ki bo, kakor smo poučeni, ostal, vzbuja pozornost mimoidočih.
Splošno je mnenje, da je stala na tem mestu prva mariborska tiskarna, toda to ne odgovarja resnici, kakor bi bila ta misel za kakega lokalnega patriota morda zelo zapeljiva. Sicer je pa tudi teh sto let, kar je v tej hiši gospodovala črna umetnost, dovolj tradicije! Prva tiskarna v Mariboru je stala na oglu Glavnega trga in Dravske ulica št. 189, nekako tam, kjer je danes Velika kavarna. Ustanovil jo je Korošec Franc Schiitz leta 1794. Njemu je sledil v tiskarski stroki njegov pastorek Ignacij Dunschegg in za njim Jožef Janscihtz, ki se je 1. 1828. preselil s tiskarno v eno najstarejših hiš v Mariboru, ki je svojčas služila kot ječa (Dravska ul. št. 208, približno tam, kjer je sedaj prvi viadukt mostu). Zdi se, da tam staremu Jan-schitzu ni ugajalo. Morda je slutil težave, ki jih bo imel njegov sin z oblastmi radi slovenskih časopisov in mu je šla predzgodovina hiše na živce, morda pa je bilo res premalo prostora ■— skratka, že leta 1838, torej pred sto leti, je kupil hišo v tedanji Poštni ul. št. 79 (danes Jurčičeva ul. 4), kjer je bila do tedaj znana kavarna. Tu so tiskali, potem ko je prevzel podjetje edini sin Edvard, predhodnika današnje »Mariborer Zei-tung, časopis: »Correspondent ftir Un-tersteiermark«, od 16. jan. 1867. do 27. jul. 1871 »Slovenskega gospodarja« in od 2. apr. 1868. do 15. jul. 1871. »Slovenski narod«. Uredništvo »Slovenskega Naroda« pa sprva ni bilo tu, ampak dQ 3. sept. 1868. na tedanjem Stolnem trgu št. 184. (Danes te'hiše ni več; stala je nasproti kapitlju). Šele jeseni 1868. se je list preselil v Gosposko ul. 117, torej v sosednjo, danes Leyrerjevo hišo. — Od vse te stare častitljive zgodovine bo ostal samo portal, skozi katerega bodo odslej mesta potiskanega papirja nosili in vozili blago in obleke za Mariborčane.
V sobotnem razpoloženju po cestah in trgu
Le še nekaj dni nas loči od Mariborskega tedna, kar se pozna po vsem mestu. čiščenje, popravljanje in okraševanje so glavne zunanje priprave. Skoraj na vsaki cesti vidiš delavce, ki vihte krampe in zasajajo lopate, Glavni trg pa
je pravo mravljišče delavcev, ki v pospešenem tempu končujejo cestna dela. Ne moti jih niti pripekajoče sonce, ki se jim upira v zagorele hrbte. Plačani so razmeroma še precej dobro, saj zaslužijo po din 3.50 na uro in imajo deseturni delavnik. Žal pa Glavni trg ob slovesnostih še ne bo mogel povsem pokazati svojega prenovljenega lica, ker v tako kratkem času ni mogoče dokončati del pri preložitvi transformatorja, pri avtobusni postaji, najbrž pa tudi precizna dela pri renovaciji spomenika ne bodo končana.
Trg je bil v soboto še dokaj dobro založen. Krompirja je bilo dovolj po 75 par na debelo. Zelo mnogo je bilo čebule, ki si jo dobil za tri dinarje že prav lep venec. Paradižniki so še dragi, in sicer po din 6.— kg, dočim se je zelena paprika zelo pocenila in si jih danes dobil že pet za dinar. Mnogo je bilo kumar, tu pa tam si opazil tudi melansa-no, ki so jo kmetice prodajale po tri za dinar. Jajca so bila od 50 par navzgor.
Sadja je bilo precej, prevladoval je pa domači ringlo, ki so ga tehtali po 4 din. Domače breskve si dobil štiri za dinar, marelic pa že zmanjkuje, vendar pa cena ni pretirana. Le dve kmetici sta imeli rdeče jagode, črnih pa tudi ni bilo dosti več. V splošnem je bil promet na trgu zadovoljiv in se ni dosti poznal visok datum.
Soparno vreme je precej izpraznilo mesto. Mariborčani so se zatekli ob obrežje Drave, vendar pa jim bog sonca ni bil kaj posebno naklonjen. Precej ljudi pa se je tudi nabrano na letališču na Teznem, kjer so se navduševali ob delavnosti jadralnih letalcev.
Sicer je pa Maribor brez večjih senzacij stopil v zadnji dan julija.
Predlogi k vprašanju zazidave stavbišč bivše pivovarne
Vsa mariborska narodna javnost je z največjim navdušenjem pozdravila nakup objektov bivše Gotzove pivovarne po Posojilnici v Narodnem domu in Sokolu. Vsa ta javnost se pa prav taka živo zanima tudi za nadaljnjo usodo teh obejktov, odnosno stavbišč. Najlepša lega ob najprometnejši Aleksandrovi cesti zahteva čimprejšnjo odstranitev sedanjih nizkih, starih stavb in zgraditev sodobnemu urbanističnemu napredku Maribora ustrezajočih novih palač.
Kdo naj jih zgradi? Predvsem bi bila naloga Sokola, da postavi pred svojo koncertno dvorano primerno društveno in poslovno stavbo, v gradbeni črti tega dela ceste. Vprašanje nove razsvetljave dvorane, ki bi jo nova palača deloma zakrila, bo gotovo mogoče zadovoljivo rešiti. Ostali del od Sokolskega doma
do Konigove lekarne pa naj bi zazidala Posojilnici sama z impozantno poslovno in poslovno stavbo v gradbeni črti tega preselila tudi svoj zavod, ki je sedaj preoddaljen od osrednjega mestnega prometa. Narodni dom naj bi pa postal ob primerni preureditvi sedišče in središče društvenega življenja.
Z zgraditvijo teh dveh novih palač na
Aleksandrovi cesti ne bi pridobil na ve* ljavi samo Maribor, ampak tudi naš narodni ponos. Tako bi stali druga oh drugi dve mogočni narodni trdnjavi: na vzhodu trdnjava naše narodne misli in telesne vzgoje, na zahodu zraven nje pa trdnjava- našega domačega deuar-stva. Ta predlog javnosti zasluži., vse upoštevanje, 'Zato ga objavljamo s, prošnjo za še nova mnenja.
Cenjenim naročnikom, nikom „Večemika‘
Kakor je bilo že objavljeno, se je v lastništvu »Večernika« izvršila sprememba in je list z današnjim dnem prešel v last novega konzorcija, katerega predstavnik je g. Adolf Ribnikar kot izdajatelj.
Ko je konzorcij »Jutra« v Ljubljani pred devetimi leti ustanovil »Mariborski Večernik .Jutra’«, ga je pri tem vodi! poglavitno namen, razširiti upliv svojega tiska in dati tudi Mariboru kot za Ljubljano največjemu slovenskemu mestu in važni postojanki na našem severnem obmejnem ozemlju potrebni slovenski dnevnik, ki naj bi mu biia naloga služiti najprej interesom Maribora in njegovega okoliša.
Te naloge je list kot !e pomožna lokalna izdaja ljubljanskega dnevnika in radi premajhnega obsega Izvrševal le v ožjem obsegu in omejenem smislu. Slovenski Maribor pa potrebuje dnevnik, ki
čitatelfem in ogias-
bo v celoti njegov in namenjen vsemu našemu obmejnemu ljudstvu. Tak dnevnik hoče postati sedanji »Večernik«, ki bo v postopoma razširjenem obsegu in na širši podlagi seznanjal vso našo javnost z razmerami v mestu in na deželi ter vzbujal živahnejše zanimanje za naše potrebe in zahteve.
Zato bo briga novega lastništva, da bo list po obliki in vsebini tak, da postane res dostojen glasnik slovenskega Maribora ter vsega obmejnega ozemlja, kar je bila tudi že davna želja vse narodne javnosti.
Prosimo zato vse naročnike, čitatelje, dopisnike in oglasnike »Večernika«, da ostanejo listu ne samo še nadalje zvesti in naklonjeni, ampak da nam pridobijo tudi novih naročnikov in novih prijateljev.
Uredništvo in uprava »Večernika«.
n. Zanimiva dvojčka. Gg. Alojzij in Anton Fajdiga, ugledna mariborska meščana, nista samo dvojčka po rojstvu, marveč tudi dvojčka v življenju, ker sta vedno hodila skupna pota. Oba sta se posvetila isti službi, oba sta morala zapustiti radi narodne zavednosti svoj rojstni kraj Postojno in oba sta se pridružila generalu Maistru na Koroškem. Nato sta se skupaj naselila v Mariboru in pretekli petek sta zopet skupaj proslavila 501etnico življenja;
n. Nova stavba v mestnem središču. Razen Ljudske samopomoči, ki bo zgradila še letos v Kolodvorski ulici dve veliki stanovanjski hiši, bo pričela graditi te dni tudi druga domača mariborska zavarovalnica »Drava« svojo uradno in poslovno stavbo na oglu Aleksandrove ceste in Sodne ulice. Novo poslopje, za katero je izdelal načrte inž. arh. Saša Dev, bo naslonjena na sedanji požarni zid Paltaufove hiše. S tem bo srečno rešen eden najkočljivejših problemov zazidave in olepšave mestnega središča.
n. Zveza Maistrovih borcev ima v torek ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma širšo odborovo sejo, na katero so vabljeni tudi člani. Na dnev-
nem redu je razprava o proslavi dvajsetletnice.
n. Hrvatski apel na slovenska srca.
Dne 19. julija t. T. je zadela hrvatsko vas Kolarec pri Križevcih strašna katastrofa. Po nesrečnem naključju je zgorelo 38 kmetij s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji vse do tal, z njimi vred pa tudi mnogo živine, vse pohištvo, obleka in velik del nove žetve. Prebivalci so si rešili le golo življenje. Po vsej državi že zbirajo za pogorelce. Tukajšnja podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« je sklenila, apelirati tudi na slovenska srca in bodo te dni člani »Napredka« s polami pobirali za pogorelce. Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel.
n. Koča pod Kopo je postala zaradi zelo ugodne lege na enem izmed najlepših delov Pohorja važna točka za tujski promet. Številni posetniki se ne morejo načuditi naravnim lepotam okolice, ki se odlikuje z edinstvenimi razglednimi točkami, krasnimi-izpreliodi in čistim gorskim zrakom.
Daruite za azilni sklad PTLI
Kultura
Ali so nam potrebni tuji kulturni vplivi
V	novejšem času opažamo pri nekaterih, nam sosednih narodih živahno tekmovanje za prvenstvo kulturnih vplivov v Jugoslaviji. Tako se pojavljajo v nemškem tisku glasovi o potrebi sistematične akcije, ki naj bi uvrstila Jugoslavijo v krog nemških kulturnih vplivov, v milanskem dnevniku »Corrie-re della Sera« je pa napisal Paolo Mo-nelli članek o enakih italijanskih željah in prizadevanjih. Posebno vzpodbudo za to mu je dalo zlasti dejstvo, da se je v anketi beograjske »Politike« izjavilo za kurz italijanščine 7035 čitateljev, torej precej več kakor za druge, posebno slovanske jezike. Monelli trdi celo, »da je zajela ljubezen do italijanščine, italijanskega okusa in kulture vso Jugoslavijo«. Zato ne bo težko izpodriniti vplivov francoske kulture, ki se itak stara in »ne more Francija dandanes na področju duha nič več ustvariti«.
Vsa ta nemška in italijanska prizadevanja, ki so z njihovega stališča vsaj razumljiva, nas pa vendar ne bi toliko zanimala, ako se ne bi bili tudi v naši državi, zlasti v Beogradu, našli ljudje, ki menijo, da zaslužijo ta tuja prizadevanja resno razmišljanje o vprašanju naše bodoče kulturne orientacije. Prav ta pojav pa je tisto, kor mora kulturno zavednega Jugoslovana, naj bo Slove-iHrvat ali Srb. odkritosrčno revolti-
rati, ker je zgovoren dokaz podcenjevanja naše lastne narodne vrednosti in kulturne sposobnosti. Samo ljudje s takim manjvrednostnim kompleksom morejo namreč ustvarjati prepričanje, da smo Jugoslovani še vedno neka kulturno nedorasla množica, ki potrebuje tujega vzgojitelja in vodnika.
Res je, da smo tuje kulturne vzpodbude nekoč potrebovali, ker smo iz raznih zunanjih, posebno političnih in socialnih vzrokov kulturno zaostali za srečnejšimi zahodnoevropskimi narodi, toda danes jih v takem smislu kakor si jih zamišljajo Nemci in Italijani, vsaj mi Slovenci ne samo ne potrebujemo, ampak jih celo odločno odklanjamo. Naše, in tudi v ostalem kulturnem svetu splošno veljavno načelo je, da obstoja poslanstvo vsakega naroda brez ozira na njegovo številčno moč prav v tem, da pomaga vesoljnemu človeštvu soustvarjati kulturne dobrine na temelju in iz svoje lastne kulturne bitnosti.
Dandanes smo tako Slovenci kakor Hrvati in Srbi že tako razviti, da se tudi v kulturi lahko osamosvojimo, prisluhnemo svoji lastni notranjosti in ustvarjamo svoje lastne, naši duševnosti ustrezajoče kulturne vrednote. To se pravi, da postanemo iz kulturnega kon zumenta (kar že davno več nismo), kulturni producent. Zato je pa tudi potreb
no, da razločno povemo na levo in na desno, da nočemo in ne moremo biti kulturna kolonija prav nikogar. Ako čuti kdo potrebo po izvozu svoje kulture, naj si išče odjemalce izven Evrope, a prav gotovo izven Jugoslavije. S tem pa seveda ne odklanjamo enakopravne izmenjave kulturnih dobrin v obojestransko častni obliki.	—r.
k. Potrčeva drama »Kreflova kmetija«
bo izšla predvidoma že v avgustu. Izdala jo bo zadruga »Slovenski tisk«. Drama, o kateri je bilo že lani na Umetnostnem tednu veliko govora in ki je vzbudila veliko pozornost, ko je izšlo njeno prvo dejanje v zadnji številki »Ljubljanskega Zvona«, bo gotovo literaren dogodek prve vrste.
k. Kulturne prireditve »Mariborskega tedna«. Kakor vsako leto, bo tudi letos poleg gospodarskih in družabnih prireditev zastopana na Mariborskem tednu tudi kultura. Razen velike razstave, ki bo prikazala prerez čez vse mariborsko kulturno življenje v zadnjih dvajsetih letih, bo v okviru Mariborskega tedna prišla tudi glasba, literatura in gledališče do polne veljave. Čeprav ne bodo nastopili igralci našega Narodnega gledališča, je videti, da bodo ljubitelji oder-ske umetnosti vendarle prišli na račun. Dne 4., 7. in 9. avg. bo nastopil v dvorani Ljudske unive-rze bivši član našega gledališča M. Furjan s skupino diletantov v komediji »Ljubezen«, ki jo je spi-
sal belgijski pisatelj Kistmachers. Prav tako zanimiva: bo uprizoritev, ki jo pripravlja bivši asistent-režiser v Burjano-vem gledališču v Pragi F. Žižek s svojo skupino. Igrali bodo kitajsko dramo »Breskov cvet« v prepesnitvi pisatelja I. Potrča. Nastopili bodo 12. avgusta v Ljudski univerzi. 10. avgusta bo, kakor smo poučeni, istotam literarni večer, ki ga skuša organizirati Društvo jugošlov. akademikov. H. avgusta pa bo koncerf praških konservatoristov.
k. Novi prevodi Meškovih del v češčini. Znani češki prevajalec Meška Antoš Horsak je izdal nedavno v PJe-rovu novo knjigo prevodov tega našega pisatelja, v kateri so objavljena sledeča dela: Polje, Drama davnih dni, Slovenske gorice, Marija Magdalena in Pod svetilko.
k. Češki roman o Dalmaciji. Češka pisateljica Ana Ziegloserova je napisala nov roman »Burja«, katerega zgodba je zajeta iz naše Dalmacije. Roman izide v kratkem kot sedmi zvezek knjižnice »Československy čtena?« v Pragi. Ziegloserova je znana že kot avtorica uspelega romana »Bylo — ne bylo«.
k. Izbor pesmi Miroslava Krleže v češčini. V Šumperku na Moravskem je izdal mladi učitelj Vilem Nezbeda :>Vybor basni Miroslava Krleži«, češka kritika mu očita površnost in nerazumevanje bitnosti poezije tega znamenitega hrva-.' škega pesnika in pisatelja.
7 Mariboru, dne 1. VIII. 1938.
»V e č e r n 1 k«
3tran 5.
Sokolstvo
Sokolstvo in demokracija
Sokoli, ki so bili v Pragi na vsesokol-skem zletu, niso občudovali zgolj veliko številčno, organizatorično in idejno silo češkoslovaškega sokolstva, ampak tudi vedno sveži in zdravi demokratski duh, ki vlada med našimi severnimi brati. In ta duh je, ki se mu ima sokolstvo v republiki v veliki meri zahvaliti za priljubljenost med najširšimi sloji naroda. Češkoslovaško sokolstvo si je Masary-kovo naročilo: »Vsak pravi, zares zavedni Sokol bodi pripravljalec in politični ter socialni delavec pri zgradbi naše republike — naše demokracije!« zapisalo v svoj program in po čeških listih smo brali polno člankov, ki so obravnavali odnos med demokracijo in sokolstvom. Naj navedemo le nekaj misli J o s. T r u h 1 a r a, namestnika staroste ČOS v zletni številki »Sveta v obra-zecli«.
Princip napredka, svobode in 'demokracije, pravi pisec, je eden izmed glavnih temeljev Tyrševega in Fiignerjeve-ga sokolstva. Tyrš in Fiigner sta s svojimi besedami in s primerom svojega življenja hotela imeti sokolstvo kot hrbtenico demokracije v svojem narodu. Tyrš je v svojem stremljenju po principih demokracije segel v antično Grčijo in k tradiciji husitske in češkobratske dobe do 48. leta in Havličkovega demokratizma. Saj mu je bila demokracija prvi pogoj svobode naroda, njega samostojnosti in trajno jamstvo za njegovo bodočnost. Zato Tyrševa telesna vzgoja ni le vežbanje telesa, ampak tudi vež-banje duha, kakor je to definiral VII. zbor leta 1924, ko je postavil zahtevo po vzgoji celega človeka. Tyrševa demokracija skrbi za svoje neizogibne predpostavke: za napredek, ki mora biti nepretrgan vztrajen razvoj, ki zboljšuje »danes? za še boljši »jutri«, za svobodo, ki je vendarle disciplina, za izobrazbo in plemenitenje vsega ljudstva, za demokratski duh in predvsem za demokratsko življenje.
V	tem demokratskem življenju nam mora biti vzgled Fiigner, ki se je branil deliti ljudi po naključju, ali so se rodili v palači, ali kmetski koči. Po naročilu Tyrša in Fiignerja so sokolske telovadnice prave šole demokratskega življenja. Tedni in leta skupnega življenja izbrusijo vso lažnjivo človeško ošabnost.
čeprav ima demokracija morda tu pa tam kake nedostatke, se sokolstvo ne more odmakniti od naročil Tyrša in Fiignerja niti za ped. Zato se je sokol stvo brezpogojno priznalo k washing-tonski deklaraciji: »Verujemo v demo kracijo, verujemo v svobodo, ki bo vedno večja in večja.«
Odločnost in brezkompromisnost Truh larovih izjav pa nikakor ni osamljena. Vsi, ki so hodili odprtih oči po Pragi so se mogli o tem prepričati.
Gospodarstvo
Ul 44 Vlil ICJUIll -	lvVftumj	piv-
magali italijansko reprezentanco. Water-polo tekma je ostala neodločena 1:1.
• A. Wallis Myers, ki je znan po svo-rang listah teniških igralcev in igralk hste, ki jih smatrajo za najbolje sestavljene na svetu in ki jih tudi upoštevajo kot nekak neoficielni seznam svetovnih prvakov — je pred srečanjem našega Davis cup moštva z Nemčijo napisal prognozo. Pravi, da je Nemčija letos navzlic temu, da ji manjka von
kot lani. Pred vsem zaradi Henkla m von Metaxe. Če bi Jugoslovani igrali doma, bi verjetno zmagali. Tako pa igrajo pred tujo publiko in na tujem igrišču ter so zato Nemci favoriti. Jugoslovane bi mogla rešiti edino le večja fizična izdržljivost. To se pa, kakor vidimo danes po rezultatu, ni zgodilo.
s. Kombiniranj moštvo beograjske »Jugoslavije« in BSKa bo odigralo štiri tekme v Litvi in dve na Poljskem.
s. Tudi zimska olimpiada se bo verjetno vršila na Finskem in sicer v mestu Kuopio.
s. V zagrebškem sokolskem stadionu bo 28. avgusta mednarodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
s. Olimpijski stadion v Beogradu, za katerega dela načrte tvorec berlinskega stadiona dr. March, bo imel prostora za
40.000	gledalcev. Na donavski strani bo imel plavalni bazen. Stadion bo dograjen v dveh letih.
s. Šola za telesno vzgojo bo velik zavod z internatom v Beogradu. Opremljena bo^ z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, prav kakor CIWF, centralni institut telesne vzgoje v Varšavi.
Dirigirano gospodarstvo in naša meia
jih
Po sedmih suhih letih bodo menda tudi za nas Slovence kmalu prišli boljši časi. Treba je obnoviti naše gospodarstvo, da se zopet dvigne iz depresije, ki je pred nekaj leti zajela ves svet in ustavila vsak vzpon. Napeti bo treba vse sile, da se usmeri naša tvornost zopet navzgor in da dohitimo, kar smo vsled svetovne krize zadnja leta zamudili. Višek krize je k sreči že za nami in gospodarske prilike se polagoma, čeprav komaj vidno izboljšujejo.
Žal zboljšanje konjunkture ni po vsej državi enako. Dočim kažejo statistike zaposlenja delovnih moči, ki je važen barometer za razvoj konjunkture, v drugih predelih Jugoslavije krepko tendenco navzgor, se pri nas v Sloveniji o tem še ne vidi mnogo. Zlasti velja to za severno Slovenijo, kjer se razen nekaterih industrijskih panog, predvsem tekstilne, vzpon komaj opazi. Šele pred kratkim je zaposlenost delavstva dosegla one številke, ki jih je izkazovala še pred par leti, dočim se je drugod stanje že zdavnaj izravnalo. Kljub vsemu temu je razveseljivo dejstvo, da le gre navzgor, čeprav zelo, zelo počasi.
Po dobi gospodarskega liberalizma je tudi pri nas nastopila doba poizkus za dirigirano gospodarstvo, kot ga opažamo v inozemstvu že več let. Naloga državnega vodstva je, da v dobi krize poseže vmes in z dobro premišljenimi ukrepi usmeri razvoj gospodarstva v oni pravec, ki odgovarja ekonomskemu razvoju celotne države. Skrajni čas je že bil, da se je država odločila za dalekosežne ukrepe, ki so že začeli prinašati sadove. Toda ne sme se favorizirati le nekaj panog narodnega gospodarstva, čeprav so zelo važne, ampak mora najti tudi sredstva za povzdigo ostalih panog gospodarskega udejstvovanja. Ravno naši kraji so kaj malo deležni dobrot, ki jih vlada naklanja industriji, zlasti težki. Beograd se mora ozirati tudi na potrebe severne Slovenije in zlasti naših obmejnih krajev. Ravno tu je potreba po zadostnih denarnih sredstvih in pametnih ukrepih tem bolj občutna, ker imama le par kilometrov proti severu močno državo, ki s temeljitimi, dobro premišljenimi ukrepi usmerja svojo gospodarstvo.	D.
g. Klirinški promet s Švico je potekel z 31. julijem. Odslej se mora v prometu s svobodnimi devizami zaračunati švicarski frank z 11.— din (doslej le 10.—). Švica in kneževina Lichtenstein se odslej smatrata za neklirinški državi in si je treba zato za uvoz blaga iz teh držav poprej preskrbeti dovoljenje Narodne banke.
g. Pri izvozu jabolk je v smislu na-redbe trgovinskega ministrstva treba paziti na to, da se pri namiznih jabolkih tolerira le 15%, pri konzumnih jabolkih pa 10% obtolčenega ali sicer poškodovanega blaga. Na to toleranco bodo posebno pazili izvozni kontrolorji. Blago, ki bo imelo večji odstotek pokvarjenih jabolk, se ne bo smelo izvažati.
g. Cena bencinski mešanici za pogon motorjev znaša odslej v Ljubljani in na ostalih sedežih banskih uprav Din 5.25 za liter. V krajih, ki so oddaljeni nad 50 kilometrov od sedežev banskih uprav ali trgovskih zbornic, znaša cena Din 5.30, v najbolj oddaljenih krajih pa Din 5.60 za liter.
g. Kontingent jugoslovanske pšenice za češkoslovaško znaša za novo kampanjo 5000 vagonov. Kakor doslej, se bo tudi sedaj izvažalo največ pšenice po Donavi.
g. Žetev koruze bo letos po uradnih podatkih v Jugoslaviji več ali manj po-bra. Na borcah se sklepajo kupčije o bra. Na borzah se sklepajo kupčije v novi koruzi po ceni Din 100.— za me-terski stot.
g. Angleška produkcija umetne svile
zadnje čase precej nazaduje. Od maja do junija se je produkcija na Angleškem zmanjšala od 13.4 na 11.1 milijonov funtov. Izdelovanje umetne svilene preje se je zmanjšalo tekom enega meseca od 10.24 na 8.58 milijonov funtov. Še večje nazadovanje izkazuje produkcija umetne volne, ki so jo v prvem polletju t. 1. izdelali za 14.69, lani ob istem času pa za 16.28 milijonov funtov.
g. Robci dober izvozni predmet. Izvoz češkoslovaškega tekstilnega blaga je zadnje čase precej nazadoval. Izjemo pa tvorijo žepni robci, Sijih izvoz je dosegel v prvem polletju letošnjega leta 13.8, lani pa le 12.8 milijonov kron.
g. Posebno dovoljenje za uvoz roman' ske pšenice. Romunska vlada je odredi la, da se sme pšenica v teži nad 77 kilogramov za hektoliter svobodno izvažati v države brez deviznih omejitev in v one dežele, ki plačujejo s svobodnimi devizami. Za nekatere druge države pa je potrebno posebno izvozno dovoljenje, tako tudi za Jugoslavijo, Češkoslovaško, Bolgarsko, Poljsko, Madžarsko in Turčijo. Dovoljenje za izvoz si je treba v Romuniji poskrbeti tudi pri manjvredni pšenici.
g. Poljska stabilizira žitne cene. Poljski senat je sprejel zakon, ki uvaja posebno davščino za mlevske izdelke, ki se avtomatsko pobira takrat, ko žitne cene zdrknejo pod gotovo mejo. Na ta način se bodo žitne cene držale na gotovi višini.
Šport
„Maribor“ podlegel v teniškem prvenstvu „Rapidu
J borbi za državno klubsko prvenstvo v tenisu je paciia včeraj važna odločitev. Teniška ekipa SSK Maribora je podlegla izbi-ancem S K Ra-pida, ki sc je s tem za$igUrai nadaljnje sodelovanje v tem tekmovanju. Kljub razmeroma gladkemu rczullatu 4:0 — peta igra v dvoje je bila zaradi dežja prekinjena — je bilo razmerje sil kolikor toliko izenačeno. Mnogo je topot pokvarila smola, ki je spremljala tekmovalce SSK Maribora. To sla zlasti občutila Albaneže in Tončič, ki sta po nesrečnem naključju izgubila večkrat najvažnejše točke.'
Albaneže je imel v izbornem, Blan-keju težkega nasprotnika. Prvi set je kaj hitro pripadel BJnnkeju, zato si je Albaneže priboril prednost v drugem in ga odločil tudi v svojo korist.
V	odločilnem tretjem setu pa je Albaneže, ki se je pošteno trudil, ob stanju 3:1 izpustil važno priliko za izravna--nje, kar je Blanke, ki je tudi taktično pravilno igral, spretno izkoristil S 6:2, 5:7, 6:3 je moral Albaneže prepustiti
zmago nasprotniku.
Se bolj nesrečno se je boril Tončič proti Holzingerju. Dobil je po hudem boju prvi set, v drugem je nekoliko popustil, zato pa je v tretjem setu prešel kmalu v vodstvo in imel dovolj izgledov za zmago. Ena kočljiva točka je zadostovala, da je Rapidovcc odnesel zmago. Rezultat je bil 8:6, 4:6, 4:6.
Nasprotnika sledeče igre sta bila Dernovšek in Schmiderer. Oba sta for-sirala ostro igro in alake na mrežo. Dernovšek je nadvladoval v prvih igrah in si priboril tudi vodstvo, vendar je po nepotrebnem popustil, tako da je s 6:4, 6:2 pripadala tudi ta znuiga Rapidu.
Nič bolje se ni godilo Voglarju, ki je imel za nasprotnika dolgoletnega prvaka Slovenije Hitzla, Prišlo je večkrat do ostrega izmenjavanja žog. Slednjič je prešel Voglar tudi v vodstvo, toda Hilzel ga je kmalu ustavil in končno tudi premagal s 6:4, 6:3.
s. Ljubljana je v prijateljski tekmi premagala Concordio z 2:1. Gradjanski pa v Zagrebu državnega prvaka Haska s 6:0.
s. V Zagrebu je Concordijaš Kotnik pri lahkoatletskem mitingu postavil nov rekord na 5000 m s 15:29.8. Prejšnji rekord je imel Krevs od Primorja z 2:2 sekunde slabšim rezultatom.
Teniška zmaga ..Železničarja1'
Teniški igralci SK Železničarja so včeraj izvojevali lepo zmago na ekipo SK Celja. Rezultati so bili: gospodje posamezno: Vampi—Toplak 7:9, 6:2. 6:3, Kopič-Fabjan 6:8, 6:3, 4:6, Gregorčič—Goršek 9:7, 4:6, 7:5, Božičev— Dr. Ivič 6:4, 6:0, Mazi—Milutinovič 6:3, 6:0, Škrobar—Milutinovič 6:4, 6:1 dame posamezno:	Zora Mazijeva-
Vlasta Sernčeva 6:4, 4:6, 3:6; gospodje Kopič-Gregorčič — Toplak-Goršek 3:6, 3:6, Mazi-Vampl—Goršek-Fabjan 7:5, 6:2, Škrobar-Božičev —Dr. Ivič-Mi-lutinoviČ 6:3, 7:5; mešano v dvoje: Zora Mazijeva-Vampl—Vlasta Sernče-va-Toplak 6:4, 7:5. Končni rezultat 8:3 za SK Železničar.
s. V Berlinu je naše teniško moštvo v igrah za Davis cup izgubilo proti nem škemu s 3:2.
Šah
K*'
š. V turnirju za nemško šahovsko prvenstvo vodi favorit Eliskases s 3’A točkami pred Engelsom 2‘/2 (i), Herrman-nom .in Rellstabom 2%, prof. Beckerjem 2 (1), Kochom, Richterjem in Michelom
2	točki itd.
Zborovanje dri. upokojencev
V	Narodnem domu je bil včeraj izredni občni zbor Društva drž. upokojencev v Mariboru. Povod izrednega občnega zbora je bil vprašanje spojitve mariborskega društva z banovinskim društvom v Ljubljani v enoino društvo državnih upokojencev za vso Dravsko banovino. Za spojitev obeh društev se že več let vršijo pogajanja, ki pa so ostala do sedaj brez uspeha. To vprašanje pa je postalo v zadnjem času posebno aktualno, ker se bližamo državnim volitvam, kajti jasno je, da le velika, enotna in močna organizacija zamore zastopati težnje državnih upokojencev s tistim poudarkom, ki je potreben za dosego uspeha. Kljub temu pa je večina odbora mariborskega društva zavzela v vprašanju spojitve odklonilno stališče in je bil le na zahtevo članstva sklican občni zbor, ki bi naj končno rešil to vprašanje.
Potek občnega zbora je bil zelo zanimiv in buren. Na občni zbor sta namreč prišla tudi dva delegata ljubljanskega društva, predsednik občnega zbora g. Vrbnjak pa jima ni hotel dovoliti, da bi dala tista pojasnila, ki jih je članstvo od njih pričakovalo in zahtevalo. Šele po dolgi in ostri debati je predsednik podelil besedo delegatu g. dr. Vidicu, ban. svet. v pok., ki je nato zelo stvarno in objektivno pojasnil položaj. Končno je predsednik odredil poimensko glasovanje, češ, da hče videti, kdo bo glasoval za razdor mariborskega društva. Temu pa se je uprla večina, ki je zahtevala, da mora občni zbor odločiti o načinu glasovanja, ne pa predsednik občnega zbora. Ker se pa predsednik ni hotel ukloniti, ej pa večina članstva preprečila glasovanje s tem, da je prisilila predsednika brezuspešno zaključiti občni zbor.
Najširša javnost in tudi mi z zanimanjem zasledujemo stremljenja in težnje drž. upokojencev za zboljšanje bednega položaja, moramo pa ugotoviti, da je bil potek tega občnega zbora skrajno neparlamentaren In mučen. Želeti je, da članstvo mariborskega društva v tako važni zadevi mirno pretehta vse razloge za dokončno ureditev oziroma odločitev.
Zanimivosti
Senzacionalna odkritja na Novi Gvineji
Holandski raziskovalec T. Grave potrjuje vesti o odkritju doslej neznanega ljudstva
Pred dvema letoma so poročali listi, da je odkril neki letalec, ki se ie moral prisilno spustiti na planoti osrednje Nove Gvineje, neko dotlej čisto neznano ljudstvo, ki se tako po rasi kakor po kulturi razločuje od ostalih ljudstve tega drugega največjega otoka na zemlji. Sedaj -pa poročajo iz holandske Indije, da se je tudi nekemu holandskemu raziskovalcu posrečilo priti do tistega doslej nepreiskanega ozemlja. Raziskovalec I. Grave je prodiral več tednov skozi pragozdove v osrednje novogvinejsko ozemlje in nazadnje srečno dospel do planote, ki leži okoli 2000 m nad morjem. Tam je zadel ob prve naselbine neznanega plemena.
Po Gravejevem opisu so ti doslej neznani ljudje v marsičem podobni Ma-lajcem, vendar se od njih tudi razlikujejo, da jih k pravim Malajcem ni mogoče prištevati. Tudi jezik, ki ga govo-
re, ni malajski, ampak prej soroden stari indijščini. Iz tega sklepa Grave, da so ti neznani prebivalci notranje Nove Gvineje najbrže indijskega izvora, priseliti pa so se morali tja gotovo že v sivi davnini. Neprehodnost tropičnih pragozdov, ki obkrožajo njihovo domovino okoli in okoli, jih je popolnoma odrezala od ostalega sveta in prisilila živeti popolnoma svoje življenje. Vendar je njihova kultura mnogo višja, kakor je kultura Papuancev in ostalih obrežnih prebivalcev Nove Gvineje. Zlasti visoko razvito je njihovo poljedelstvo.
Grave se šele vrača na Javo, kjer bo objavil podrobnejša poročila. Toda že prva vest je vzbudila tako pri Holandcih kakor pri Angležih veliko zanimanje za to odkritje, in pripravlja se tudi že akcija za večjo znanstveno ekspedicijo v osrčje Nove Gvineje.
„Princeza“, ki ni princeza [
Lansko leto je po svetu vzbujala veliko senzacijo nenadna poroka »princeze Babe« z angleškim boksarskim prvakom Bobom Gregoryjem. »Princeza Baba« je hčerka sira Ch. Brooka, Angleža, ki je postal radža ali vrhovni poglavar Sa-rawaka, otoka v Indijskem oceanu. Dolgo časa so krožile po svetovnem časopisju vesti o romantični ljubezni eksotične »princeze« in angleškega boksarja. Zdaj pa je vse te govorice, vsaj v kolikor se tiče naslova, ovrgel oče mlade gospe Gregory. Pravi, da se je že naveličal poslušati ameriško filmsko reklamo ter da njegove hčere nikoli niso bile princeze. Ena je sicer res grofica, ker'je tako poročena, druga je žena znanega komponista in dirigenta jazz orkestra Harryja Roya, ki ga slišite vsak večer v angleških radijskih oddajah. Tretja pa je enostavno gospa Gregoryjeva.
i. Spreten brivec. W. Bassett iz East-bourna v Angliji je bil tako zadovoljen s svojim brivcem, ki ga je bril skozi 18 let vsak dan, da mu je zapustil 25 funtov (čez 6000 din) letno do smrti. Rento imajo izplačevati Bassetovi dediči. V oporoki je zapisal, da je bil njegov brivec najspretnejši svoje vrste,
X Novo ljudsko štetje v Rusiji se bo vršilo januarja meseca. Rezultati zadnjega štetja, ki se je vršilo 1. 1937 niso
Ob 20 letnici Jugoslavije v Mariboru
Za kralja in domovino!
Mariborska proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru naj pokaže našim sosedom, kaj je Slovencem domovina, lastna država in narodna dinastija. Posebno obmejni Maribor in vsa širna okolica skupno z gosti iz vse Slovenije hoče ob tem jubileju jasno dokumentirati, da je Maribor bil, da je in ostane slovenski in jugoslovanski!
Spored slavnosti.
V soboto, dne 13. avgusta je ob 20. baklada po mestu, ob 21. stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna in razhod. Posamezne organizacije poskrbijo bakle za baklado svojim članom same. Bakle se bodo dobile po Din 1'— že v predprodaji in na zbirališčih.
V nedeljo, dne 14. avgusta ob 5. budnica po mestu. Do 8. prihod taborjanov z rednimi in dopolnilnimi vlaki, peš, na kolesih, na vozovih, avtomobilih. Od pol 8. do pol 9. ure zbiranje in urejevanje organiziranih skupin na zbirališčih. Ob 8.45 pohod po mestu. V pohod pridejo samo organizirane pripravljene skupine, drugi udeleženci se razdelijo po mestu. Ob 10.45 služba božja v vojašnici Kralja Petra I. Po sv. maši zahvalna pesem. Ob 11.30 tabor na istem prostoru. Ob 12.30 razhod tabora. Popol-
Jamski človek 20. stoletja
Že dolga stoletja stikajo arheologi z I invalida poslali domov, ni našel več ne vso znanstveno vnemo za ostanki sle-1 matere ne očeta, ki ju je bila med tem dov jamskih ljudi in njihove kulture. Kdo pobrala neka epidemija. Pogreznjen vabi si pa mislil, da so taki ljudje s tako ! se se je nekaj časa potikal okoli, nazad-
kulturo mogoči tudi še v sedanjem visoko kulturnem in civiliziranem 20. stoletju, in to še celo v Franciji? In vendar so tako čudovišče odkrili nedavno v nekem težko pristopnem delu francoskih Pirenejev nad Bagueres de Bigorre. Odkrili pa ga seveda niso arheologi, ampak čisto navadni ljubitelji nevarnih planinskih podvigov.
Ta jamski človek dvajsetega stoletja se piše Pierre Aurillac. Planinci so ga našli čisto po naključju, ko so pri ubiranju neke nenavadne poti odkrili skalnato jamo in pred njo čudno človeško prikazen, ki je pred njimi takoj preplašena pobegnila v notranjost. Ker pa jama ni posebno globoka, so pogumni planinci čudaka kmalu dobili pred oči in se z njim pogovorili, dasi je sprva trdovratno molčal. Pa tudi pozneje je bil zelo redkobeseden. Vendar so izvedeli toliko, da so pozneje mogli ugotoviti razne zanimive podrobnosti..
Francoski jamski človek 20. stoletja je bil pred 25. leti normalen mladenič, zaposlen kot delavec v neki lesni industriji. Ob izbruhu svetovne vojne je bil Pierre Aurillac vpoklican k vojakom in poslan na verdunsko fronto, kjer se je hrabro vojskoval in bil nazadnje nevarno ranjen v glavo. Zdravniki- so že obupovali nad njegovim življenjem, toda njegova čvrsta narava je naposled zmagala in Aurillac je ostal živ. Toda postal je čudak. Izogibal se je ljudi, bil vedno bolj redkobeseden in mrk. Ko so ga kot
zadovoljili oblastev ter jih tudi nikoli niso objavila. Zadnje veljavno štetje se dne na tabornem prostoru ljudsko veje vršilo 1. 1933. Tedaj je bilo v U. S. S. R. selje. Ob 3. nastop godb. Ob 4. nastop
165,847.100 ljudi. Uradno objavljajo v Moskvi, da je lani Centralni Statistični Urad bil v rokah »bande saboterjev« pod vodstvom prof. Kravala, ki je onemogočil pravilno izvedbo štetja.
Škopuštvo Friderika Velikega je bilo znano. Kljub temu ga je nekoč ne ki samostan poprosil podpore za popravilo samostojne cerkve. V prošnji so redovniki navedli, da je cerkev tako mračna , da se v njej vidi komaj ped pred človekom. Friderik je na prošnjo napisal: »Blagor jim, ki verujejo, čeprav ne vidijo!«	•	•
Friderik Veliki in vojaški begunec.
Frideriku Vel. so predstavili vojaka, ki je pobegnil od čete. Friderik ga vpraša, čemu je pobegnil. — Begunec: »Videl sem, v kako brezupnem položaju se nahajamo in da nas bo sovražnik pri prvem srečanju uničil.« — Friderik: »Po čakaj le še tri dni. če se dotlej položaj ne izboljša, bomo lahko vsi skupaj bežali.«
Prepozno.
Gospod Grudnik se hoče peljati v Kranj. Na kolodvoru kupi vozni listek in ga plača s stotakom. Grudnik prešteva v čakalnici drobiž, ki ga je dobil pri blagajni, in se čez nekaj časa vrne k blagajniku: »Gospod, zmotili ste se, ko ste mi menjali stotak.« — Blagajnik: »Mi je zelo žal, a sedaj je prepozno. Morali bi mi to takoj povedati.« — 'Grudnik: »Potem pa hvala! Dali ste mi namreč dvajsetak preveč.«
pevskih zborov. Ob 5. prikazovanje narodnih običajev. Ob 6. srečolov, ob 7. velik ognjemet.
Prijava udeležbe.
Tako velike prireditve ni mogoče dobro organizirati, če ni točnih prijav. Zato ponavljamo prošnjo, da prijave točno odpošljete tudi iz tistih krajev, odkoder se ne boste vozili z vlaki. Nobena skupina in organizacija, ki ne bo poslala točnih prijav, ne bo mogla v sprevod. Na krajevne odbore bomo takoj po prijavah poslali prijavljeno število izkaznic in znakov. Ker bo v zadnjem času pred prireditvijo treba gotovo kaj nujnega telefoničnega sporočiti v Maribor, kličite v zadevi organizacije telefonsko štev. 25-87, v zadevi izkaznic in znakov pa telef. št. 29-15. Posebni dopolnilni vlaki.
Kot smo že sporočili, nam je železniška direkcija za dne 14. avgusta zagotovila posebne dopolnilne vlake. Ti bodo vozili po vseh progah dravske banovine tako zgodaj, da bo mogoče priti pravčasno v Maribor in zvečer b'odo zopet vozili iz Maribora. Vozni red teh vlakov bomo objavili prihodnje dni. Četrtinski popust velja za vse vlake v vsej državi. Prosimo pa, da se poslužu jete dopolnilnih vlakov in s tem omo gočite reden promet.
Pogoji za četrtinsko vožnjo.
Kdo se hoče v Maribor peljati s četrtinsko vozovnico, mora imeti že na domači postaji našo izkaznico in znak,
nje pa je pred kakimi osemnajstimi leti brez sledu izginil in vsi so mislili, da žc davno ni več med živimi.
Šele sedanje odkritje je razodelo njegovo skrivnost, čudaški Aurillac sc je tedaj odselil v samoto strmih Pirenejev, se veselil v- težko pristopni skalnati jami nad gozdovi in zaživel življenje jamskega Človeka 20. stoletja. Vse orodje, obleko in ostalo si je izdelovt! sam in si sam iskal tudi hrano. Kako in kje, zaenkrat še ni točno pojasnjeno. Način njegovega življenja pojasnjuje najbolj zgovorno njegova zunanjost. Samotar je ves zagorel, divje lasat in bradat, suh kakor mumija in odet v kože srnjakov. Cisto v slogu pradavnih jamskih ljudi pa je urejena tudi njegova jama.
Odkritje jamskega človeka 20. stoletja je vzbudilo seveda povsod veliko zanimanje in zdi se, da ubogi eremit Pierre Aurillac poslej nebo imel več miru v svoji odljudni samoti. Morda si bo moral poiskati celo novo skrivališče, ako bo hotel ostati zvest svojim samotarskim načelom.
ilHIBBIBBHiiBI
Zavedajte se ogromne važnosti nabiralne akcije za gradnjo doma obmejnega matičnega Sokolal
HBI
Na postaji kupi polovično karto do Maribora in obrazec K-14 za Din 2.— ter se pelje s tem v Maribor. V Mariboru nikjer ne odda karte, pač pa oskrbi potrdilo udeležbe in da na postaji pred odhodom žigosati obrazec K-14, tako se pelje zastonj iz Maribora. Četrtinska voznina velja za dc'.od v Maribo. od 12. do 20. avgustai n za odhod od 14. do 22. avgusta.
Pripravljalni odbor.
Po zadnjih statističnih podatkih živi na sudetskem ozemlju, * na katerem so Nemci kompaktno naseljeni, 1,900.000 Nemcev ter 396.000 Cehov in 22.000 Židov.
■■nnnnnBnnnBB
Veselični park na razstavišču letošnjega VII. Mariborskega tedna se že pripravlja in bo letos deloma preurejen in povečan. Vodstvo prireditve je poskrbelo za prvovrstne atrakcije, ki bodo ustrezale tudi bolj razvajenemu občinstvu. V enaki meri je poskrbljeno tudi za prvovrstno prehrano, za dobro pijače ter vse ostalo. Od 6. do 15. t. m. bo spremenjen Maribor v velikomestno središče vsega našega lepega Podravja.
Agilno društvo »Nanos«, ki je opravilo zlasti v zadnjih letih v Mariboru in ob vsej severni meji ogromno mnogo narodnega dela, se udeleži tudi VII. Mariborskega tedna s posebno razstavo, ki bo gotovo vzbudila mnogo zanimanja.
Razno	Posest
SPOROČAM, DA NISEM PLAČNIK za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Matilda, ali sklenila kakršnokoli pogodbo brez mojega dovolianja. — Blaž Kaluder, lesni strugar del., drž. žel- 1	HIŠA NA PRODAJ z velikim vrtom, proda se tudi na obroke- Bohova 39 pri Mariboru. 2 Prodam
	KAUCE. naslonjače in vse tapetniška izdelke kupite zajamčeno najceneje pri »Obnova«. F. Novak. Jurčičeva 6. 7 Sobo odda
»MARIBORSKI teden« Rezart in tesan les vsak* de. belosti kupite najbliže pri tvrdki Gnilšek v Razlagovi ulici 25. 4627	
VELIKA ZALOGA CEMENTA apna. opeke, poljčanskega peska, stavbeni les in vts stavbeni materijal po najniž-jih cenah- Kraser. Studenci. 4629	SOBO meblirano, sončno, poseben vhod, oddani takoi stalno nameščeni gospodični ali gospodu. Stritarjeva ul. 5-1. Mesečno Din 250— 4
lial’ položi dar domu na oltar! vvvvvvvvvvvvv
Oddam Čisto
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom v centru. Jenkova 5.	5
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddani. Studenci, Cankarjeva ul. 5.	6
Službo dobi
IŠČEM HIŠNIKA
za Betnavsko cesto 23. Informacije dobite istotam v bu-f-etu.____________________ 3
NATAKARICO,
zanesljivo z Din 500 kavcijo sprejmem. Maribor, Smetanova ulica št. 59.	4685
Pouk
ZA POPRAVNE IZPITE
dobro pripravi izkušen inštruktor dipl. filozof. Naslov sialno v upravi.	4659
Rum
UkmrJI
Pelinkovec
Cognac
Jm/lnl konjak
Varmouth vino
Malinovec
losift Bauman
velelganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih »okov
St. JH ftei fkatitotu
Pristna slivovka Pristni brinjevec Sadno žganje Droženka Vinski kis Špirit 96;
4640
Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvorjeni »TOČILNICI" gostilne „WILSON“ Maribor, Aleksandrova c. 53 — Telefon 24*37 po najnižjih cenah
fka I
ižibiju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn« d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri. Velja na mesec prejeman v upravi ali no pošti 10 din, dostavljen na doni 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in uprave
it. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.