Celje - skladišče D-Per
IS [MIMI®
glasilo delovne organizacije emo celje
214/1987
LETO XXXVII - ŠT. 5 - 15. MAREC 1987
Izhodišča za postopno prilagoditev osebnih dohodkov doseženi ravni uspešnosti gospodarjenja
Ugotovljena odstopanja ravni osebnih dohodkov glede na raven uspešnosti zahtevajo dodatne usmeritve za postopno doseganje uskladitve ravni osebnih dohodkov z doseženo ravnijo uspešnosti.
Organizacije združenega dela, ki so v
1986.	letu oblikovale sredstva za osebne dohodke v skladu z družbenimi usmeritvami in so v začetku
1987.	leta dosegle višjo raven osebnih dohodkov kot jih dovoljuje mera uspešnosti po teh skupnih izhodiščih, ugotovljena s prvim periodičnim obračunom, obli-
kujejo program postopnega enakomernega medletnega zniževanja ravni osebnih dohodkov glede na dejavnost. V tem programu se predvidi usklajenost ravni osebnih dohodkov z doseženo ravnijo uspešnosti v zadnjem četrtletju tega leta.
Organizacije združenega dela, ki so z zaključnim računom za 1986. leto ugotovile previsoko rast sredstev za osebne dohodke glede na zakon o začasni prepovedi razpolaganja z
delom družbenih določene	poslovne
sredstev za osebne stroške	za	leto	1986
dohodke, za skupno (Ur.	list SFRJ,	št.
porabo delavcev in za 34/86)	in	resolucij-
S silo zakona zoper nedelo in malomarnost
Spremembe
Zakona
o združenem delu
Predlagatelji sprememb zakona o združenem delu napovedujejo, da se kršilcem delovnih obveznosti pišejo slabi časi. Niso razširili samo seznam dejanj, ki so lahko razlog za odpust iz službe, ampak tudi poenostavili postopek za odpust.
Predvidenih je 11 primerov, v katerih se lahko delovno razmerje prekine po sili zakona. Sedaj velja en sam razlog in sicer, če delavec najmanj pet dni izostane z dela. To pravilo bo veljalo tudi v bodoče, na novo predlagana pa so še naslednja: iz kolektiva bo prav tako mo-
ral oditi tisti, ki bo v letu dni »nabral« sedem neopravičenih izostankov. Razlog za odpoved bi bilo tudi neizpolnjevanje delovne obveznosti, nezakonita uporaba družbenih sredstev, neupravičeno neizpolnjena norma tri mesece zapored, zloraba (prekoračitev) pooblastila, neizvajanje ukrepov, za katere je delavec pooblaščen, kršitev določb o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kakor tudi določil o varstvu pred požari, eksplozijami ipd.
Enaka kazen bo predvidena tudi za vse tiste, ki ne sprejemajo ukrepov za varstvo delavcev pri delu oz. za varstvo človekovega okolja in za delavce, ki izdajo poslovno skrivnost.
ske usmeritve, morajo takoj po prvem periodičnem obračunu uskladiti raven osebnih dohodkov s temi skupnimi izhodišči. Tako ugotovljeno raven osebnih dohod-
kov je potrebno znižati (poračunati) za ugotovljen presežek v prvem trimesečju 1987 v izplačanih sredstvih za osebne dohodke, najkasneje do 30. 9. 1987.
Vse te ukrepe narekuje praksa. Končno postaja jasno, da z nedelom in neodgovornostjo ne moremo iz krize oz. naprej po poti stabilnega razvoja. Stanja, v katerem mnogi zaposleni ne delajo dovolj ali se izmikajo dolžnostim, brezposelni pa dolgo čakajo na delo, ni več mogoče prenašati. Nič manjši problem nista nemarnost in neodgovornost, zaradi katerih prihaja do mnogih požarov, eksplozij, ali poškodb pri delu. Zato je kaznovanje takšnih primerov upravičeno.
Znano je, da se je javna razprava o tej in ostalih predvidenih spremembah zakona o združenem delu začela marca, trajala pa naj bi do junija.
Iz dela
delavskega sveta
Delavski svet DSSS je na seji dne, 27. februarja 1987 na predlog Področja za kadre, organiziacijo in poslovno informatiko potrdil sklep o imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in sicer:
1.	Na predlog vodstva in prevzema nove funkcije v vodstvu DO se razreši dosedanjega pomočnika gl. direktorja za področje razvoja, investicij in kontrole kakovosti dipl. str. ing. Milač Tomaža z 28. 2. 1987.
2.	Istočasno pa se predlaga v skladu s 510. č. Zakona o združenem delu, da se imenuje Milač Tomaž, dipl. str. ing. za vršilca dolžnosti pomočnika gl. direktorja za področje energetske opreme s 1.3.1987 za dobo 6 mesecev, oz. do imenovanja.
3.	V skladu s 510. čl. Zakona o združenem delu se predlaga Gubenšek Jožeta, dipl. el. inženirja za vršilca dolžnosti pomočnika gl. direktorju za področje razvoja in investicij s 1. 3. 1987 za dobo 6 mesecev oz. do imenovanja.
4.	Razpišejo se DN pomoč gl. direktorju za področje energetske opreme in DN pomoč gl. direktorju za področje razvoja in investicij.
OSREDNJA KNJ. CELJE
Program izkoristka kapacitet strojev v proizvodnji
Slaba izkoriščenost kapacitet strojnega parka, je bil eden od glavnih vzrokov za težak dosedanji položaj TOZD Kotli. Zaradi tega je program boljšega izkoriščenja kapacitet eden od najpomembnejših področij ukrepanja za sanacijo razmer v tekočem srednjeročnem obdobju.
Ob izdelavi smo se posvetovali s STROJNO FAKULTETO V LJUBLJANI, MARIBORU ter s predstavniki delovnih organizacij, ki imajo sorodno dejavnost in ugotovili, da je njihov izkoristek strojnih kapacitet med 30 in 50 %. Iz tega izhaja, da smo pri nas že dosegli nadpovprečne izkoristke.
Sanacijski program torej predvideva bistveno izboljšanje izkoristka kapacitet, kar pomeni, da bomo v nekaj letih dosegli nadpovprečne rezultate na tem področju.
Značaj individualne naročniške proizvodnje z določenimi sezonskimi značilnostmi, zahteva poleg splošnega večanja izkoristka kapacitet tudi kvalitativne spremembe znotraj procesa dela - gre predvsem za:
a)	zmanjšanje pripravljalnih časov na račun bolje planirane proizvodnje,
b)	drobne organizacijske posege, s katerimi istočasno zagotovimo na posameznih strojih večji obseg dela (peskarski stroj lahko peska 1 kg materiala ali 2000 kg ob istih stroških).
Z ozirom na individualni tip proizvodnje, specifičnost naših strojev, je težko pričakovati konstantno, planirano zasedenost celotnega strojnega parka. Če opazujemo ritem proizvodnje za posa-
mezen proizvod iz našega proizvodnega programa, opazimo, da so npr. 2 kom strojnih Škarij ter plamenski rezalnik, ki skupaj služijo za izdelavo prirezov za izdelke, procentualno mnogo manj zasedeni, glede na čas sestave kotla skupaj s časom varjenja kotla.
Pričakujemo manjšo zasedenost kapacitet na »pripravljalnih« strojih, ter trenutno zapolnjujemo z:
-	opravljanjem storitev na teh strojih,
-	prilagajanje kadrov novonastalim razmeram.
Z upoštevanjem povečanja plana po sanacijskem programu, se nam pokažejo naslednja ozka grla v proizvodnem procesu:
-	plamenski razrez sestavnih delov na kopirnem stroju rezalnika. Rešitev je posodobitev stroja s CNC krmiljem, ki ga je po naši oceni možno vgraditi oz. menjava stroja z novim CNC strojem,
-	vrtanje cevnih sten,
- avtomatsko varjenje poc praškom, kjer se nam že zdaj občasno ob sezonskih konicah pojavljajo ozka grla Na tem delovnem mestu že tečejo aktivnosti s stran tehnološke službe za dopolnitev delovnega mesta z dodatnim strojem za za varjenje vzdolžnih zvarov na cilindrih.
Nekaj rezerve glede na boljšo izkoriščenost kapacitet pa je tudi v boljši organizaciji in kadrovski popolnosti delovnega mesta, kot tudi v ustreznem planiranju izdelave v smislu optimalnega koriščenja kapacitet preko celega leta.
Slaba izkoriščenost kapacitet se kaže predvsem na specifičnih.strojih, brez katerih si proizvodnje kotlov ni moč predstavljati. Potrebno je iskati možnost boljšega izkoristka kapacitet s prodajanjem storitev na teh strojih. Za boljšo izkoriščenost najzahtevnejšega stroja Leifeld, je potrebno sprožiti dodatne aktivnosti s strani raziskave trga. Predvsem je treba stremeti za pridobivanje poslov za serijsko izdelovanje podnic. Za doseganje izkoristka kapacitet po sanacijskem programu s stališča zasedenosti strojev, gospodarnosti, produktivnosti, je potrebno
Proizvodnja kotlov oziroma energetske opreme nasploh porablja velike količine materiala. Ker pa so prav materialni stroški tisti, ki odločilno vplivajo na ekonomičnost gospodarjenja, so se v TOZD odločili, da še povečajo aktivnosti v zvezi s čim kvalitetnejšim materialnim poslovanjem.
1.	Povečati intenziteto naročil. Zasedenost proizvodnje vsaj šest mesecev vnaprej nam prinaša:
a)	možnost dobrega planiranja na vseh nivojih poslovnega procesa,
b)	izboljšanje pri oskrbi (kvalitativno in kvantitativno), ozko povezane s tem pa so tudi optimalne zaloge,
c)	optimalno izkoriščanje strojnih in drugih kapacitet,
d)	ob dobrem planiranju pa je dana možnost odprave ozkih grl v proizvodnji, kakor tudi v spremljajočih službah.
Zadolžen: Inženiring, nabava, OPP TOZD. Rok: stalna naloga.
2.	Zaposliti proste strojne kapacitete s primernimi storitvami v obliki posameznih tehnoloških operacij ali storitvami v obliki izdelka.
Zadolžen: vodstvo TOZD.
_ l.. I,	I \ / Limrfolo
Realizacija naloge:
Kadrovanje na dela in naloge »Prodajanje storitev«, animacija okolja o tehnoloških viških, konkreten pristop k tehnološki obdelavi in izdelavi ponudb.
3.	Pridobitev primarnega proizvodnega programa za pokritje vrzeli v proizvodnji, katera nastane v I. in II. kvartalu, zaradi izrazitega sezonskega vpliva tovrstne proizvodnje.
Zadolžen: Inženiring. Rok: stalna naloga.
4.	Zmanjšati pripravljalne čase. To lahko dosežemo na posameznih strojih z optimalnimi serijami.
Omenjeni drobni organizacijski posegi nam zagotavljajo: večje kapacitete ob manjših stroških obratovanja in vzdrževanja.
Zadolžen:	TPP TOZD,
vodja proizvodnje. Rok: stal-
TEO ŠENTJUR
Novi koncept razmišljanja, dela in gospodarjenja
Usklajena merila v zvezi z izkoristkom delovnega časa
Delavski sveti TOZD in DSSS so v preteklem mesecu obravnavali in sprejeli usklajene dopolnitve meril v zvezi z izkoristkom delovnega časa.
Delavec je upravičen do stimulacije:
1.	odsotnosti zaradi rednega letnega dopusta,
2.	pozivi izven podjetja (v
breme TOZD; službene odsotnosti, odsotnosti zaradi opravljanja javnih in delegatskih funkcij, gasilske vaje ...),
3.	pozivi izven podjetja, ki se refundirajo (vojaške vaje, civilna zaščita),
Delavec ni upravičen do stimulacije:
1.	odsotnosti zaradi izrednega dopusta
2.	odsotnosti zaradi strokovnega izpopolnjevanja (po pogodbi o študiju ob delu),
3.	boleznine v breme TOZD in v breme zavoda (razen izjem pod točkami 6. in 7. v prejšnjem odstavku).
4.	Neplačani izostanki
-	neupravičeno izostajanje z dela,
-	neupravičeno zamujanje na delo,
Primer izračuna stimulacije za leto 1987
V organizacijskem predpisu za merilo, je za tekoče leto določena višina stimulacije, ki predstavlja 8% od planiranega mesečnega OD na podlagi vkalkuliranega delavca OD, kar predstavlja za leto 1987:
- planirani mesečni povprečni OD na vkalkulir. delavca DO 196.724,-
-8 % od 196.724,-znaša - 15.738- din (karpomeni nov znesek stimulacije za obrač. obdobje leta 1987. Za leto 1986je bil po enakem načinu izračunan znesek stimulacije 6.609,- din in zaokrožen na 6.000,- din).
DOSEG MERILA je odvisen od doseganja planiranega mesečnega fonda ur= 182 ur, kar drugače povedano pomeni: vsak delavec, ki je bil na delu in je delal polni delovni čas, je upravičen, da sodeluje pri delitvi sredstev na podlagi stimulacije iz naslova merila 15 a.
4.	strokovno izpopolnjevanje
(usposabljanje po nalogu),
5.	v primeru vstopa v DO za delavce, ki je vstopil do polovice meseca se prizna stimulacija v celoti oz. le polovično, če je vstopil v drugi polovici meseca (po 15. v mesecu), enako se predlaga za delavce, ki gredo v pokoj,
6.	v primeru bolniškega sta-leža oz. rehabilitacije za 4 ure
se predlaga polovična stimulacija,
7.	bolniški stalež iz naslova nesreče pri delu oz. na poti na delo,
-	neupravičeno zapuščanje delovnega mesta med časom dela,
-	neupravičeno predčasno odhajanje z dela,
-neupravičenozadrževanje v prostorih družbene prehrane Izven urnika obratovanja,
-	odklonitev dela,
-	nepravilno ali malomarno delo s strojem,
-vnašanje alkohola med delom,
-	lažno prikazovanje uspeha delavca,
-	uživanje alkohola med delom.
Z zakonom o združenem delu je prispevek delavca iz dela odvisen od količine in kakovosti dela, kjer se upošteva: obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev z možnostmi ustvarjanja prihrankov, izrabe delovnega časa (obseg dela, količina dela, delovni učinek), odgovornosti pri delu in pogojev v katerih delavec dela.
V skladu z navedenim je tudi dopolnjeno merilo 15 a Izkoristek delovnega časa delavca. Sprejete spremembe so se pokazale kot nujne; (vsebinsko ne spreminjajo merila) če želimo merilo obdržati in negovati še naprej.
Spomnimo se, da smo navedeno merilo uvedli z namenom, da bi delavce motivirali in stimulirali k čimbolj ustreznemu izkoriščenju delovnega časa, s čim manj nepotrebnimi izostanki z dela in za bolj organizirano in smotrno koriščenje pravic do odsotnosti z dela zaradi izrednih odsotnosti, bolniških izostankov, neopravičenih in drugih vrst odsotnosti ter s tem dosegli ekonomičnost zaposlovanja, rast produktivnosti oz. bolj učinkovito poslovanje.
Ob presojanju uspešnosti merila je ugotovljeno, da so se
občutno zmanjšali neupravičeni izostanki, zamujanje na delo, predčasno (neupravičeno) odhajanje z dela, neplačana odsotnost z dela itd.
Tudi v prihodnje je torej stimulacija za doseganje merila 15 a Izkoristek delovnega časa delavca določena v % od povprečnega planiranega mesečnega OD na podlagi vkalkuliranega delavca DO za tekoče leto in se določa letno z gospodarskimi plani. S tem, ko je navedeno merilo vgrajeno v sistem nagrajevanja po ugotavljanju delovne uspešnosti, se šteje v pokojninsko osnovo.
Nov inventiven veter piha v EMO
Pozitivno stališče in osveščenost vodilnih delavcev do inovacijskega procesa, je odločilen faktor pri množičnosti in kvaliteti inovacij.
Da to res drži, so pokazali prvi rezultati v TOZD ERC.
Na pobudo referata inovacijske dejavnosti, so ob podpori direktorja TOZD pristopili k organizaciji INVENTIVNEGA KROŽKA, kjer je vključenih 15 delavcev in se sestajajo enkrat mesečno. V inventivni zvezek vpišejo zamisli in ideje, ki se porodijo v glavah članov krožka med mesecem. Na sestanku nato razčlenijo in ocenijo predloge ter realizirajo. Skupaj torej nastopajo kot predlagatelji, realizatorji in kot upravičenci pri eventuelnih nadomestilih.
Vodja krožka je tov. Martin Škoberne, ki zavzeto vzpodbuja ostale člane k čim večji aktivnosti. Že prvi mesec so registrirali 10 novih prijav in od tega polovico realizirali.
Podoben krožek je bil ustanovljen v TOZD KOTLI, njegov vodja pa je tov. Čakš, vendar ta krožek še ni prav zaživel.
Poizkušali bomo organizirati kratek seminar za vodje krožkov, kar mora pripeljati do večjih uspehov, saj se da vodenje krožka tudi naučiti in s pravimi prijemi lahko vodja pravilno usmerja vse člane.
Tudi v tem TOZD ima inventivna dejavnost vso podporo direktorja TOZD, to je človeka, ki je odgovoren in odločilen pri množičnosti ID.
Ob podpori vodstva TOZD POSODA in s sodelovanjem Komisije za inovacije poizkušamo nastaviti na vsa delovna mesta v TOZD Posoda - »INVENTIVNE ZVEZKE«, ki bodo delavcem dovolj blizu in v nje naj vpisujejo vse zamisli in predloge za izboljšanje na kateremkoli področju delovnega procesa.
S tem odpade izpolnjevanje raznih formularjev, ki dostikrat pomenijo zavoro, da bi delavci prijavljali svoje izboljšave. Hkrati bodo zvezki tudi pokazatelj inventivnosti v določenem delovnem okolju.
Upamo le lahko, da bodo tudi druge TOZD pristopile k podobnim aktivnostim!
SKLENILI SMO, DA POVEČAMO STORILNOST IN IZBOLJŠAMO POSLOVANJE - Z INOVACIJAMI V TOZD POSODA!
-	Svoje predloge bom vpisoval v zvezek in-vencij, ki je v obratni pisarni!
-	Za vsak prijavljen predlog (smiseln!) prejme avtor takoj 1.000 din, ne glede ali bo realiziran ali ne. Realizirani predlogi bodo obravnavani po Pravilniku o inovacijah.
-	Sam. delovna skupina, ki bo imela prijavljenih največ predlogov, bo nagrajena s 50.000 din (najmanj 10 predlogov!)
-	Razpis velja od 1. 1. do 30.6.1987 in od 1. 7. do 31. 12. 1987.
Dolfe Žvižej
KDOR STOJI NAZADUJE, KDOR MISLI NAPREDUJE.
PREBRALI SMO ZA VAS
Organizacija skladiščenja
Racionalno in ekonomično skladiščno poslovanje, ki teče točno in brez zastojev, zagotavljale dobra organizacija skladiščne službe. Dediščina, ki smo jo dobili od preteklosti na tem področju, je slaba. Organizacija skladiščnega poslovanja v večini naših OZD samo rešuje tekoče naloge, ki jih postavljajo potrebe po zalogah različnih vrst materiala. Le redko pa je kdo postavljen tudi za to, da analitično proučuje problematiko skladiščenja in uvaja tudi boljše, sodobnejše metode v skladiščnem delu.
Skrb za čim bolj točen pregled nad zalogami in njihovimi spremembami v skladiščih je narekovala vsaki delovni organizaciji različno oblikovanje skladiščne službe in njenega poslovanja. Tako najdemo zelo različno situacijo. Iz utemeljenih, pa tudi neutemeljenih razlogov najdemo OZD na vsem širokem razponu od tistih, ki zalogam materiala ne posvečajo nobene skrbi in jih zato tudi zelo slabo ali sploh ne evidentirajo, pa do takih, ki celo preveč precizno spremljajo vsako drobno spremembo v stanju zalog. Pri tem prve preveč razsipajo z materialom, druge pa dajejo za evidenco več, kot je sploh vredna. Če hočemo najti optimum med tema dvema skrajnostima za konkretno situacijo, potem moramo najprej poznati vse naloge, ki jih ima skladiščna služba.
Osnovna naloga skladiščne službe je sprejemanje, varovanje in izdajanje materiala. Tej se mora podrediti tudi osnovna organizacijska struktura te službe. Vendar se ne smemo zadovoljiti le s tem, da to osnovno nalogo pač opravimo, ampak mora biti delo opravljeno točno in gospodarno. Torej mora skladiščna služba opraviti tudi številne širše naloge, ki smo jih opisali v prejšnjem poglavju, predvsem:
-	predlagati in izvajati skladiščno politiko,
-	skrbeti za red v skladiščih,
-	skrbeti za ekonomičnost skladiščnega poslovanja,
-	urejati tehnične pogoje skladiščnega poslovanja itd.
Naloge, ki jih mora reševati skladiščna služba, pa so lahko različne v vsaki delovni organizaciji tako po svoji vsebini kot tudi po svojem obsegu. Vsaka ima popolnoma različne razmere glede zagotovitve potrebnih surovin, različni so proizvodni procesi, ki zahtevajo skladiščenje materiala, in različni so pogoji plasiranja gotovih izdelkov. Zato je nemogoče enostavno prenašati uspešne rešitve iz ene delovne organizacije v drugo. Organizacijska oblika, ki je za eno najuspešnejša, za drugo morda sploh ni primerna.
Šele če bomo podrobno proučili vse naloge, ki jih postavlja skladiščni službi konkretna situacija, in če bomo pri tem upoštevali tudi njeno organsko povezavo z ostalimi enotami, bomo lahko našli tudi takšno organizacijsko obliko, ki bo zagotavljala uspešno opravljanje vseh teh nalog. Postavljamo si torej vprašanje, kako organizacijsko obliko skladiščenja vezati v širši sistem delovne organizacije. Pri decentraliziranem skladiščenju je takšna odločitev lahka. Vsako skladišče bomo tudi organizacijsko povezali s tisto enoto, s katero ima največ posla. Tako bomo skladišče materiala vezali k nabavi ali včasih morda tudi k proizvodnji. Vmesna skladišča v proizvodnem toku bomo prav gotovo disciplinsko podredili proizvodnim oddelkom, skladišča orodij pripravi proizvodnje, skladišča gotovih izdelkov prodaji in tako dalje.
Dosti težja je odločitev, kako vezati z drugimi enotami centralizirano skladiščno službo. Reši-
tev je spet odvisna od pogojev in je lahko zelo različna. V nekaterih delovnih organizacijah je lahko skladiščenje pomemben del celotnega delovanja (npr. v trgovskih OZD) in zato lahko skladiščno službo neposredno vežemo kot samostojno enoto na vodstvo organizacije združenega dela.
Najpogosteje imamo v naših delovnih organizacijah skladiščno službo povezano v komercialni sektor. Na ta način ji zagotavljamo boljše stike navzen, v odnosu na proizvodne obrate pa ji damo nekoliko odmaknjen položaj, ki je včasih zaradi reda v medsebojnem poslovanju lahko koristen. Seveda pa zaradi tega pogosto poslovni stiki s proizvodnjo zahtevajo preveč administracije.
V svetu vedno več podjetij organizira celoten tok materiala v posebni enoti. Skladiščenje je eden od pomembnih sestavnih delov toka materiala, zato se v takem primeru skladiščna služba nujno pojavlja kot sestavni del enote (sektorja, oddelka, službe) za tok materiala. Tak način organizacije skladiščenja omogoča, da se ta zahtevna opravila smotrno vključijo v celotno poslovno in proizvodno dogajanje v delovni organizaciji. Posebna enota za tok materiala se bo namreč pri študiju stanja in odpravljanja pomanjkljivosti lahko specializirala na ožje probleme predvsem notranjega transporta in skladiščenja. Na ta način se bo prvič v naših OZD začel nekdo sistematično ukvarjati s širšimi problemi skladiščenja in uvajati modernejše in bolj ekonomične metode.
Še ustrezneje pa se nam seveda zdi vezati skladiščno službo kot samostojno dejavnost v celotno materijalno poslovanje.
S tem nismo izčrpali vseh možnosti za organizacijo skladiščenja in povezavo te službe v celoten sistem delovne organizacije. Različnih možnosti je neomejeno število. Lahko rečemo, da je smotrna vsaka oblika, ki zagotavlja najuspešnejše opravljanje vseh nalog, ki jih imajo skladišča.
Bistveno vprašanje pri postavljanju organizacijske oblike skladiščne službe je vprašanje njene centralizacije oziroma decentralizacije. Spet ne moremo reči, da ima ta ali druga oblika prednost v vsakem primeru. Pogledali si bomo prednosti in pomanjkljivosti obeh načinov, pri vsakem postavljanju skladiščne službe pa bomo morali pretehtati, katere prednosti so toliko pomembne, da narekujejo določen način organizacije.
Stopnja centralizacije skladiščne službe je
odvisna od številnih činiteljev. V različni situaciji ti činitelji tudi različno delujejo. Moramo jih upoštevati, če hočemo postaviti smotrno organizacijo te službe. Najpomembnejši med njimi so:
-	proizvodno-tehnične lastnosti delovne organizacije,
-	razpoložljiva delovna sila, predvsem še strokovna,
-	razpoložljiv prostor za skladišče,
-stopnja mehaniziranosti skladiščnega dela,
-	lastnosti materiala, ki ga uskladiščujemo in tako dalje.
Odločitev o obliki organizacije skladiščnega poslovanja je odvisna od vsakega od teh činiteljev, predvsem pa še od njihovega skupnega delovanja.
Centralizacijo skladiščne službe bomo najprej obravnavali z organizacijskega gledišča. Centralistično organizirana skladiščna služba združuje vse funkcije različnih skladišč pod isto
pristojnost. Vsa skladišča skupaj so povezana v poseben oddelek, ki se potem lahko različno veže na druge enote v organizacijski shemi delovne organizacije. Ta oddelek samostojno planira, organizira in opravlja vse naloge, ki jih ima skladiščna služba.
Prednosti centralistično organizirane skladiščne službe so številne. Predvsem tako organizirana skladiščna služba lahko kompleksno obravnava in rešuje celotno skladiščno problematiko. Mnogo lažja je koordinacija med posameznimi skladišči. To omogoča boljše izkoriščanje skladiščnega prostora, zlasti še, če so različna skladišča tudi lokacijsko blizu skupaj. Posebno pa še omogoča boljše izkoriščanje skladiščnih naprav in delavcev, saj ni organizacijske ovire za to, da jih po potrebi prestavimo iz enega skladišča v drugo. To je posebno pomembno, ker se pogosto pojavljajo naloge v različnih skladiščih ob različnih časih. Vse te prednosti omogočajo skladiščno poslovanje ob razmeroma nizkih stroških.
Decentralizirana skladišča nimajo direktne medsebojne organizacijske povezave. V delovni organizaciji ni neke enotne skladiščne službe, ampak so posamezna skladišča posebej organizirana, vsako ima svoje strokovno vodstvo in se tudi neposredno veže na tiste enote, ki jim največ služi. Pri tem je najbolj pogosta delitev skladišč po osnovnih vrstah materialov, ki jih shranjujejo. Tako kot samostojne službe lahko nastopajo skladišča surovin, skladišča polproizvodov, skladišča gotovih proizvodov, skladišča orodij in tako dalje.
Značilno za decentralizirano organizacijo je to, da vsa ta skladišča niso podrejena neki skupni službi, ampak popolnoma samostojno rešujejo svojo problematiko.
Prednost decentralizacije skladiščenja je predvsem v neposredni povezavi skladišč s tistimi organizacijskimi enotami, ki jim je delo v posameznih skladiščih prvenstveno namenjeno. Direkten disciplinski odnos še bolj poudari osnovno nalogo skladiščenja: omogočati nemoteno poslovanje drugih enot v delovni organizaciji. Stalni stiki med skladišči in enotami, ki so jim skladišča namenjena, se lahko v pogojih centraliziranega poslovanja preveč zapletejo. Neposreden stik omogoča ekspeditivnejše poslovanje. Tako kljub več prednostim centralizacije tudi decentralizirano poslovanje skladišč v določenih razmerah lahko najde svoje mesto.
Možna je seveda tudi kombinacija, da nekatera skladišča povežemo v centralno skladiščno službo, drugim pa damo popolno samostojnost. Pogosto tako decentraliziramo skladišča polizdelkov ali nedokončane proizvodnje in jih neposredno vežemo na proizvodni oddelek, v katerem so. Tudi če so druga skladišča povezana v neko skupno službo, je lahko tako ločeno postavljanje skladišč polizdelkov smotrno. Tako bomo ukrepali posebno takrat, ko je tako skladišče nedokončane proizvodnje namenjeno samo enemu proizvodnemu oddelku.
Kombiniran način organizacije skladiščenja pa predlagamo tudi z našo skupno organizacijo
materialnega poslovanja. V enotno skladiščno službo povezujemo vsa skladišča razen skladišč gotovih izdelkov. Rekli smo namreč, naj odgovornost proizvodnje in materialnega poslovanja nad dogajanjem z materialom ugasne takrat, ko predamo gotov proizvod v skladišče. Zato se nam zdi smotrneje skladišče gotovih proizvodov neposredno vezati na prodajno službo.
Postaviti je treba še notranjo organizacijsko
strukturo skladiščne službe. Tudi centralistično organizirana skladiščna služba se naprej razčlenjuje v manjše organizacijske enote. Ta delitev se izvede največkrat po osnovnih področjih skladiščnih nalog oziroma po vrstah materiala, ki ga v teh skladiščih shranjujemo. Tako imamo lahko kot posebne organizacijske enote v sklopu centralizirane skladiščne službe vsa tista skladišča, ki smo jih našteli kot možne decentralizirane enote. Nadaljnja organizacijska delitev, na primer delitev skladišč surovin po
posameznih vrstah materialov v njih, je zelo redka in pride v poštev le za zelo velike delovne organizacije. Čeprav so različne surovine lahko lokacijsko uskladiščene na različnih mestih, največkrat organizacijsko vežemo vsa ta skladišča v skupno enoto.
Funkcijsko skladiščna služba naprej običajno ni močno razčlenjena. Delovne naloge v različnih delovnih organizacijah so v svojem bistvu zelo podobne, zato se oblikujejo tudi zelo podobna delovna mesta. Rekli smo že, da v organizaciji skladiščnega poslovanja v naših delovnih organizacijah manjka prav študijskega in analitskega dela. Del teh opravil bo poleg drugih vodstvenih del lahko opravljal
- vodja skladiščne službe.
Pogosto pa bo za to študijsko delo potrebno oblikovati posebno delovno mesto ali celo službo (spomnimo se le nekaterih takih nalog: izračun normativov zalog, izbor lokacije skladišč, uvajanje nove tehnike itd.). To bi lahko bil
- analitik skladiščne službe.
Naloge neposrednega shranjevanja, čuvanja in izdajanja ter evidentiranja nastalih sprememb v stanju zalog bodo lahko opravljali:
-	skladiščniki,
-	evidenčniki ali administratorji in
-	skladiščni delavci.
(Povzeto po Moderni organizaciji-dr. Kaltne-kar - Sistem materialnega poslovanja)
S FRANKFURTSKEGA SEJMA
Indukcijsko kuhanje
Tako kot prejšnja leta so tudi letos, na Frankfurtskem sejmu, razstavljali pomembni in manj pomembni evropski izdelovalci posode za gospodinjstvo. Razvoj tudi na tem področju stopa naprej z velikimi koraki in ker so nekatere novosti zadnjih let zanimive za širši krog naših bralcev, je prav da si jih nekoliko podrobneje ogledamo. Skoraj vsi znani izdelovalci štedilnikov so v zadnjih treh letih intenzivno delali na povsem novi vrsti štedilnika na indukcijsko gretje. Rezultat tega razvoja so lahko videli obiskovalci letošnjega sejma bele tehnike DOMOTEHNICA v Kolnu, kjer je kar osem zahodnonemških firm prikazovalo nov štedilnik. In glede na izredne funkcionalne lastnosti je to v resnici štedilnik, ki so si ga gospodinje lahko le želele.
In kaj je pravzaprav indukcijsko kuhanje?
Namesto klasičnih vlitih grelnih plošč ima ta štedilnik gornjo ploščo iz steklo-ke-ramike, pod njo pa je postavljena tuljava, katera zaradi izmenične električne napetosti ustvari elektro-mag-netno polje. Elektro-mag-netne silnice z lahkoto prebijejo steklo-keramično ploščo, ki se zaradi tega nič ne zagreje. Pač pa se zagreje vsaka dovolj velika magne-tična masa, ki jo položimo v to polje. Tako se seveda segreje tudi železno dno posode in toplota se prenese na hrano. Enostavno lahko povemo, da z indukcijskim gretjem segrevamo posodo direktno, ne da bi obenem segrevali ploščo na kateri leži posoda.
Prednosti novega načina so resnično velike. Regulacija prenosa toplote je, na primer, celo boljša kot pri plinu, saj nimamo nikjer akumulacije toplote kot pri klasičnih štedilnikih s steklo-keramično ali celo vlito ploščo. Indukcija namreč deluje le, če postavimo posodo v elektro-magnetno polje, takoj ko pa posodo umakne-
mo, se polje samodejno izključi. To pa obenem pomeni, da ni gretja, niti porabe energije, čeprav je štedilnik vključen v električni krogotok (npr. da smo ga pozabili izključiti). Električno-mag-netno polje se izključi celo takrat, če smo v njega postavili prazen lonec.
Možnost, da mleko prekipi je tako izredno majhna, če pa že, potem mleko pade na hladno ploščo in ga enostavno obrišemo. S primerjalnim poskusom so ugotovili, da se na istem mestu (ca. 2 cm od roba posode) plošča pri klasičnem štedilniku segreje do 180 °C pri novem pa le do 70 °C in sicer v času ko zavre 2 litra vode.
Pri indukcijskem gretju je dovolj, da postavimo posodo kjerkoli v območju elektro: magnetnega polja, dočim smo morali pri klasičnem upravljalnem gretju posodo centrirati glede na ploščo, sicer bi imeli precejšnje izgube energije.
Vidimo torej, da so prednosti indukcijskega kuhanja resnično velike in naslednja desetletja bodo zanesljivo v znaku štedilnikov na tuljavo, vsaj v gospodinjstvu.
In kako je s posodo za indukcijsko kuhanje?
Prva je reagirala zahodno-nemška firma SILIT, ena od vodilnih evropskih izdelovalcev posode. Firma je tudi sicer znana po stalni skrbi za razvoj, saj si sami razvijajo in izdelujejo frite in so pri tem daleč pred drugimi. Razvili so celo vrsto »namenskih« emajlov, keramično reliefne dekorje, zraven tega pa so tudi prvi uvedli galvanizirale robov posode in to že pred več kot 15 leti. Za indukcijsko kuhanje so razvili novo posodo iz 3 mm debele jeklene pločevine, za katero trdijo, da je posebej primerna za indukcijsko kuhanje. Stene posode niso tanjša-ne, zato so celo nizke kozice izredno težke, kar pa nemških gospodinj ne moti, saj jim prihranek in možnost odličnega kuhanja pomenita več kot pa relativen napor. Njihova garnitura s komercialnim imenom GOUR-MENT PROFI je resnično konica sedanje kvalitete pri emajlirani posodi. Kozice in ponve so zunaj emajlirane v črnem »mat« emajlu, znotraj pa temnomodre. Robovi so kromirani, oprijemalo pa je iz
nerjaveče žice ali vlito. Nerjaveča oprijemala so na posodo prikovičena z nerjavno kovico, ki je pred emajliranjem privarjena na steno posode. Pokrovi so iz nerjaveče pločevine (18/8).
Druge velike firme še trenutno čakajo na razplet dogodkov, verjetno pa v svojih razvojnih sektorjih mrzlično pripravljajo novo posodo, s katero se bodo verjetno predstavili že na prihodnjem sejmu. Razumljivo je, da na indukcijskem štedilniku ne
moramo kuhati s keramično, steklo-keramično, plastično ali alu-posodo, ker ta gradiva niso magnetična. To naj bi veljalo tudi za nerjavečo posodo, vendar so nekateri izdelovalci te vrste posode že reagirali in »sendvič« dno opremili (vsaj tako predvidevamo) z določenimi magnetnimi gradivi iz česar lahko sklepamo, da bo v zadnji fazi tudi nerjaveča posoda primerna za induktivno kuhanje.
Ignac Jevnišek
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje je objavila v Novem tedniku z dne 5. 3. 1987
RAZPIS
Strelci SD Tempo najboljši
Člani ekipe SD Tempo, ki deluje v okviru našega športnega rekreativnega društva so osvojili naslov prvakov v III. občinski strelski ligi.
Tekmovanje seje odvijalo v času od decembra do konca februarja na strelišču Griček. Sodelovalo je 7 ekip in sicer: SD Vojnik, SD Avto Celje I in II, SD Metka, SD Franc Šteklič Škofja vas, SD Celje IV in SD Tempo.
Vrstni red najboljših:
krogov
1.SD Tempo	5406
2.	SD Celje IV	5270
3.	SD Franc Šteklič
Škofja vas	5219
Zmagovito ekipo SD Tem-po so sestavljali naši sodelavci: Štrajhar Jože, Petrič Martin, Cvek Marjan in Ri-tovšek Mirko iz DO Elektro Celje.
Z osvojitvijo prvega mesta v III. ligi si je ekipa SD Tempo priborila pravico do nastopanja v II. občinski strelski ligi v prihodnji sezoni.
V okviru III. občinske strelske lige so tekmovali tudi posamezniki.
Uvrstitve naših: 2. Jože Štrajhar 1417 krogov, 5. Mirko Ritovšek 1344 krogov, 6. Martin Petrič 1324 krogov, 8. Marjan Cvek 1317 krogov.
Z osvojitvijo naslova prvakov in odličnimi uvrstitvami med posamezniki so naši strelci dokazali, da kljub nekajletni odsotnosti s tekmovanj še vedno sodijo v sam vrh in da bo v prihodnje morala konkurenca na njih še krepko računati.
-	ZA POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI (ETAŽNA LASTNINA) ZA LETO 1987 V ZNESKU 30,000.000 DIN,
-ZA POSOJILA ZA INDIVIDUALNO IN DRUŽBENO USMERJENO KOMPLEKSNO ZADRUŽNO GRADNJO ZA LETO 1987 V ZNESKU 190,000.000 DIN,
-	ZA POSOJILA ZA PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V LASTI DELAVCEV ZA LETO 1987 V ZNESKU 20,000.000 DIN.
Upravičenci do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, do posojila za individualno in družbeno usmerjeno kompleksno zadružno gradnjo in do posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti delavcev so delavci:
-	ki delajo v organizaciji združenega dela, ki združuje sredstva vzajemnosti,
-	ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja,
-	ki namensko varčujejo za stanovanjsko graditev,
-	ki imajo zagotovljeno lastno udeležbo,
-	ki so lastniki nepremičnine, če gre za prenovo ali gradnjo stanovanjske hiše,
-	ki imajo zgrajeno hišo do najmanj tretje gradbene faze, če gre za individualno gradnjo,
-	ki imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni gradnji in
-	ki imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
Do posojila ne bodo upravičeni delavci, ki delajo v organizaciji združenega dela, ki brez ustreznega sklepa pristojnega organa stanovanjske skupnosti ne združuje sredstev vzajemnosti.
5.
Delavec, ki zaseda nestandardno družbeno stanovanje, ima pravico do posojila, če bo z gradnjo, prenovo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje in ga praznega izročil družbenemu stanodajalcu najpozneje v petih letih po dodelitvi posojila.
Izjemoma je lahko upravičenec do posojila tudi delavec, ki ima standardno družbeno stanovanje, če bo z gradnjo, prenovo ali nakupom novega stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje in ga praznega izročil družbenemu stanodajalcu najpozneje v treh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila.
Do posojila ni upravičen delavec, ki že stanuje v lastnem standardnem stanovanju ali je sam ali kdo od družinskih članov lastnik vseljivega standardnega stanovanja.
6.
Šteje se, da je delavec izpolnil pogoj namenskega varčevanja, če je pri banki že pridobil posojilo iz tega varčevanja.
Delavec, ki je sklenil pogodbo o namenskem varčevanju za dobo, ki je daljša od dveh let, izpolni pogoj namenskega varčevanja, če je že redno in pravočasno varčeval najmanj dve leti.
Izpolnjevanje pogojev glede namenskega varčevanja se presoja po samoupravnih splošnih aktih banke, pri kateri delavec varčuje.
7.
Šteje se, da ima delavec zagotovljeno lastno udeležbo, če ima zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj tretje gradbene faze, ko gre za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo, in če ima zagotovljeno 30 % sredstev od predračunske vrednosti, ko gre za družbeno usmerjeno kompleksno zadružno gradnjo ali za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma od kupoprodajne cene stanovanja, ko gre za posojilo za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevan denar, dokazan s hranilno vlogo, namensko posojilo na privarčevan ali vezan denar v banki, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja delavca v stanovanjski objekt.
8.
Lastnost graditelja v družbeno usmerjeni kompleksni zadružni gradnji, ki vpliva na pravice v skladu s tem razpisom, se presoja v skladu s 4., 5. in 6. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1986-1990.
9.
Delavec je v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičen do posojila le za tista prenovitvena dela, s katerimi se poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanja, ki so neprimerna za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani grad-
beni elementi stanovanja ali stanovanjske hiše večjega obsega.
Posojila se ne dodeljujejo za posege v stanovanja ali stanovanjske hiše, ki o normativih, ki se uporabljajo v stanovanjski skupnosti, spadajo med dela tekočega vzdrževanja.
10.
Delavci, ki se bodo udeležili razpisa posojil za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji ali za nakup podstrešnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene prenove stanovanjskih hiš, morajo k prijavi na razpis priložiti:
-	predkupno ali kupoprodajno pogodbo,
-	potrdila o osebnih dohodkih in drugih prejemkih vseh družinskih članov v letu 1986,
-	potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
-	dokaz o namenskem varčevanju in
-	dokaz, da imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo.
11.
Delavci, ki se bodo udeležili razpisa posojil za individualno ali za družbeno usmerjeno kompleksno zadružno gradnjo ali za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, morajo k prijavi na razpis priložiti:
-	potrdila o skupnih dohodkih vseh družinskih članov v letu 1986,
-	potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
-	veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za novogradnjo oziroma potrilo o priglasitvi del, če gre za prenovo,
-	izpisek iz zemljiške knjige,
-	dokaz o namenskem varčevanju,
-	dokaz, da so zagotovljena sredstva za lastno udeležbo,
-predračun gradbenih del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše in
-	druga potrdila glede na posebne socialnomaterialne, zdravstvene in druge okoliščine posameznega udeleženca razpisa.
Delavci, ki so v preteklih letih že bili pravnomočno uvrščeni na prednostne liste upravičencev do posojil, pa jim posojilo ni bilo dodeljeno zaradi pomanjkanja sredstev, morajo zaradi uveljavljanja pravice do dodatnih točk priložiti prijavi na razpis dokaz o uvrstitvi na prednostno listo.
12.
Pravice do posojila se bodo presojale v skladu s Pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, številka 6, z dne 20. 2. 1987.
13.
Rok za prijavo na razpis za vse vrste posojil za stanovanjsko graditev znaša za organizacije združenega dela in za delavce, trideset dni od dneva, ko bo objavljen.
Udeleženci bodo o rezultatih razpisa obveščeni v šestdesetih dneh od izteka razpisnega roka.
Prijave na razpis za vse vrste posojil je treba poslati Ljubljanski banki, Splošni banki Celje, Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Celje, Vrunčeva 1, kjer bodo udeleženci razpisa prejeli predpisane obrazce in podrobnejše informacije.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CELJE
Obvestilo
Strelska družina »TEMPO« želi ponovno oživeti svoje delovanje in v svoje vrste pridobiti čimveč starih in novih članov. V ta namen organiziramo vsak četrtek med 17. in 20. uro v prostorih učilnice v kleti upravne zgradbe treninge streljanja z zračnim orožjem. Treningi so pod strokovnim vodstvom, na treningih pa se lahko prijavite tudi v naše vrste.
Vabimo vse stare strelce in nove kandidate, da se nam pridružijo in da skupno povrnemo strelskemu športu v naši DO tisto ime in veljavo kot ga je imelo v preteklosti.
Iniciativni odbor
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, 86, telefon 32-262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Sporočilo sodelavcem
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda - obrat emaj-lirnica (Posoda VII) za izkazano pozornost in dragoce-
no darilo, ki me bo vedno spominjalo na leta, ki smo jih preživeli skupaj.
Vsem v kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov.
Katarina Kukec
JUBILEJNO KRAMLJANJE
Krajše srečanje so svoji sodelavki pripravili sodelavci in sodelavke v TOZD Frite 21. februarja. Petdesetletnico je namreč praznovala Mira Coklič, ki je zvesta našemu kolektivu od 1951 leta dalje. Ob tej priložnosti so ji sodelavci čestitali, se pogovorili c tem in onem in ji izročili tudi spo-
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame KAČ TEREZIJE
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, darovani venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Anton KAČ
Naše črne točke
V mesecu januarju 1987 so bili izrečeni ukrepi naslednjim kršiteljem delovnih obveznosti:
Lah Miroslav - neupoštevanje predpisov iz VPD - opomin; Kožuh Marjan - zapuščanje del. mesta brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Vodeb Peter - neopravičeni izostanki z dela - opomin; Gajič Nedeljko - malomarno op. del. dolžnosti - opomin; Kores Jože - malomarno op. del. dolžnosti -opomin; Koprivc Julijana - neopravičen izostanek z dela-opomin; Otorepec Jurij - neopravičen izostanek z dela - opomin; Remškar Milena - neopravičeni izostanki z dela - javni opomin; Drofenik Franc - neopravičeni izostanki z dela - javni opomin; Šket Andrej - malomarno opr. del. dolžnosti - javni opomin; Lutoli Jakob - povzročanje mat. škode - javni opomin; Podgoršek Franc -povzročanje mat. škode-javni opomin; Mulej Srečko - neopravičeni izostanki z dela-javni opomin; Štrukl Roman - odklonitev del in nalog - javni opomin; Stankovič Mladen - zapuščanje del. mesta in DO - javni opomin; Pinter Ciril -fizični obračun - javni opomin; Pobirk Vladimir- odklonitev del in nalog - javni opomin; Gaši Vida - nepravilen odnos do dela - javni opomin; Koprivc Štefan - neopravičen izostanek z dela, nepravilen odnos do sodelavcev - javni opomin; Mir Marija - vinjena na delu - prenehanje del. raz., odloženo za čas 6 mesecev; Mauh Franc - neopravičeni izostanki z dela, povzročanje mat. škode - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Užmah Miha - malomarno opravljanje del. dolžnosti - prenehanje del. raz., odi. za čas 3 mesece; Petek Rajko - fizični obračun-prenehanje del. raz., odi. za čas 4 mesece; Dafič Ismet-vinjen na delu-prenehanje del. raz., odi. za čas 3 mesece; Lojen Miran -fizični obračun - prenehanje del. raz., odi. za čas 3 mesece; Mastnak Franc - vinjen na delu - prenehanje del. raz., odi. za čas 3 mesece; Pečnik Branko - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. raz., odi. za čas 3 mesece; Rozman Franc - fizični obračun - prenehanje del. raz., odi. za čas 6 mesecev; Hodžič Zijad - vinjen na delu - prenehanje del. raz., odi. za čas 3 mesece.
Pravna služba
Kadrovske vesti
OD 1. 2. do 28. 2. 1987 Sprejeti na delo:
GUBENŠEK Jože, KROFLIČ Peter, POLENEK Peter, JE-SENEK Slavko, ŠPANZEL Drago - vsi TOZD Posoda; MIKOLA Robert, ČEMERNIK Miran, BIZJAK Darko - vsi TOZD Radiatorji; HODŽIČ Asija, SAVIČ Mirko - oba TOZD Frite; CVETIC Mirjana, CVETIC Miljenko, BOŽIČ Snežana, ŠKORNIK Igor - vsi TOZD DSSS; GLOJNARIČ Vlado - TOZD Vzdrževanje; ŠILIH Dušan - TOZD Orodjarna.
Iz DO so odšli:
BABIČ Džurdža, BURAZER Danijel, MANDIR Štefan, ŠKET Branko, REP Albert, ČARKIČ Ahmo - vsi TOZD Posoda; ČELIK Rafael, SCHMIDT Oskar, GAČNIK Andrej (v zapor) - vsi TOZD DSSS; KOROŠEC Mirko, RAMOVIČ Iso -oba TOZD Kotli.
Upokojili so se:
REBEK Ljudmila, MLINAR Angela, JUG Justina, ŠTORMAN Rado, KROFLIČ Matija-vsi TOZD Posoda; POGELŠEK Peter - TOZD Kontejner.
Poročile so se:
SOVIČ Jožica - LIPOVŠEK - TOZD Posoda; KRAMER-ŠEK Majda - VOK - TOZD Posoda;
Odšla v pokoj
KUKEC Katica (18. 9. 1936) - TOZD Posoda, obrat emaj-lirnica. Zaposlena v EMO od 15. 7. 1966. Upokojena 1.4. 1987.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
KOŠIR MARTINA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči sin Milan
fOtOKRONIM
NOVA
Je že tako, v teh težkih časih, hinji. Takšni ali drugačni. Tega harska generacija« devetih marca končala gospodinjski pešno in požrtvovalno vodi tov. sodelavke tov. Oziz Marije.
GENERACIJA«
je dobro če se znajdeš v kuje gotovo tudi nova »ku-:ov, ki je v petek, 6. ki ga še vedno us-Elica ob pomoči strokovne
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame
KAVČIČ MARIJE
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, darovani venec, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Adolf Doler
Humor
»Nisem se mogel odločiti, kaj na ti prinesem za 8. marec:
zapestnico ali briljantni prstan...«
»In zakaj mi nisi nič prinesel?«
»Zlatar mi je ves čas gledal pod prste.«
x
Učitelj: »S čim je kemija najbolj pripomogla k svetovnemu razvoju?«
Učenec: »Z blondinkami!« x
Oče je pogledal v denarnico, pogledal sina, nato še ženo.
»Fant mi je vzel denar.«
»Kako pa to veš?« odvrne žena možu. »Morda pa sem ga jaz?«
»Izključeno. Nekaj denarja je še ostalo!«
Če bomo uporabili vseh enajst razlogov za takojšen odpust, ki jih predlagajo v spremembah zakona o združenem delu, koliko nam bo $e ostalo zaposlenih ?
x
»Mami, ali veš, kje je umrl Napoleon?«
»Ne sinko, tega pa ne vem.«
»Na Heleni!« jo pouči mali.
»Ni lepo, da se v šoli učite tudi take svinjarije,« se huduje mati.
x
Brhka Tanja sedi za šan-kom.
Zelo jo zabava, ko opazi, kako jo neki starejši moški z očmi slači. Nenadoma opazi, kako je nagnil glavo nazaj.
»No, kaj pa je?« se poredno zasmeji Tanja, »ali se je zadrga zataknila?«
x
»Ali vas smem povabiti na lepo vožnjo gospodična?
Poglejte si moj lep novi športni avto, v tanku imam pa tigra!«
»Kaj mi vse to pomaga, ko pa sedi za volanom vol!«
x
»Zakaj pa ti sediš kolega?«
»Zaradi vožnje z avtomobilom!«
»Si tudi ti prehitro vozil?«
»Ne, ne, prepočasi, drugače me lastnik avta in miličniki ne bi ujeli!«
x
»Zakaj si se tako nenadoma preselil iz Celja v Ljubljano?«
»Zdravnik mi je priporočil naj zamenjam smog.« x
Stanovanjski blok je v gradnji. Kupec vprašuje zidarje:
»Ali se vam te stene ne zdijo nekoliko pretanke?«
»Dajte no, dajte, saj pridejo z obeh strani še tapete!« x
»Kdo pa te je tako pogrizel?«
»Moj lastni pes.«
»Nemogoče!«
»Je, je. Prišel sem trezen domov, pa me ta idiot ni spoznal.«
x
V bife pride bernardinec in naroči vinjak.
»Izvolite. Sedemsto dinarjev!«
Pes plača, natakar pa pripomni:
»Vi ste prvi pes, ki sem mu natočil vinjak.«
Rešite za zabavo
O /	JUSEVNA 60LEZEU	APARAT»						SPREMUE-	RAZLlt-	OBLIKO-	MAtLAV-
/		FLUOROtR AFIRAN3E	VZ.KUK		t«l v V MDR	OSEbA	oče	VALEČ fcoeA MOUVZA	H1 ČRKI	VANI SKUPEK CVETLIC	NO POKRIVALO
¡CAstlTMI t>EL OfcLEKE											
TATICA											
t>EiOAMU| OGLAS V TISKU									PlIPOVEb. PESNITEV SIMBOL		
HIP014TE TAIUE			STENE SEVER				KMEČKA s>oe>a Niv£Z MOlciAS.				
OGULIM			zdravili*. PtuCEUU								UliO- ZEMSKA
			LAUTAU								
VRSTA ZELEN- JAVE								UAtAM. IGRALKE 1DLVTH			
lozui SADEŽ								POAA- NtlElC			
»In pri teh cenah tudi zadnji,« zarenči bernardinec.
x
Profesor zgodovine opazi, da ima v plačilni kuverti tisoč dinarjev premalo.
»Prav,« reče, »bom pa zamolčal stare Slovane!«
x
»Zakaj niste najdene denarnice oddali na postaji milice?«
»Ker je bil večer.«
»Kaj pa zjutraj?«
»Je bila že prazna.«
x
»Žena mi je vzela avto, ves denar in odšla!«
»Imaš pa srečo! lahko bi ti vzela avto, denar in ostala.«
x
Mično dekle razloži svojim staršem: »Noseča sem!«
Starša pa v en glas: »Kdo bo srečni očka?«
»Ne bosta mi verjela, ne vem,« se odreže nadebudni-ca, »prav tistega dne sem doma pozabila kontakne leče.«
x
Na postaji milice:
»Denarnico so mi ukradli!«
Miličnik vpraša: »Kakšna pa je bila?«
Tedaj se možakarju razjasni obraz:
»Čedna, velike oči, blond...«
x
»Poslušaj, zdaj imam pa tega dovolj, da prideš vsak večer okajen domov. Odrekam se te. Nisi več moj sin!«
»Nič novega, da nisem tvoj sin, mi je mama že pred nekaj leti povedala.«
x
»Pomisli, v dnevni sobi sedi naša hčerka v naročju svojega fanta, on pa je ugasnil luč ...,« priteče žena vsa zasopla in vznemirjena k možu.
»Fant mi je všeč. Varčuje z energijo in uporablja samo en naslanjač.«