jPoštarina plačana, Štev. EPosamezrža i^tfilka S© vin. Let© iv. -v m ■■ X ^ ••v ■ 8 H fit 1 'S, - J Oglasi: Za 1 mm X 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1-20 K, poslano, posmrbiice in reklame 2 K. Vačkratne objave popust. isitsia vsak petek. Upravnlštvo Domovino" v Ljubljani, Sodca nlioa 6. Uredništvo ,,Domovine", Miklošičeva 8. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K. 99 »i Ob novem letu iskreno pozdravljam vse prijatelje in bralce «Domo-vine» želeč jim vso srečo v letu 1921. «Domovina» je priprost in skromen list, vendar je vršila v preteklem letu važno nalogo. Bila je predvsem glasnica resnice. Ni se zbala nikogar ne na levi ne na desni in je krepko posvetila v temne točke, kjer se je zbirala nevarnost za svobodo duha našega ljudstva. «Domovina» je bila krepka glasnica naše jugoslovanske državne ideje. Ona ve, da sreča države je tudi prospeh njenega ljudstva in da vsak boj proti državi je boj proti ljudstvu. Vsaka škoda, ki jo država doživi, se plača iz žepa našega ljudstva. Zato zahteva «Domovina» glasno priznanje zvestobe do naše domovine Jugoslavije. «Domovina» je skušala v svojem skromnem obsegu obvestiti narod o dogodkih v svetovni in državni politiki in mu dajati pouk v javnih zadevah. Prepričan sem, da bo to lepo nalogo dobro vršila tudi naprej. Proti «Domovini» je velik boj in gonja. Zakaj? Zato ker star pregovor pravi, da resnica v oči kolje. Danes bi radi preganjali vsakogar, ki bere «Domovino». Vendar so ti preganjalci lahko prepričani, da so ide- je, ki jih zastopa «Domovina», močne in nezmagljive, tako da bodo po-medle vse protivnike. Vsi vemo, da je napredek našega naroda gotov, če bode kmet napreden v svojem mišljenju in napreden v svojem gospodarstvu. Njemu- bo torej posvečena glavna skrb «Domo-vine». Pri tem pa se zavedamo, da je naš trgovec, naš obrtnik in naše razumništvo, nasejano med kmet-skim prebivalstvom, ogromna duševna in gospodarska moč, ki dopolnjuje kmetski stan v veliko gospodarsko celoto. Eden mora drugega podpirati, da ne zapademo vsi skupaj glavnemu sovražniku vsega napredka, to je rimskemu klerikalizmu. Vsled tega pozivljem vse dobro misleče, naj širijo «Domovino» v vseh slojih našega ljudstva. Kolikor «Dcmovin» v vasi, trgu in mestu, toliko svetlih luči, ki preganjajo temo, in katerih se bojijo nočne ptice in vsi oni, ki majo slabo vest. Naj je ne bo napredne hiše brez «Domovine». S tem pokaže odločno voljo, da se noče bratiti s temnimi elementi, ki bi radi razgnali našo mlado domovino in nas zopet zavedli v suženjstvo. Sreča in napredek naše domovine je program «Domovine» za letos in za vselej. — Dr. Žerjav. Uprimo se ©clioc^©! Krog novega leta obnavljajo naročnine za časopisje. Izid volitev je klerikalce silno oplašil. Zato so sklenili posebno vneto delati za klerikalne liste. Ako bi se omejevali na agitacijo za svoja podjetja in se posluževali samo navadnih sredstev reklame in če bi pri miru pustili druge, nihče bi temu ne ugovarjal. V resnici je škof stopil na pot zlorabe s tem, da je uradno dal duhovščini ukaz, da mora delati zdi « Domoljuba* in «Slo-venca». Do 31. marca morajo duhovniki poročati o izidu svoje akcije. Pri vizitacijah se bo posebno gledalo na to, kateri duhovni so storili «svojo dolžnost». V pastirskem pismu se preklinja «Domovina». Kar je med duhovščino hlapcev, so ukazu dodali še svoje opazke. Veliko besed je bilo izgovorjenih s prižnice, grdih in ostudnih, veliko laži. Za vse to je odgovoren škof Jeglič. On je premišljeno izzval ta žalostni boj. Ni je trohice, ki bi jo mogel najbolj zagrizen klerikalec očitati, da se je v naši državi zgodilo zoper vero. Vsaka stvar je stokrat ovržena. In vendar jo gonijo naprej in naprej. Očividno hoče škof izzvati verski boj in razkol. Mi pa ostanemo vkljub nezaslišanemu izzivanju mirni in bomo po svoje delali naprej. Vztra- jamo na programu, da se politične stranke ne mešajo v verske stvari. Priznati pa moramo, da ne bomo mogli več zadrževati odločnejših elementov, ki zahtevajo hujše mere. to končno tudi ni stvar politikov in strank. Mi si umivamo roke. Vtis imam, da duhovščina še ne razume povsem, v kateri državi je. Še vedno se ne zanese, da to, kar je, ostane. Z našo državno idejo se mora vsak sprijazniti ali pa ga bomo štrli. O tem je lahko prepričan. Kdor pa je tako daleč, ta ve, da ta država ne more biti klerikalna. Saj to ni Avstrija! Klerikalna politika, ako pojde naprej, vodi v neogiben boj z državo. Mi se nič ne bojimo za izid. A prihranili bi radi ta boj narodu. Škof Jeglič izziva vsak dan in tira svoje podložn.ike v boj. Čudno je slišati, kako istočasno prosjači za zvišanje duhovskih draginjskih doklad. Ali naj glasujemo za višje dohodke onim, ki svojo uradno oblast zlorabljajo za strankarstvo, ki odrekajo odvezo čitateljem nasprotnih listov, ki tulijo s prižnice in širijo laž o preganjani cerkvi? Odgovor ne izostane. Za enkrat pa moram na tem mestu pozvati na delo zz naše napredne liste zlasti za «Domovino» vse oue, ki mislijo samostojno. Bili so že vse drugi časi, pa se klerikalcem ni posrečilo uni- čiti naših listov. Bilo je to v Avstriji, kjer je vlada podpirala boj proti narodnim časopisom. V Jugoslaviji se ne bomo dali ugnati od klerikalnih kanonov, naj škof tudi baše molit-venike vanje. Ljudstvo se bo oprostilo strahov, ki jih ni. Ako vam duhovnik reče, da je pogubljen kdor bere «Domovino>>, in da je s hudičem v zvezi, odgovorite mu, kjerkoli milo za drago. Recite mu mirno: Vi tega sam ne verjamete, kdor to verjame, je tepec. Ne bo ga duhovna, ki bo na to tožil, boste videli. Kadar so duhovni sami med sabo, se krohotajo na ves glas prismojenim ženskam in možem, ki se jih da tako oplašiti z zlaganimi strahovi. Mi že nekaj časa mirno gledamo, kako se cerkveni uslužbenci igrajo z vero. Končno moramo vendar začeti se upirati. S samim prijaznim poučevanjem ne pojde. Lopova ne uženeš z milo besedo. Treba začeti vračati zob za zob. Ako se ne bomo ustavili, poreko jutri, da je večno pogubljen, kdor govori s kakim Srbom ali s kakim naprednjakom, ali da je gotov pekla, če ne prinese denarja za klerikalna društva. Odneha-vnii smo in odnehavali in potrpeli. Zadnje škofove zlorabe sodu dno izbijajo. Zato moramo začeti z aktivnim bojem zoper politikujočo duhovščino, sicer bo same objestnosti znorela. Učimo torej vsakega, naj ne verjame, če mu duhovnik grozi s peklom, ako naroči «Domovino» in druge napredne liste, in naj takim zločinskim duhovnikom reče v obraz: «Ne verjamem vam tega, to ni božji nauk, to je strankarska zloraba vere. Vi sami gotovo tega ne verjamete, o tem sem prepričan. Ako pa to verjamete, ste prismojen.® Klerikalci in Srbov se klerikalci boje kot vrag križa. Zato pa je vsega zla kriv Srb. Zadnji čas so po vsi deželi zagnali krik, da je škoda, da naši fanti delajo orožne vaje ali pa aktivno službo izven ožje domovine, da, celo v Srbiji. Mi smo se za stvar zanimali in na merodajnih mestih izvedeli veliko stvari, ki jih je treba objaviti, da ljudstvo razvidi satansko hudobijo klerikalcev. Pred vsem so mnogo govorili, da se s fanti slabo ravna. Mi smo vsak slučaj, o kojem smo izvedeli, ovadili in je začela preiskava. In res. V večini slučajev se je izkazalo, da je stvar izmišljena. V nekaterih slučajih se je našla kaka surovina, ki je grdo pso-val vojake. Ko smo mi pod staro Avstrijo služili v Judenburgu, Wiener-Neustadtu, na Ogrskem, v Przemv-slu, so se našle ravnotake surovine. Posebno pogoste so bile te prikazni pri 17. polku v Celovcu, kjer je bila od strani slovenskih šaržov vsaka druga beseda preklet Kristus hudi- čev, preklet regrut in suvanje s kol-bami. Take surovine so bile doma potlej klerikalni župani in priganjači. Torej surovine so povsod doma, tudi pri Kranjcih! Iz tega sledi, da treba več izobrazbe nam vsem Jugoslovanom! Vsled teh preiskav so visoke komande izdale ukaz, da se mora kaznovati vsako grdo ravnanje kar najstrožje. Znano je, da razmerje med vojaki in oficirji nikjer ni tako lepo kakor pri srbski vojski. Kadar bodo vsi oficirji in šarži se navzeli duha junaške vojske srbske, bo tudi v naši, zdaj skupni vojski vse v redu. Ljudstvo bi raje videlo, da bi fantje služili bolj blizu doma. Vojaška uprava to želi sama in z njo mi vsi. To bo tudi veliko ceneje za državo. Pred dobrim letom je še bilo tako, Pa kaj se je godilo? Kar je fantov služilo na koroški fronti, so se precej slabo obnesli. Saj vemo, da so pred Nemci zbežali. V Mariboru so se dali celo zapeljati boljševikom in kmalu bi bili še Maribor izgubili. Nazadnje je lansko pomlad prišlo do boljševiških nemirov. Tedaj je bila na krmilu klerikalna deželna vlada dr. Brejca in Remca, v Beogradu pa je bil vsemogočen dr. Korošec. Ne enega demokrata ni bilo na vladi. In kaj se je zgodilo? Klerikalci so poklicali vojake na pomoč. Vojaki so stražili dr. Brejca, vojaki so stali v «Katoliški tiskarni*, da stražijo urednike «Domoljuba», vojaki so bili v Trbovljah. Klerikalci pa so izrecno naročili,' da morajo biti stražniki srbski fanti in ne slovenski. Rekli so, da so Slovenci nezanesljivi in da radi zbežijo. Srbski «krivoverci» so branili Jegličeve Hudi! Tedaj je bila izdana takozvana «dislokacija», t. j. razvrstitev vojaštva .v državi. V Ljubljano so bili pride-Ijeni za daljšo dobo naši fantje iz Macedonije, sami lepi krepki ljudje, pošteni trezni junaki. V Maribor so tudi dali Srbe iz daljnih krajev, ker so gotovi, da ti ostanejo zvesti in se ne dajo zapeljati od Nemcev. Precej naših fantov iz Slovenije je še lahko ostalo doma, druge čete pa so se začasno postavile v notranjost države. Iz te neizpodbojne resnice je razvidno, kdo je kriv, da naši fantie ne služijo doma ali vsaj tako blizu, da bi jih večkrat mogli obiskati. Kriva je klerikalna stranka, ki se je bala kazni in jeze ljudstva in označila naše ljudi, da niso tako zanesljivi. Kdo pa dela nezanesljive ljudi? Samo duhovščina, ki hujska proti državi. Naša država je močna, ker sloni na zdravi podlagi, je močnejša kakor stara Avstrija. Država bo na laški meji držala le zanesljive čete. Kakor hitro se prepriča, da so naši fanti zanesljivi in da podijo od sebe črne hujskače, bode se zlahka doseglo, da pridejo vse čete nazaj. Razširjajte »Domovino"! o Proti komunistom. Vlada je nepričakovano, ampak zelo energično nastopila proti komunizmu, ki se je tudi pri nas močno razpasel in postal — nevaren. Naš komunizem je otrok ruskega boljševizma, ki je dovedel Rusijo na rob propada. Nikjer na svetu ni danes toliko gorja, toliko bede, pomanjkanja in lakote kot v Rusiji, kjer je nekdaj bilo blagostanje doma. Bolj-ševiki so ljudstvu obljubovali svobodo in pravice, ko so pa prišli na površje in dobili oblast v svoje roke, so dali ljudstvu namesto svobode najhujše zatiranje in namesto pravice so vpeljali najhujše, naravnost nečloveške krivice, pod katerimi sedaj samo na tihem vzdihuje ruski narod, ker na glas se na, Ruskem danes niti pritoževati ne sme, ker take ljudi pošiljajo boljševiki po najkrajši poti — na drugi svet. Proti vojni in vojaštvu so bili ruski boljševiki, dokler niso prišli na vlado, sedaj pa nobeden narod na svetu ne trpi toliko od vojne in vojaštva kot ravno ruski narod, ker Rusija se mora še vedno vojskovati na vse strani, oria ima večjo armado kot jo je kdaj poprej imela in disciplina v bolj-ševiški armadi je večja in težja kot v katerisibodi drugi armadi, ker v bolj-ševiški armadi vojaka ustrele za vsako malenkost, za katero bi v vsaki urejeni armadi dobil samo kako neznatno zaporno kazen. To so same znane stvari, kakor je po vsem svetu splošno znano, da vladajo danes na Ruskem naravnost obupne razmere in da bi samo čudež mogel rešiti Rusijo. In vendar se je našlo tudi pri nas dosti brezvestnih ljudi, ki bi, navzlic temu, da dobro vedo kako je na Ruskem pod boljševiško vlado, hoteli tudi pri nas ustvariti enake razmere, dovesti tudi našo državo in naš narod na rob propada. To so komunisti. Ne mislimo pri tem na one zapeljance, ki &o verjeli lepim besedam brezvestnih agitatorjev in vrgli pri volitvah svoje kroglice v komunistične skrinjice. To so pač nerazsodni ljudje, ki so verjeli lepim besedam, ko bi pa imeli priliko vsaj en dan preživeti v boljševiški Rusiji, bi gotovo takoj obrnili hrbet boljševizmu in njegovemu otroku pri nas, komunizmu. Žalostno je pač, da je glasovalo v Jugoslaviji za komuniste toliko ljudi, ampak velika večina teh ljudi je to storilo vendar samo zato, ker ni vedela, s kom ima opraviti in je verjela lepim geslom, ker resničnih svojih namenov komunistični agitatorji nikomur niso povedali. Zaskrbela je pa ta agitacija tnero-dajne kroge v državi in ti so se začeli natančnejše pečati z njo. Kmalu se je videlo, da imajo voditelji naših komunistov prav črne naklepe. V dogovoru z ruskimi boljševiki in komunisti v sosednjih državah so hoteli izzvati nemire, nerede in državljansko vojno, kakor bi se še ne preiilo dovolj krvi in bi moral naš narod prelivati kri zato, ker se tako hoče ruskim boljševiškim mogoenikom in njihovim agitatorjem med nami, ki jim gre samo za lastno korist, za tem, da bi iz splošnih razvalin našli kaj dobrega — za sebe. Usoda milijonov ljudi teli brezvestnežev nič ne briga, ti milijoni naj bi prelivali kri zato, da bi iznesli na površje te brez-vestneže, ki bi iz prelite krvi ljudstva kovali — svoj kapital, kakor ga kujejo ruski boljševiški voditelji, ki navzlic lakoti in vsemu pomanjkanju v Rusiji dobro živijo, ker za njih njihovi valpeti že dobijo živila in vse druge potrebščine. Da so se naši komunisti pripravljali na državljansko vojno, je bilo jas- no, saj so v zadnjih dnevih o tem že očitno govorili in dolžnost vlade je bila preprečiti te črne načrte Ljeni-novih agentov, ker da ni vlada pravočasno nastopila z vso odločnostjo, bi danes tekla po Jugoslaviji kri in l)udr bi morilo kot na Ruskem. Seveda bi tudi v tem slučaju bili komunisti tako tepeni, da jim ne bi več prišlo na pamet izzivati državljanske vojne, ampak mnogo krvi bi preteklo in da se to prepreči, so pravočasno zaprli vsa shajališča komunistov, prepovedali izhajanje vseh komunističnih listov, vse shode in vsako komunistično agitacijo sploh, glavne voditelje so pa spravili na varno, kjer bodo lahko nemoteno mislili na revolucijo, državljansko vojno, ropanje in moritev — škodljivi ti voditelji niso več, ker so dobro čuvani. Te vladne odredbe so dobro vplivale na vso razsodno javnost v državi, ki je bila že do grla sita brezvestne komunistične agitacije. Med komunisti samimi je pa tudi vse to izzvalo veliko zmedo, ker zapeljanci nočejo nič slišati o revoluciji in državljanski vojni. Celo med komunističnimi poslanci ni edinosti in iz komunističnega parlamentarnega kluba so izstopili že trije poslanci, ki se ne strinjajo s prevratnimi načrti nekaterih voditeljev. Tako se je začelo čistiti ozračje in upati je, da se kmalu očisti popolnoma. Ko bo zapeljano ljudstvo spregledalo in spoznalo prave namene komunističnih voditeljev, ostane s temi voditelji še prav malo ljudi in s temi bo prav lahko delo, ako bi se jim slučajno zljubilo delati revolucijo po ruskem vzorcu. Naročite pravočasno Svetovna vojna W SSikah 6I1 pesmi začne izhajati ¥ »Domovini". »Svetovna vojna" bo pereča zabavna satira na vse one razmere, ki smo jih doživeli med vojno. Dopisi. Vozna pošta Kamnik-Motnik. Vse občine, ki ležijo ob meji bivše Štajerske, nimajo sedaj nobene zveze s Kamnikom, kjer je sedež glavarstva, sodnije, davkarije in kjer se nahaja najbližja železniška postaja. Dopisi državnih oblasti romajo pogosto daljno pot Kamnik-Ljubljana-Celje-Vransko-Motnik in obratno. Uradno poslovanje in uradno dopisovanje županstev, šolskih uradov in orož-ništva je s tem v znatni meri zadrževano, posebno v slučajih, ko je potrebna nujna rešitev. Vozna pošta, ki odhaja vsako jutro iz Motnika in se vrača opoldne preko Tuhinjske doline iz Kamnika, lahko v znatni meri ustreza zasebnim potrebam ta-mošnjega prebivalstva, ker je voza-rina s poštnim vozom, dasi visoka, še vedno nižja, kakor pa če bi si posameznik najel svoj lastni voz. Do zadnjih mesecev je prevažal pošto gostilničar Burkelca (Vidovec) iz Laz pri Zg. Tuhinju. Stara pogodba med njim in državno upravo je potekla. Država je razpisala prevažanje pošte z novimi pogoji glede državne podpore. Podpora je sicer znatno visoka, vendar zahtevajo vozniki iz Tuhinjske doline, oziroma iz Kamnika ali Motnika, še več. Demokratska stranka se je zanimala za vzpostavitev redne poštne vozne zveze med Kamnikom in Moinikom, ker uvideva potrebo te zveze in bi bilo s tem prebivalstvu v Tuhinjski dolini, v Špitaliču in Motniku ustreženo. Demokratska stranka se je obrnila na poštno ministrstvo in obenem na poštno ravnateljstvo z nujno prošnjo, da se znova prične redna vožnja, toda državna poštna uprava je bila dosedaj mnenja, da je državna podpora, kakor je bila označena v razpisu, zadosti visoka za prevoz vsak dan nekaj malo uradnih dopi- sov, pisemske pošte, denarnih poši-ljatev in nekaj malo zavitkov preko Tuhinjske doline. Stranka je tudi poštno upravo opozorila na to, da se pri prevozu potnikov ne izkorišča, ker so se pogosto dogajali slučaji, ko so vozniki poljubno drago zaračunavali prevoze posameznim osebam. Vozarina je bila v mnogo slučajih na kratke razdalje 10 do 15 km naravnost previsoka in pravica državne oblasti je, da višino vozarine strožje nadzira, ker redno vozno zvezo vzdržuje država, ne pa zasebnik. Znano nam je, da išče g. Burkelca najboljših odnašajev z gospodi iz vseh različnih uradov iz Kamnika. V sredstvih zbližanja ta mož ni bil menda nikdar posebno izbirčen, ker ga pozna vsa Tuhinjska dolina, prav posebno pa tisti, ki so imeli ž njim kdaj kaj več opravka, da je to tiste vrste mož, ki mu na kmetih pravimo, da ima v sebi mnogo napihnjene bahavosti, pa malo možatosti in prav nič značaja S tem hočemo pribiti potrebo, da se novi okrajni glavar v Kamniku pri določitvi cen za vožnje s poštnim vozom ozira na želje tuhinjskega prebivalstva, ki ne-prenese poljubno visokih cen, kakor bi se zdelo dobro za žep podjetniku ali pa posameznim njegovim voznikom. Farovži in farovški hujskači izrabljajo po svojih starih manirah ta slučaj proti državi in pravijo: «Kar nam je dala bivša Avstrija, to nam je vzela Jugoslavija!» Marsikaj je bilo pred vojno poceni. Vožnja iz Ljubljane v Zagreb je pred vojno stala 12 kron, danes stane nad 200 kron. Lahko bi rekli, kar nam je Avstrija dala, to nam je vzel železniški minister dr. Korošec in njegova Slovenska ljudska stranka. Vsak pameten človek in razumen gospodar pa dobro ve, da preko svojih dohodkov država ne sme imeti mnogo več izdatkov, ako noče iti na boben, in ako nočemo v gospodarstvu postati hlapci francoskega ali ameri-' škega kapitala. Nova država še nekaj let ne bo gospodarsko urejena in še nekaj let se bo treba sprijazniti z mislijo, da od države ne smemo nemogočih stvari zahtevati. Nesmiselna je trditev in zahteva od države, država naj ne pobira nobenih davkov, vse pa naj da, kar prebivalstvo zahteva. Menimo, da je dolžnost orožništva, da take podle protidr-žavne hujskarije, ki prihajajo iz fa-rovzov, zasleduje in naznanja primerni oblasti. Zelja nas vseh pa je, da se v doglednem času vozna pošta med Kamnikom in Motnikom vzpostavi. Ali je «Domoviua» kriva? (Dopis z dežele.) Na praznik Sv. Štefana napravila je duhovščina velikansko reklamo za svoje cigansko časopisje («Večerni list», «Domoljub») obenem pa proti «Domovini». Ker bode to rovarenje proti «Domovini» od strank duhovščine na prižnici povsod enako (Škofova okrožnica), zato opustim ime naše vasi in tudi ime župnika, ker ga poznam kot zmernega duhovnika, ki mora delati, kar mu škof predpisuje. Da je «Do-movina» vzrok, da nima klerikalna stranka več tiste moči kakor v rajni Avstriji, to z veseljem poudarjam; vsled tega je tako hudo pri tej gospodi, povdarjati pa moram, da se vaša oblast ne povrne v.č, tista korupcija in skubenj- kmeta je minula za večno. Bolj ko kričii; do prižnicah čez «Domovino», bolj kmet spregleduje, da je ona njemu v korist, in se vam smeje. Mi kmetje pa, ki smo bili do ustanovitve tirne države Jugoslavije brez vsakršnih pravic, moramo paziti, da se «Domovina--še bolj razširi m-:d nami, ker s tem se izkažemo hvaležnega «Domovini», ki se bori naše pravice. Kmet, ttaj ti bode za nauk: kar tebi ni všič in po volji, čez to zabavljaš, kar pa našim nasprotnikom ni všeč, čez to oni zabavljajo, toa-j pošlji takoj naročnino za «Doriovino». Po mnenju naših duhovnikov glasom nedeljske pridige je «Doi.iovma» vzv\ vsega hudega, namreč za duho." ike, ker pa kmetje nimamo prižnic, da bi tudi naše mnenje povedali, zato imamo «Domovino» ter se usojamo vprašati naše duhovnike: Ali je ^Domovina* vzrok, da se je začela leta 1914. ona ostudna vojna, v kateri se je ljudstvo tako «pokvarilo» v vašo škodo? Ali je «Domovina» vzrok, da se je škof Jeglič pregrešil proti 5. božji zapovedi, ko je na poboj pozival fante in može? Ali je «Domovina» vzrok, da so bili možje odvzeti od svojih družin in mladeniči od svojih staršev? Ali je «Do-movina» vzrok, da je dr. Pegan govoril one besede, ko so ustrelili kmeta Brenceta iz Dovjega: «Ni ga ško-da?» Ali je «Domovina» vzrok, da so od klerikalnih prvakov postavljeni komisarji brez srca rekvirirali živino in žito od našega kmeta za sramotno ceno? Ali je «Domovina» vzrok, da duhovniki niste imeli takrat nobene pridige o tej krivici, ki se je godila kmetu? Ali je «Domo-vina» kriva, da niste celo vojno niti enkrat pridigali, da je uboj in rop greh, četudi je vojna? Ali je «Domo-vina» kriva, da so duhovniki dali po nekod vse cerkveno premoženje za vojna posojila, da so sedaj vse blagajne prazne? Ali je «Domovina» kriva, da morate sedaj za vsak vinar beračiti, ljudstvo pa ne da, ker se boji, da denar zopet ne-izgine, itd.? Gosp. duhovniki, te vprašanja natančno preberite m videli beste,^ da ste veliko pripomogli sami, da živimo v takih razmerah; imeli ste naše ljudstvo v rokah, takrat bi se z vso vnemo oprijeli prave vzgoje in bil bi danes raj. Ali takrat ga niste za vsako neresnico lahko tožite, me- bi sestajal iz delegatov vsake grupe, vzgajali za poštenega človeka, pač ne že celo, ker sem toliko pošten, da ki bi kreditirala za gradnjo ali eks- pa za živinčeta klerikalnim oderu- svoje dopise podpisujem, nasprotno ploatacijo kakega državnega elektro hom in mogotcem. «Domovina» pa se pa zaveda katoliško urejevani tehniškega podjetja. «Domoljub», da se zbira okrog nje- q tera zaiCOnskem načrtu je raz- saksonsko petrolejsko družbo v Londo- ga premnogo katoliških ljudi, ki tako pravljala stalna elektriška komisija nu in je v zmislu dogovora z državo je vzrok, da je ljudstvo spregledalo, kdo mu hoče dobro, zato se je obr- šo provizijo, kakor io je zahteval bančni sindikat. = Eksploatacija petrolejskih vrelcev na Hrvatskem. Narodna banka d. d. v Zagrebu je stopila v zvezo z angleško- nilo od vas, zato pa tako jamranje nesramno lažejo in obrekujeio, da si v Ljubljani na svoji plenarni seji ustanovila v Zagrebu Jugoslovansko v klerikalnem Jeruzalemu. Nauk: ne upajo podpisavati svojih dopisov; dne 4 t m Komisija pozdravlja mi- petrolejsko delniško društvo s sedežem —~ - - —- - « Sel, da se uprava električnih naprav v Zapbu. Družba ima namen eksplo- „„' ,„„k nrii.-fnn.lr>. atiratl petrolejSKe vrelce. V koncesiji Naročimo takoj «Domovino, in pri-poročajmo jo našim prijateljem. Iz Gorenje vasi. Krajevna organi- za odgovornega urednika pa so si izbrali državnega poslanca profe- ne sme voditi zgo1j {z privatno-ka- n0'^-' ' sorja Sušnika, ki s svojo akademsko Pitalističnih vidikov, temveč se mo- ^atnih kiSetrov obsega 2400 kvadratnih kilometrov. Osnovni kapital zacija Jugoslovanske Demokratske in poslamsko častjo stoji kakor plot rajQ pri teli podjetjih velikega gospo- znaša 50 milijonov kron. Država parti- stranke v Gorenji vasi ima v nedeljo pred rjovecimi psi, varujoč jih nase barskega značaja varovati javni in- cipira v glavnici s 25 %, ne da bi po- dne 9. januarja 1921 ob 3. uri po- opravičene brce. Ven z imeni, sicer {eiesj Glede načrta samega pa je ko- ložila kak kapital. Društvo je učlanje- poldne v hiši Martina Brenca (v Pe- bomo res mislili, da ste izšli iz kake mjsjja mnenja, da bi bil zakon v tej no tudi v velikem petrolejskem koncer- stoti) redni občni zbor. Člani in čla- šole, ki vstvarja «barabe», zavedam liki preurasjen. Predno more in nu RoyaI Dutsch in Shell v Londonu. • _ < ik^A A>\ ca rvo An fo crvla ni rta OnrAniclrAtn * j« 1 v_____ __ ____. _ _ — hJnvn hnrinnnZnn invnrnn \! o naši šoli. Ko je moj tast g. Andrej si puste dopasti da sem Jih vzgojil ra predhodno ustvariti podlago tej -ofaftavTmt izvozu poštnih pa-Vavken leta 1857. nastopil službo- v «barabe>>, kakor trdi <>, upravi. 2e za izdelavo generalnega Mnihpoiujk vinoze^tvl. Izvozne vanje v Cerkljah, se je valjala sola v najbolj krscanski m katoliški m <. ki potem Posti predajajo ze ^aca- stvi. Le človeku na najnižji stopnji že večkrat bil na onem svetu in so so izg]a iz priVatne inicijative in so zemstvo. V krajih, kjer ni carinarnic, zadošča, da Potolaži glad in si uga- mu vse tamošnje razmere prav do- ge danes v privatni ali samoupravni sprejemajo izvozne poštne pošiljke on- si žejo. Ljudem na višji stopnji omi- bro znane. Božja volja mu omogoča, gospodarski upravi Komisija je dolne Pošte in iih odpravljajo na naj- ke se pojavljajo zahteve duha, ki iih da se vrača med navadne zemljane mnenja da je tudi pri nas neobhod- blxiž'° P°M°> kief ie carinarnica. Cann- lmenujemo kulturne potrebe. Tem in posreduje med njimi v prid za- no potrebna privatna inicijativa in f1 uradn,ki P°tem na te' P°stl P°si1^ slednjim primerno se je naša šola mrlim. Seveda rabi v izvrševanje udeležba privatnega kapitala: v po- -JuSvansko-italiianska komora razširjala stopnjevaje na dvo-in tro- svojega nadnaravnega pok 1 ca gmot- speševanje vodilne misli zakona sma- „ J^j^S^S-iS^t!. razrednico, ki so ji pridejali se pod nih podpor v blagu m denarju m tra komisija kot umestno, da se pri- g0vski komite, ki ima svoj sedež v Ri- Vavknom četrti in peti razred. Na- tira dusevnoosiabele naravnost v tegne, dokler ne more država sama mu, pripravlja za najbližji čas sesta- ravno, da so morali Cerkljani utrpeti blaznost. Svojih žrtev išče največ v gmditi električnih naprav privatni nek trgovskih in industrijskih društev ogromne stroške za prizidavo polo- osamljenih gorskih krajih, kjer so kapital, da bi bilo mogoče razviti Italije in Jugoslavije, na katerem naj vice šolskega poslopja in lastne šo- ljudje zelo podvrženi vražam. Naj- električno industrijo, fudi pri nas se položi temelj za jugoslovansko-itali- le na šenturški gori. Zmogli so ve- hujše posledice so se pokazale v Ko- na slovenskem imamo mnogo vod- jansko trgovsko zbornico v Rimu. lika bremena mirno in trezno pre- kri pri posestnicah SI. Domači hčeri nih sil Ako bi te sije Vporabili za - Pomanjkanje mleka v Nemčiji. mišljeno, ker jih nihče ni hujskal; naj umrl nezakonski otrok, katerega elektrifikacijo naše dežele, bi mogel ^UstiLeTodatke TvSS ShSSS-Pa bi se tedaj znašel kak Viktor oče je podlegel neki bolezni v ru- imeti vsak i5rtnik v mestu in na de- rposaLznih večiih mestiS Turk, - pa ubogi Vavken, kmet m skem ujetništvu. Seveda se je bil želi električno gonilno silo. Mala da s tem dokaže nemožnost Nemčije] ostalo učiteljstvo. Z ozirom na po- «novi prerok» tudi z njima sesel na obrt in industrija se bo mogla pri izpolniti ententino zahtevo po oddaji trebe časa, koristi občine in socialni onem svetu in ji po njem poslal raz- nas §eje s pomočjo elektrike razviti. 640 tisoč molznih krav. Mesto Hamburg položaj učiteljstva, smo predlagali nih naročil, vsled česar je vsa dru- 7aradi tega je zakonski načrt o elek- je podalo sledečo sliko: leta 191.1 se je ustanovitev šestega razreda in po- žina (gospodinja, sestra in mati) že trifikaciji lako važen in treba se bo konsumiralo dnevno 356 tisoč litrov sebnega gorskega oddelka. Da bomo napol ali popolnoma zblaznela. V brigati da ne bo oviral, ampak da mleka. V letih 1915 in 1916 je dnevni med razumniki naleteli na tak skraj- najhujšem mrazu letajo zgubljene re- bo ustvaril najbolj*- -----knnsinn twriei na 30*5 tisoč litmv in leni odpor, se nam še sanjalo ni. Jaz ve po zasneženem pokopališču, škro- razvoj je industrije. sam sem ovrgel vse ugovore, ker so pe ga z blagoslovljeno vodo, pobile ___ bili popolnoma neutemeljeni in vsči- so mačke in psa, ju slovesno pokoloma neresnični, kar je morala šol- pale in ob grobu molile rožni venec, ika oblast tudi vpoštevati. Razšir- pastirja pa so nagnale s sekiro, ker majo klerikalci. V Beogradu so ostro bo ustvaril .najboljšo podlago za l«M«3<» gf^JJ^ konsum omejen samo na dojenčke, noseče žene in bolnike. Danes znaša po-= Za znižanje cen živine se zavze- za bolnike in dojenčke dnevno ______r_____________________________________ . , *> klerikalci. V Beogradu so ostro Si^TcSVlS jenje šole ne stane Cerkljanov niti se je protivil molitvi ob mrhovinah. nastopili za popolnoma^ prost uvoz ne dobe skoro nobenega mieka ali pa vinarja (najmanj pa kaplana g. Tur- Prerok, ki večkrat tudi sam pride v usnja. S tem bodo tmiceni, ker za samo sur0grate odrasli preko 6 let ne ka ki je v Cerkljah od danes do jutri). Kokro, zganja hudiča, zvoneč s krav- eno naso krono dobiš štiri avstrijske dobe sploh nikakega mleka. G o- Grantec, Petrove in Zelnik Miha jim zvoncem okoli hiše, zagovarja krone, vsi usnjarji, padle pa bodo bodo toliko pošteni in vam bodo kot prašiče itd. Oblasti opozarjam, da zlasti cene kož, ker bodo nanje pri-čJani krajnega šolskega sveta to ra- izslede sleparja! tiskale inozemske cene usnja. S tern de volje potrdili. Res, da je proračun-- letos nekoliko večji, a to samo zato, ker stane klaftra drv 500 K. Zaradi preosnovane šole pa se ne kuri nič več, nič manj kot zadnjih 21 let. Naredimo še račun z učiteljstvom, ki usnja. pade tudi cena živini. Mi to navajamo le v dokaz, kako kratko mislijo klerikalci. = Premog bi radi podražili klerikalci in še nekateri kratkovidneži, ki V par dnevih se zopet sestane' ustavotvorn;. skupščina, da nadaljuje svoje delo. Najpoprej se pa mora spopolniti Pašičeva vlada, Državna eSektrilSkacija. _______________ Na kratko smo že omenili, da je brez preudarka podpirajo zahtevo ga plačuje vsa država, ne" pa cerk- ministrstvo gradjevin izdelalo pro- trboveljskih delavcev po 134odstot- je za se(J • sestavljena s«mo iz ijanska občina. Če vzamemo za os- jekt zakona o podržavljenju električ- nem zvišanju mezd. Noben bistven racjjkalcev in demokratov štiri mi- »ovo 15 miliionov državljanov, tedaj ne proizvodnje in uporabe električne povišek mezd ni mogoč brez poviška nistrstva so pa še nezasedena in za pride od vsega cerkljanskega učitelj- sile. Oče projekta je minister Joca Jo- cen premoga. S cenami premoga prjde;0 v prvi vrsti v poštev stva na osebo mesečno 17 stotmk vanovič in zatrjuje se, da je sodelo- gredo pa cene vseh izdelkov nav- bosanski muslimani morda pa tudi enega vinarja. Kjer je pri hiši deset valo tudi udruženje inženjerjev in zgor. Že zapiramo tovarne, v Jese- -e kaka dl*urra stranka Veliko na- oseb, pride na vse: mesečno eden arhitektov v Beogradu. Osnovno na- nicah odpuščajo delavce, ker je pri ko SQ storyi Zemljoradniki (kmet- in pol vinarja. Vsa občina plača te- čelo zakonu je, da ima država pr- nas delo predrago. Mi smo mnenja, pos}ancj) ki niso hoteli vstopiti daj za domače učiteljstvo letno okro- venstveno pravo pri gradbi električ- da se revnejšim delavcem v Trbov- y v£do bi na ta način naj- glo 60 kron, jaz sam pa sem izjavil nih naprav na suhem in na vodi za Ijah lahko doda, da morejo živeti, a boj. na|i0j;e zastopati koristi krajnemti šolskemu svetu, da prepu- proizvajanje in razvajanje električne- onim, ki popivajo in zapravljajo, nič. km(!ta stori|i ' niso ho'teli te(Ta ščam svoj zaslužek za vodstvo in ga toka. Država bi imela po tem Večno višanje mezd in cen mora ne- mo zato ker mislijo da bodo dobili urejevanje matice domači solarski načrtu pravo eksproprijacije vseh tu- hati, če noče vrag vzeti vsega. Dra- _ ako'ne bodo na vladi — pri knjižnici letno 600 kron, s čimer so di že obstoječih električnih naprav ginja mora navzdol, ne pa navzgor. prihodn|ih volitvah še več poslan- vam tedaj povrnjeni vsi prispevki za in pravic proti odškodnini. Kot naj- = Monopol sladkorja. Demokratska [.gv geveda kritizirati je ložje kot naše učiteljstvo. Od nove učne osebe višji posvetovalni organ v vseh vpra- stranka ie z uspehom nastopila proti delatjv jn kmetska stranka ie res plača vsa občina približno letnih šanjih te stroke se ima ustanoviti nameravani uvedbi monopola na slad- , , vnpi- - J;.vrl- 6 kron Kogar tišči domači učitelj- Državni Elektrotehniki Savet, ki bi kor in preprečila, da bi monopolna raz- P^v^ siaoo vpeijaia v nase javno ski davek, naj pride k meni in prav bil sestavljen iz zastopnikov različ- prodaja sladkorja prešla v roke bančne- zmjenje. rad mu ga povrnem v popolnem zne- nih ministrstev in trgovskih, indu- sindikata Kakor pa se sedaj1 jav- spopolniti je tudi mesto ministra Sku. Vsakomur pa s/m pripravljen strijskih obrtnh, zemljedelskih in J-^Be ^ finaU, ki je 3 plačati nagrado 1000 kron, ce mi delavskih zbornic Kot kontrolni or- Finančni mini3ter se je obrnil na upra- r T_ . Ci . dokaže, da moje trditve niso resnic- gan za uporabo dohodkov od elek- vo monot>0i0v z vprašanjem, če je pri- P° smr{l Koste Stojanovica ne. Kar se pa časopisov tiče, vam tričnih naprav, bi se ustanovila pri pravljena prevzeti v svojo upravo tudi . javljam, da odgovornega urednika ministrstvu trgovine in industrije e- sladkor. Uprava se je principijelno iz- postalo izpraznjeno. 1 osojni tinanc- «Domovine» in «Kmetijskega lista» lektrotehniški financijski odbor, ki javila za to, in sicer za polovico manj- ni minister dr. Kosta btojanovic je bil izredno sposoben, delaven in pošten mož in zato je njegova nenadna smrt izzvala v vsej državi resnično, globoko žalost. Ker je bil pokojni Stojanovič demokrat, bo tudi njegov naslednik iz te stianke. Imenujejo se do sedaj trije kandidati: dr. Voja Veljkovič (ki je pa baje že odklonil), dr. Voja Marinkovič in dr. Milan Markovič, znan finančnik, ki je že bil minister financ v prejšnji Srbiji. Vsa naša javnost stoji še pod vtisom vladnih ukrepov proti komunistom, ki so pripravljali prevrat in državljansko vojno, pa jim je vlada še pravočasno stopila na prste, zaprla njihova shajališča, prepovedala izdajanje njihovih hujskajočih časopisov in sploh prepovedala vsako komunistično agitacijo. Te vladne odredbe se splošno odobravajo, ker ono, kar so uganjali v zadnjem času komunisti, je presegalo že vse meje, ono, kar so pripravljali, je bilo pa naravnost zločinsko, ker krvi je teklo že dosti in ruskih boljševiških razmer si pri nas nobeden razumen človek ne želi, te razmere bi radi pri nas ustvarili samo brezvestneži, ki pričakujejo od tega koristi za sebe, ker tudi od največje nesreče imajo posamezniki lahko koristi, za ljudstvo, ki bi pri tem irpelo, pa tem brezvestnežem nič ni. Kako slabotni so komunisti pri nas v resnici, se vidi najbolj iz tega, da so sprejeli vse ostre vladine odredbe popolnoma mirno in se niti ganili niso! Z ozirom na razmere, ki so zavladale na Grškem s povratkom na prestol kralja Konstantina, so se pojavili v javnosti razni glasovi o novi delitvi Balkana in sicer na škodo Grčije, ki naj bi izgubila večji del pridobitev na ozemlju ob Egejskem morju — v korist Jugoslavije in Bolgarije. Govori se, da bi se to izvršilo na ta način, da bi Jugoslavija dobila Solun, Bolgarija pa Kavalo. Da bi to bila pametna in pravična razdelitev ozemlja ob Egejskem morju, o tem ni dvoma, ali nam se zdi, da te kombinacije nimajo prave podlage. Francija in Anglija sta gotovo hudi na Grčijo in ji bosta tudi škodovali na marsi-kak način, ampak na to, da bi odvzeli Grčiji Solun in Kavalo, ni resno misliti, četudi bi Grki to radi svoje nehvaležnosti zaslužili. Ampak verjetno je, da bo nov položaj, ki je nastal na jugovzhodu Evrope popo-vratku kralja Konstantina, pospešil ona stremljenja, ki gredo za tem, da se ustvari med Jugoslavijo in Bolgarsko prisrčnejše razmerje, ki lahko privede tudi do tesnejše zveze med obema državama. V avstrijski narodni skupščini je bilo te dni govora tudi o razmerja med Avstrijo m Jugoslavijo in vodja avstrijskega zunanjega urada je izjavil, da upa na boljše sosedske odnošaje med obema državama, odkar je rešeno koroško vprašanje. On se je pa pri tem temeljito zmotil, posebno ker je omenil ravno koroško vprašanje, ki ga mi ne smatramo za rešenega in ga kot takega vse dotlej ne bomo smatrali, dokler ne pripade slovenski del Koroške nam. Ravno koroško vprašanje je največja ovira za zboljšanje odnošajev med našo državo in Avstrijo in ker ima zadnjo, odločilno besedo v koroškem vprašanju še vedno parižka konferenca, ki se do sedaj še ni izjavila, morajo biti Avstrijci pač še vedno na to pripravljeni, da se koroško vprašanje reši drugače, kakor si oni to zamišljajo. Ako bodo v Parizu enkrat tudi nasproti nam pravični, se ne bodo ozirali na goljufivi plebiscit, ki ni bil 'pravi izraz volje koroškega ljudstva, temveč bodo prisodili ono, kar je našega, nam, potem bomo lahko govorili tudi o zboljšanju naših odnošajev do naše severne sosede, Avstrije. Avstrijski Nemci naj torej potrpijo do rešitve koroškega vprašanja, ki nikakor še ni rešeno. Zaradi bogate Besarabije, ki sojo Rumuni odtrgali od Rusije, je še dolgo razmerje med Rtnnunijo in Rusijo zelo napeto in zadnje dni pca-očajo o zbiranju ruskih čet ob besarabski meji, kaKor tudi o rumunskih vojnih pripravah. Oborožen spopad je verjeten, ker ruskim boljševikom je — kakor se iz marsikaterih znamenj vidi — do tega, da vodijo vojne, ki jih vzdržujejo na površju. Mogoče je pa tudi, da je vse to samo rožljanje z orožjem, ker v vojni s Poljsko so bili boljševiki premagani in se bodo morda premislili, predno začnejo z novo vojno BadrojaSc. Včeraj so slavili naši pravoslavni bratje badnji dan (božični večer) z iskrenim in globokosimboličnim običajem. Badnji dan slave Srbi v veselju, med streljanjem, pevanjem narodnih pesmi, plesanjem kola in sežiganjem «badnjaka», t. j. velikega suhega panja ali štora, katerega gredo iskat v zimskotiho šumo. V Srbiji na kmetih gredo seljaki celega sela v šumo, tam poseka vsak za" svojo hišo velik panj, ta panj neso domov ter ga svečano polože na ogenj, kjer gori vso noč. Z žitnim zrnjem in koruzo gospodar v prisotnosti cele porodice poškropi panj, želi družini srečo in zdravje, nakar prično radostno praznovati božič. Po mestih se je ta navada spremenila v toliko, da odneso iz šume domov samo suho hrastovo vejo, okrašeno z raznimi stvarmi. Tudi v Ljubljani so včeraj popoldne priredili naši bratje badnjak. Častniki in moštvo ljubljanske garni-ziie so se po 12. uri zbrali v vojašnici kralja Petra I. na Poljanah Med sviranjem godbe dravske divizije so z zastavami na konjih in vozovih odšli v tivolski gozd po badnjak. V gozdu so med streljanjem pušk odsekali več velikih hrastovih vej. Za vsako vojašnico in višjo vojaško oblast so določili po en badnjak, katerega so okrasili z zastavicami in jabolki, zavitimi v raznobarvan ua-pir. Ko so bili badnjaki gotovi, so častniki in moštvo ob sviranju ma-cedonske «gajde» (dude) in pripro-stih goslačev zaplesali veselo kolo. Z okrašenimi badnjaki se je nato med sviranjem godbe vrnila vojaška povorka v mesto, najprvo pred komando dravske divizije, kjer so izročili prvi badnjak med plesanjem kola na cesti, kar je privabilo mnogo gledalcev. Pred stanovanjem generala Dokiča v Miklošičevi ulici so zaplesali v drugič kolo ter generalu izročili badnjak. Bili so pogoščeni. General sam je stopil v kolo svojih vojakov ter veselo z njimi zaigral. Zelo slikovita je bila svečanost badnjaka v artilerijski vojašnici. Povorka z badnjaki je po Dunajski cesti prispela v vojašnico. Na dvorišču je bilo zbrano moštvo artilerijskega polka. Na sredi dvorišča je gorel ogenj. Povorka je poveljniku polka izročila badnjak. Polkovnik Markovič, kot poveljnik je poškropil badnjak trikrat z žitnimi zrni in koruzo ter držeč badnjak v rokah časti-tal vsemu moštvu «sretan i>ožič, srečo in zdravje». Po častitki je položil badnjak na gorečo grmado. Vojaki so navzoče, tudi'civilno prebivalstvo, skromno pogostili ter nato zaplesali kolo. Iste svečanosti so se vršile potem v belgijski vojašnici in v vojašnici kralja Petra I. na Poljanah. — Maribor, 6. jan. Praznovanje pravoslavnega badnjaka v Mariboru se je razvilo v pravo jugoslovansko manifestacijo. Maribor je videl prvič, kako praznujejo bratje Srbi svoj božični večer. Na tisoče ljudstva je z nestrpnostjo pričakovalo prihoda sprevoda. Badnjak je pričel ob pol 15. uri. Sprevod" je odšel iz artilerijske vojašnice v vojaško realko, kjer so nasekali badnjake, ki jih je vozilo šest belcev. Na glavnem trgu, kjer je pričakovalo na tisoče ljudstva sprevod, se je vršil slovesen sprejem. V imenu Jugoslovanske Matice je ča-stital srbskim bratom za božične praznike odvetnik dr. Muller, ki je pri tej priliki opozarjal brate Sibe na naš še neodrešeni narod, kar kali nemoteno veselje današnjega praznika. Za pozdrav se je zahvalil poveljnik 45. pp., ki je naglašal, da srbski narod dobro pozna težnje bratov Slovencev, zlasti pa razmere na skrajnih severnih mejah. Izjavil je, da naj bo slovenski del naroda prepričan, da ga Srbi nikdar ne puste na cedilu. TisočgJava množica je z velikanskim, navdušenjem sprejela oba govora, nakar je ob nepopisnem veselju godba zasvirala narodno himno «Bože pravde». Na vsem potu je občinstvo z živahnim zanimanjem opazovalo srbske običaje m sprevod povsod /ivahno pozdravljalo. Omenjamo še, da se je sprevoda udeležilo tudi 56 Sokolov na konjih Sprevod je otvoril jezdec, kateremu je sledilo poveljstvo vojaške reake, nato godba, z;i3ta»ono§a, vojaška konjenica Sokoli na konjih, častniški zbor in oficirske dame. Med častniškim zborom je jahal t:tdi dr. Leopold Lenart, kar je vzbujalo splošno pozornost. Beležke. b. Povečana «Domovina®. Z današnjo številko začne izhajati «Do-movina» v povečanem obsegu. V taki obliki bo izhajala «Domovina» dalje vsak petek in bo prinašala pregledna poročila o vseh važnejših dogodkih doma in v tujini, tako, da bodo oni, ki ne utegnejo citati dnevnika, vendar vsak teden natančno poučeni o vsem. «Domovina» je bojni list in pobija v prvi vrsti rimski klerikalizem, ki je največji sovražnik našega naroda, ker ga hoče zasužnjiti duševno, da bi ga obdržal v svoji oblasti. Naravno je, da klerikalci sovražijo «Domovino», ki odpira ljudstvu oči in ga opozarja na nevarnosti, ki mu pretijo od klerika-lizma. Ti sovražniki «Domovine», ki so obenem največji sovražniki slovenskega ljudstva, ne izbirajo sredstev v boju proti našemu listu. Ampak «Domovina» ima tudi svoje stare, preizkušene prijatelje, ki ne samo da ji ostanejo navzlic vsem napadom s prižnic zvesti, temveč ji pridobijo tudi novih naročnikov. O tem smo prepričani in v tem pričakovanju stopamo v novo leto, ki bo — kakor vsa dosedanja — tudi leto boja! Sovražnikov je še vedno dosti. «Domovina» nadaljuje boj s pogumom, ki ji ga daje zavest gotove zmage. b. Kmetijski list napada dr. Žerjava in se mu zlasti prijetno zdi, oči- tati mu, da se poteguje za ministrske stolčke. «Kmetijski list» bo pač bolj srečen, če spravi Korošca in Brejca zopet na vlado, kakor dr. Žerjava. Na druge otročarije odgovarjamo samo: «Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.» Se pač vidi, da je marsikdo teh gg. še pred kratkem bil klerikalec ali šviga-švaga in mu včasih stara narava še ven pogleda. Malo več hladnokrvnosti in preudarnosti je v politiki nujno treba. Zdi se nam, kakor da imajo gotovi klerikalci roke vmes. S tem je za nas ta polemika končana. Imamo preveč stvarnega posla, da bi se bodli z gospodi, ki so glede nesrečne taktike «Zemlioradničke stranke* istega mnenja z nami, a si ne tipajo tega povedati na glas. Politika dveh sedežev ne bo držala. b. Politika zemljoradničkega kluba. Narod je veliko pričakoval od «Zemljoradničkega kluba», ki se je sestavil iz kmetovalcev, izbranih v Srbiji, Bosni, Dalmaciji, in «Samo-stojne kmetijske stranke» v Sloveniji. Pričakoval je, da poseže aktivno v politiko in da zahteva od vlade, da v vsem javnem življenju predvsem gleda na interese-kmetskega stanu in da se izčisti uprava vse korupcije, zlasti pa da se brezobzirno štedi na vseh koncih in krajih. Demokratska in radikalna stranka ne tvorita večine v ustavotvorni skupščni. Od prvega početka je b-lo tedaj pričakovati, da bo zemljoradnički klub jezičel: na vagi in bo vsled tega imel več vpliva kakor mu gre po številu. In res, poslanci vseh delov zemljorad-ničkega kluba so se pripravljali, kaj vse bodo zahtevali od radikalne in demokratske stranke, da se izpolni, če oni stopijo v vlado. Naštevale so se razne stvari: vojno ministrstvo je treba vzeti iz rok generalov, zunanje ministrstvo treba dati politikom iz ljudstva, ustava mora biti povsem svobodomiselna, deželna vlada v Ljubljani in Sarajevu se mora spremeniti, ministrstvo poljedelstva mora priti v Toke osebe, ki ima srce za kmetski stan itd. Vse to se je slišalo in vsakdo, ki ljubi našo državo in predvsem kmetski stan, se je veselil, kako bo kmetsko zastopstvo odločilno postalo. Zlasti so se tega veselili v Demokratskem klubu, kjer so do malih izjem vsi poslanci izvoljeni od kmetov, in si iskreno želijo, da bi kmetske zahteve mogle prodreti. Pri tem seveda je vsak pameten človek moral predvsem uvideti, da država brez vlade ne more obstati. Nove volitve v tem trenotku ne bi prinesle nobene bistvene spremembe. Samo veliko bi stale in ves narod bi globoko razburile. Vlade v naši državi ne more biti, če nima večine v parlamentu. Večina v sedanjem parlamentu je mogoča samo, če so zraven demokrati in radikaici. To si je lahko vsakdo izračunal na prste. Brez teh dveh velikih strank ni vlade. One same pa še ne tvorijo večine. Treba torej, da se jim kdo pridruži. Najbližji so bili zemljoradni-ki. Ti pa so se začeli naenkrat kisati in kujati, češ, da bodo pri prihodnjih volitvah boljše prošli, če re grejo v vlado. Za mandate jim torej gre. Nimajo poguma stopiti v vlado, ker nimajo prepričanja, da bi se v njej lahko tako obnesli, da bi jim volilci dali tudi potem svoje zaupanje. Vsled tega je za največji dve stranki nastopila situacija, da morata iskati pomoči drugod, da se provede ustava in da ne pride velikanska škoda na državo. Ravno v isti meri, kakor je bilo to vsem poštenim demokratskim elementom neljubo, tako je bilo prijetno reakeonarnim elementom, da so sedaj lahko šli po pomoč h Turkom (25 poslancev) in da iščejo tudi še klerikalce. Posledice so že tu. o Agrarna reforma je oškodovana in če ne bodo slovenski demokratski poslanci zmogli uspehov, ki so pravzaprav preko njihove moči, pripelje kratkovidnost gotovih «poIii:i-kov» klerikalce zopet k moči. Seveda sedaj zemljoradniki kričijo, da ne marajo sedeti s Turki v vladi, pa to nobenega ne prepriča, ker vsakdo ve, da če bi bili oni prisedli, bi muslimani ne prišli v vlado in bi sploh bila situacija urejena v vsej državi in tudi v Sloveniji vse drugače kakor je. Tu ne pomaga nobeno izmikanje. Taktika zemljoradničkega kluba je malenkostna in smešna in pravzaprav voda na mlin največjih nasprotnikov vsega napredka in zlasti napredka slovenskega kmeta. To je treba povedati vsakomur, pa naj bo še tako neprijetno, kajti treba, da se gotovi ljudje navadijo slišati resnico in kritiko od vseh strani. Od same domišljavosti nima kmet nič. Proti radščevizmu in komuniz-ma. Iz Beograda poročajo: Pred-sedništvo vlade in ministrstvo za notranje zadeve dobiva iz vseh krajev naše države brzojavne in pismene izjave, v katerih se odobrava energičen nastop vlade proti razoruim elementom v naši kraljevini. Dobro-voljska organizacija v Bosni poziva vlado, naj z istimi sredstvi kot je nastopila proti komunistom, nastopi tudi proti Radieevcem, ki so ravno taki nasprotniki narodnega in državnega edinstva, kakor so komunisti. Bosanski dobrovoljci stoje z orožjem v roki vedno na razpolago vladi, da s silo preprečijo vsak poizkus, naperjen proti narodnemu eainstvu. Siraijk i f«k» dv£§QJi Kadarkoli je v Trbovljah kriza, se ponavljajo stereotipni članki. Socialna modrost in računi se vrstijo red-ko po istem vzorcu. Eden hoče, da država že jutri prevzame gospodarstvo premogovnika, ista država, ki ni znala vzdržati ne delavnic v Drav-!jah ne avtomobilskih delavnic, pa naj so bili na krmilu ministri klerikalci ali socialisti. Drugi bi rad vse delavce na ražnju spekel, ako se cena premogu le za vinar zviša. Tretji se jezi, da «Trboveljska» išče delničarjev med Jugoslovani. Tako gre naprej, a žal vse to nič ne spremeni žalostne resnice. Lov za popularnostjo ne pomaga ne delavstvu do boljšega koščka kruha, ne konsumentu. Družabni red se ne bo še spremenil. Podržavijenje premogovnikov v okviru sedanjega družabnega reda pa je stvar bližnje bodočnosti, na katero se moramo najresnejše pripravljati. S tem pa ni rečeno, da se jo da prelomiti kar čez noč. Na po-sioječem temelju moramo ta treno-iek doseči v križajočih se interesih kar najboljši ekonomski uspeh za našega človeka. S tega stališča presojamo tudi aktualni spor glede «Trboveljskem. Vprašanje delnic nas malo zanima, Vemo, da za temeljito nacionalizacijo tega podjetja ni denarja dovolj in je tudi politično jako težavno vprašanje. Zahtevamo, da se družba povsem preseli v Ljubljano in moramo neprestano pritiskati, da država sklene tozadevno pogodbo z Avstrijo, družba pa v najkrajšem času spravi pod streho v Ljubljani poslopje, kjer bo mogla posloval v vsem svojem obsegu. To bo že samo po sebi znatna olajšava situacije In tedaj bode tudi popolnejša kontrola mogoča. V listih čitamo vabilo jugo-slov. bank na subskripcijo delnic po 900 K, dasi se nominalni znesek glasi na 200 K. Tozadevna pogajanja je vodila klerikalna vlada po bivšem poverjeniku Sernecu in nam podrobnosti niso znane. Vemo pa, da je tuji delničar svojčas vplačal 200 predvojnih kron in da se na borzi prodaja trboveljska delnica dražje, kakor po 900 naših kron. 30.000 delnic kolosalnega mednarodnega podjetja ne pomeni nobene resne nacionalizacije. Trboveljska delnica je špekulacijski papii. Ni naša stvar svetovati, vendar bi bilo škoda, če bi zaradi kratkovidnih kritik poztv naših bank, naj občinstvo delnice podpisuje, osta! brezuspešen. Kakor nam zaradi teh 30.000 dcl-nic družba ni prav nič bližja, tako se ž njo ne moremo sprijazniti zaradi dejstva, da je poprejšnja vlada imenovala štiri gospode v upravni svet, ne da bi oni posedovali delnice. Tudi mi smo mnenja, da je nezdružljivo upravno svetništvo in tako mesto v državni upravi, ki ima kaj posla s podjetjem V konkretnem slučaju pa smo prepričani, da je bil vsaj namen drug. Vsekakor je tudi kontrola upravnih svetnikov domačinov nekaj vredna, in je brez dvoma, da bomo tedaj, ko se sedež družbe preseli v Ljubljano, vsi zahtevali, da naj bodo upravni svetniki po večini naši državljani. Mezdni spor je dosegel vrhunec. Škoda, ki jo ima država vsak dan, gre v milijone. Ni ga med nami, ki bi delavstvu ne privoščil boljše eksistence, četudi vidimo, da veiik del delavstva dosedanjih neutajljivih znatnih napredkov in uspehov ne uporablja ne za povzdigo teiesnene duševne kulture. Vendar je naša dolžnost opozarjati, da ima vsak zahtevek svoje meje v danih razmerah in da je hujskanje včasih največja pregreha na delavstvu samem, ki je vsak dan za stotisoče ubožnejše. Kot čisto objektivni opazovalci imamo vtis, da je bil zadnji nasvet vlade delavstvu in družbi tak, da se je na njegovi podlagi moglo začeti takoj delati. Dal je delavstvu nedvomen uspeh glede minimalnih plač. Odprl je možnost regulacije delavskih piejetnkov sploh, družbi pa izjavil, da se bi vlada mogla odločiti za zvišanje prejemkov šele, kadar bi se posebnako-misija prepričala, da je njen obstoj /sled regulacije ogrožen. Sedaj je dolžnost vseh treznih elementov, da prenehajo igrati se z instinkti mas in občinstva, ki ne more samo razsoditi, kdo ima prav. Mi se ne damo od nikogar učiti v demo-kratizmu, ki mora predvsem imeti pogum, da obvlada samega sebe. Dovolj je škode storjene, dovolj zapeljevanja Vlada una dosti moči, da more odločitev trenotno izsiliti. Zadnja por©SI3a © sSavkš se gtssijo: Trbovlje, 6. jan. Včeraj in danes je imelo delavstvo posvetovanja o stališču, ki naj ga zavzame napram ultimatu deželne vlade. Po dolgih debatah, ki so trajale od 7. ure zvečer do 6. ure zjutraj je sklenil tarifni odbor tolmačiti predlog pokrajinske vlade, od 4. t. m. v tem smislu, da naj se izenačijo prejemki rudarjev trboveljske družbe s prejemki, ki jih dobivajo rudarji v državnih rudnikih v Velenju. Dokler komisija sestavljena od delegatov delavstva in vlade, ki naj se sestane takoj po podpisu te pogodbe in konča delo najpozneje v 14 dneh, ne specificira izenačenja prejemkov, se kot predujem na izenačenje takoj zvišajo prejemki za 25%. Če vlada prisili »Trboveljsko družbo", da podpiše vladin predlog z zgorej navedenim tolmačenjem, se rudarji vrnejo na delo. Delavstvo priznava potrebo zvišanja produkcije za narodno gospodarstvo. Stalna komisija, v kateri bi bili zastopani po V3 glasov vlada, delavstvo in družba, bi lahko mnogo pripomogla k povišanju produkcije. Vrhutega se delavstvo zaveže stalno dvigati produkcijo, če se mu da garancija, da se s povišanjem produkcije in nad-vreanosti progresivno dvigajo prejemki delavstva. Ljubljana, 6 januarja. „Zveza indu-striicev" v Ljubljani je kot „reprezen-tant industrije" vložila pri deželni vladi protest radi namere, da bi se pri »Trboveljski družbi" izvedla revizija poslovnih knjig, češ, da pomenja vpogled v poslovne knjige poseganje v svobodo, zajamčeno po državnih osnovnih zakonih, ki je po njenem mnenju dopustno le v številčno določenih primerih. v zakonu izrecno navedenih. Pritegnitev delavstva k vpogledu v knjigovodstvo je pa pri vsem vpošte-vanju neurejenih komp. razmer oblasti novun, kojemu mora nasprotovati vse podjetništvo. Zveza industrijcev še posebno navaja, cla deželna vlada*ni za-počela sličnih eksperimentov niti takrat, ko je bila socijalno - demokratska stranka v njei krepko zastopana in ne more umeti, da dovoljuje deželna vlada baš sedaj, da se naj v industri/o uvedejo radikalne- tendence. Zveza industrijcev zatrjuje, da so dosedanja pogajanja glede stavke v trboveljskih rudnikih nudila vso možnost do mirnega sporazuma, zato tem manj ume-va, da se iz vladne strani brez dejanske potrebe uvajajo dalekosežne in v posledicah nedogledne metode socijali-stičnega značaja. Zveza industrijcev prosi končno, da se izpodbijana točka odloka ne izvrši in da se tako ščiti veljavni zakon. Naitsoveiše. Ur« Iv Zagrebu Zagreb, 6 januarja. (Izv.) Danes je prispel sem minister trgovine dr. Ku-kovec. Inspiciral je tukajšnji oddelek za trgovino ter je nato imel konferenco s predstavniki trgovine in industrije. Na konferenci se je razpravljalo o carinskih , zadevah, zlasti pa o trgovinski pogodbi z Italijo, za katero se skoraj pričnejo pogajanja. Beograd, 6. jan. (Izv.) Za šefa kabineta ministrstva za trgovino in industrijo je imenovan inšpektor dr. Milan Lazarevič. EI'Annunziov Radit m Opatija, 6. januarja. (Izv.) Italijanska obmejna žandarmerija je vjela tri D' Annunzijeve legionarje, ki so ukradli D'Annunzijevo privatno blagajno in ušli iz Reke. V blagajni so našli okoli 20 milijonov lir v gotovem denarju in vso D' Annunzijevo privatno korespondenco. V ti korespondenci se nahajajo uradni dokumenti, ki dokazujejo direktno zvezo med D' Annunzijem, Ra-dičem in Ljeninom. Policija je izročila zaplenjeni materijal generalu Caviglii. • Položaj sia Reki. Opatija. 6. januarja. Začasna reška vlada je setavljena tako - le: Predsednik: Antonio Grosich; notranje zadeve: Elpidio Springhetti; narodna obrana: Horst - Venturi; finance: Idone Rudan; gospodarstvo: Giovanni Rubinich; javna dela: Clemente Ma-rassi; pravosodje: John Stiglich; pro-sveta: Salvator Belassich. Opatija, 6. januarja. Od legionarjev in arditov v d'Annunzij. službi so doslej zapustili Reko vsi oddelki razen enega, ki ni hotel oditi, ali ga je sam D Annunzio pregovoril, da tudi on zapusti Reko. Tekom današnjega dneva zapusti tudi ta zadnji legijonarski oddelek Reko. Rim, 6. januarja. „Tribuna" javlja iz Reke, da se je izkrcal na otoku Ra-bu večji oddelek jugoslovanske vojske, ki je prevzel vso oblast v svojo roko. — „Tribuna" sama dvomi o resničnosti te vesti. Rim. 5. jan. Giornale cf Italia piše v članku o bodočnosti Reke, da mora Italija posvetiti sedaj vso skrb in pozornost Reki, ker sicer se zgodi, da pride Reka v nedoglednem času v jugoslovanske roke. Boj za Reko se ne bo bojeval v kulturnem, ampak na gospodarskem polju! Jugoslavija ima v tem slučaju mnogo ugodnejši položaj, zato mora Italija takoj pričeti z delom, da ne dobi Jugoslavija na Reki gospodarske premoči. __ Zavezniški vrhovni s vet. Pariz, 6 jan Po sporaz auu rr"jci zavezniškimi vladami se sestane \ r-hovni svet dne 19. t. m. v Parizu, ki bo razpravljal o sledečih točkah: 1) Razorožitev Nemčije; 2.) revizija mirovne pogodbe v Sevreju; 3.) reparacijsko vprašanje z obzirom na ruske priprave na napad na Rumu-nijo in Poljsko in organizacijo splošne zavezniške ofenzive proti boljše vikom. Rim, 6. januarja. (Izv.) Zbornično zasedanje se prične zopet dne 26. januarja. Ker je navzočnost ministrskega predsednika Giolittija neobhodno potrebna, bo zastopal Italijo na pariški konferenci zunanji minister grof Storža. Splošno prevladuje mnenje, da so nasprotstva med Anglijo in Francijo jako velika. Posredovalna vloga Italije pridobiva vedno bolj na pomenu. „Tribuna" izvaja mnenje, da bo nemško vprašanje na konferenci zavzelo toliko časa, da rusko vprašanje sploh ne pride do razprave. Izvršitev rapaliske pogodbe. Rim, 6. jan. usti "oročajo- Po končanem reškem vprašanju ima ratifikacija rapalske pogodbe sano formelen pomen. Med itahjansko vlado in odprav,nko \ poslov jugoslovanske vlade so dol >č;ie ?.t vse formalnosti gl.:d_* ratifikacije, ki je v bistvu samo diplomatska ceremonija. — Kar se tiče sestave komisije, ki bo določila sporazumno z jugoslovansko kom is; i ,- vse detajle meje na terenu, italijanska vlada še ni imenovala svojih delegurc/, a je že jugoslovanski vadi sporočrfa svoje predloge, tri so tako ooptMiiivi, cla bo jugoslova i -k ~i vlada z mirno vestjo pristala na vse rektifikacije meje v spornih točkah Zboiiianie poioiaja na Irskem. Kopenhagen, 6. januarja. (Izv.) Po poročilih iz Londona se je v zadnjem času položaj na Irskem zboljšal. V zadnjem tednu ni bilo več toliko atentatov in tudi ne mrtvih, kakor popre;. Vlad bo izvedla homerulski zakon in postaneta tako severni in južni irski parlament dejstvo. Grofija Ulster je že postavila svoje kandidate. Domneva se, da bosta oba parlamenta že spomladi otvorjena od kralja ali pa od princa Wales. London, 6. januarja. Listi poročajo, da bo vlada dovolila, da se sestane sinfajnovski parlament. Preprečen iMat fašistov na Gšoflittija. Rim, 6. januarja. (Izv.) „Tempo" poroča, da je rimska policija razkrila veliko zaroto fašistov proti predsedniku vlade Giolittiju. V zaroto so bili zapleteni nacionalistični poslanec To-fani, general Giardino, major Parissi, inženir Sennegallia in profesor Pre-ziosi. Policija je aretirala vse zarotnike in v njih stanovanjih zaplenila bombe in peklenske stroje. Otvoritev grškega parlamenta. Atene, 5. jan. (Izv) Danes dopoldne je bila po slovesni službi božji otvorjena grška zbornica. Kralj Kon- stantin in kraljica sta bila živahno * Masarykov dar jugoslovanskim di- venska ljudska stranka) 553 dni; An- državne misli. Takih pijonirjev pa m<: pozdravljena. Seji je prisostvovalo iakom. Predsednik češkoslovaške repu- ton Kristan, ravnatelj (soc. demokrat), v apaški kotlini krvavo potrebujemo in. tudi nekaj venizelisticnih poslancev, bliki dr. Masaryk, je poklonil jugoslo- 187 dni; Branko Jovanovič, general, za t d mislimo, da bi bilo umestno pre-VroM kVms+anfirv 1V nrpritnl nrpctol vanskim dijakom v Pragi kot božično 316 dni; Velizar Jankovič, uradnik staviti to učiteljstvo kam na Kočevsko. nTtL^r w«rEvl r darilo 15.000 češkoslovaških kron. S (radikalec), 229 dni; dr.Vekoslav Ku- v apaško kotlino pa poslati druge. Sini govor, v Katerem izraza svojo ra- prispevki naših kolonistov se je prire- kovec, odvetnik (demokrat), 229 dni; cer pa: koliko je slovenskih učiteljev dost nad ljupeznijo, Ki mu jo je iz- dd y jugoslovanski menzi prisrčen bo- Velislav Vulavič, inženjer (demokrat), na Koroškem? kazal narod in svoje veselje nad do- žični yečer 424 dni; Vilim Bukšeg, tipograf (soc. * Pred evakuaciio nam nrisoienetra brohotnostjo, ki so p pokazale aln- * K izseljeniški statistiki. Po uradnih demokrat), 187 dni; Vitimir Korač no- ozemlja Iz Beograda poročajo, da se rane vlasti napram Grški in njenemu zabiležkah je v mesecu decembru pre- vinar (soc. demokrat), 288 dni; doktor zatrjuJie v merodajnih krogih da mora narodu. Nato ;e napovedal reformo teklega leta odšlo preko Ljubljane v Vojislav Veljkovič. pravnik (demokrat), Italija do dne 10. t. m evakuirati ozem- ustave in zakonodaje v smislu de- Ameriko okoli 390 oseb. Zadnji trans- 302 dni; dr. Dušan Peleš, odvetnik ki po rapallski pogodbi pripade mokratične organizacije. Zvezo s Sr- port 125 oseb je odšel preko Trsta. Iz- (demokrat) 78 dni; ar_Edo Lukmic, nagj državi. Isti dan bo^naše vojaštvo bijo označuje prestolni govor za seljeniško gibanje pri nas je sedaj znat- odvetmk (demokrat) 237 dni; dr.Ziv- zasedlo to ozemije. jamstvo za mir na Balkanu, pred- ostalo, ker vlada v Alenki v vseh ko Petri* Konflikt med oficirji in meščan- stoječo poroko grške princesinje He- S^SA^l nSc^S stvom v Osijeku: Pred nekaj dnevi lene z rumunskim princem pa kot do- .j]a dotok 1jzseljencev Ameriški listi čevič, odvetnik (narodni klub) 229 dni; so nekateri bivši avstrijski sedaj ju- bro znamenje za prisrčne odnošaje pri0bčujejo obširne statistike o velikem dr. Ivan Krnic, odvetnik (narodni goslovanski oficirji — ali kot jih v med obema državama. Koncem g o- izseljeniškem gibanju vseh narodov klub), 88 dni; dr. Ivan Paleček, od- Osijeku imenujejo kakisti — napadli vora se je kralj spominjal svojega Evrope. Na izseljeniškem otoku Ellis vetnik (demokrat). 88 dni; Ivan Ro- urednika «Hrvatskega Iista», ker jih umrlega sina Aleksandra in progla- Islandu čakajo velikanske množice iz- škar mlinar (jugoslovanski klub), 100 je v listu oštel zaradi tega, ker go- sil tretjo narodno skupščino za ot- seljencev. Glavni kontingent tega sploš- škar. mlinar (jugoslovanski klub), 88 vore medseboj dosledno nemško. Ker vorjeno. Prihodnji seja bo 24. t. m. nega preseljevanja narodov tvorijo Ita- dm;, Jomp, G(«hncar uradnik ( meščani potegnili za napade- in se bo vršila vol .'A predsedstva, lijam, Nemci, Poljaki, Čehoslovaki, Ru- slovanski klub) .110 dni, J^aJova- g prišlo do ostrega ____muni in Jugoslovani. Izseljujejo pa se novic, inženjer (radikalec) 229 dni , * nosredovali srbski --tudi Belgijci Nizozemci in Francozi. Jurai Biankim, duhovnik (demokrat), -^ntiikta, aa niso posredovan sroskir To preseljevanje je eno največjih v zgo- 125 dni; Kosta Timotijevič, odvetnik oficirji in naredili red. Hrvatski list c---u„i:;—^oKoio^oniVi ^Hpmnkratl 19,7 Hni • Knsta Stniann- nravi, da ie Dri tei onliki neki srbi- dovini Samo Italijanov je zabeleženih (demokrat). 187 dni; Kosta Stojano- pravi, da je pri tej pnliki neki srbi- * iTctavni „n?w omtnv T/ >>Pnora na potnih listih okoli pet milijonov, vič, profesor (demokrat), 317 dni; La- janski major rekel: «Poglejte gospoda noroiSo d f mmistrski fvet Vseh izseljencev cenijo na deset milijo- zar Markovič, profesor (radikalec), 132 dje, taki so ti vaši ljudje! Ako pa aa poročajo, d« je ministrski sva dni-Ljubomir Davidovic, profesor (de- minister enega prestavi v Albanijo, zaključil razpravo o ustavnem na- . z dba unjverze v Beogradu. Za mokrat), 516 dni; Marko Trifkovic, tedaj delate Cele časnikarske afere! crtu. Markovicev načrt je bil v glav- db univerze v Beogradu je depo- odvetnik (radikalec), 553 dni; dr. Ma- , 11 nem odobren, ampak vlada se ne ve- nfran znesek 20 milijonov dinarjev, ra- to Dnnkovic zobozdravnik (narodni lojarija. rn zreoanju ane že na dvodomni sistem, t. j. njej je zun tega je pa dobila univerza v to klub), 309 dni; dr Mehmed Spaho, vseeno, kako se bo glasovalo v usta- svrho še 100.000 dolarjev od Carmegi- uradnik (muslimanska jugoslovanska srenje 8601 (1000 dinaliev) r votvorni skupščini, ali zato, da ima jevega inštituta. S tem je dana mož- organizacija) 62 dni , Milan Kapeta- ]5 361 (2000 dinar;ev). 39448 (500(j riarodna skupščina dve zbornici ali nost, da se prične z gradnjo čim prej. vLifrSSik (radika dinarjev); 79.655 (10.000' dinarjev): samo eno. Kakor je znano, so ume- Univerza bo obstojala iz 14 poslopij, drMiloito Vesj c P^J X™; 94 770 (1000 dinarjev). Manji dobitki nja v tem oziru različna, ter eni mi- SNdemo^t, Ssli^Srad K - od 200-600 dinarjev, slijo, da bi druga zbornica (senat) odkupiti še nekal zLSSh parcel škovič odvetnik (demokrat), 447 dni; * Statistika policijskih glob. Zaradi samo ovirala pravo ljudsko zborni- . odredba o izročanju državnega Miloslav Rajičič, odvetnik (demokrat), raznih policijskih prestopkov je bilo te- co v delu, drugi so pa mnenja, da denarja Glavna direkcija državnega 85 dni; dr Miroslav Spalajkovič, po- kom leta 1920 pri ljubljanskem poli- bi bil senat koristen zato, ker bi se računovodstva je odredila, da se mora slanik (radikalec), 88 dni; Mihajlo cijskem ravnateljstvu plačanih glob za vsi zakonski predlogi bolj temeljito ves denar, ki se nahaja pri posameznih Rašič general (radikalec) 108 dni; 187.543 kron- prestopki so zo- proučili, ako bi se razpravljali v ministrstvih in avtonomnih zavodih, Miša Tnfunovič. pnrfe^r Jpdikalec) POd ^lob ^ 'dob fe mest dPveh zbornicah. Skoraj v vseh drža- ^si praznih ^ov bodisi J Njo*profesor —je. Od^- dobile. mest vah - tudi v najbolj demokratičnih jvm1 dohodkov, s^ Kvit odvetnik (demokrat), 229 dni; Ri- občna Zgornja Šiška 800 K, občina - imajo po dve zbornici, tudi na ™ m ^ beogradu ali okroz ^ pr;fesor (črnogorski klub), Vič 5335 kron, občina Moste 2150 K Češkoslovaškem, kjer imajo tudi no- ' " J111 • 292 dni; Svetozar Pribičevič, profesor in državna blagajna 48.590 kron. vo ustavo. — Ustavni načrt bo ta- sk jh kro" i hsepo i avl ia gibanje da se (demokrat). 658 dni; dr. Slavko Mile- * Okraden slepec. Invalidu-slepcuv koj tiskan in se razdeli poslancem y yseh 0£ -njll mes{jh 0* -e n'arodna tič, zdravnik (radikalec), 88 dni; Spa- Franu Filipiču, je bila v neki gostilni že pri prvi prihodnji seji ustavotvor- «garda katera naj bi dobila od države s0Je Plletic. pravnik (črnogorski klub), v Šiški ukradena listnica s 3000 krone skupščine, ki bo 12. t. m. orožja da bi mogla nastopiti proti 8.8. dncV .Stev*" Hadžlč- ^neral 295 namL * Uoravna razdelitev države Iz vsem eventualnim komunističnim izgre- dn.: Stojan Ribarac. odvebuk (demo- * Družba mednarodnih tatov. V Želj pravna razaeinev aizave. 1 l & krat), 124 dni; Stojan Protic, profesor leni jami je policija te dni izsledila Beograda poročajo, da je komisija . N . (radikalec), 416 dni; dr. Tugomir večjo družbo mednarodnih tatov, po za uprtvno razdelitev države že iz- „Alaiipovič, profesor (demokrat), 424 večin:' Tržačanov. Kradli so posebno vrila posle za 19 upravnih enot in ra.o preroKUje za1 leto dnj. df Gjrro gurmiri) profeSor (na- na kolodvoru in po trgovinah. Bili so ker bo vseh enot 25, je treba določiti 1921 sledeče kritične dneve: 23 ja- rodni kljub) 88 dni. dr Uroš Krulj dobfQ organizirani. meje še za 6 enot. nuar 20. februar, .3. avgust in 1.se- zdravnik (demokrat), 237 dni; dr. . Ziog,asni hajduk prijet. Iz Beogra- * Tahak v Saviniski dolini Pri- PteJIlt,er- , . Frai? Jankovič zdravnik (jugoslovan- da poročajo, da je policija v morav-labak v 5>avmjsKi doimi. iri * Karakteristike novih ministrov, ski klub), 88 dni; dr. Franjo Poljak, sk„m okraju prijela zloglasnega haj- delek tabaka prvo leto poskusnje je y «Beogradskem Dnevniku^ prina- uradnik (demokrat), 208 dni; dr. Hin- duka šušmanoviča iz Borodima. Glede pokazal, da je bavmjska dolina za ša Krsta Cicvanč karakteristike no- k» Krizman. odvetnik (demokrat), 317 svojega tovariša Petra Stanojeviča iz to najpripravnejsa. Najlepši tobak je yih ministrov in med drugimi pra. dni, in Šefkija Gluhic, odvetnik (de- Borodina je šušmanovič izpovedal, d 1 oddal veleposestnik Jenko v St.Pet- yj Q novem 'ministru za troovino- mokrat)- 136 dni- je Stanojevič dne 19. avgusta lanskega ru, ker je znal z njim najboljše po- Df> Vekosjav Kukovec, ki je& bil že * Smo res kavalirji! V apaški kotlini leta na Prudu v Moravi umrl. Morav-stopati. Kmetovalci v Savinjski doli- č,an gtare ylade in je sedaj stopil so tri šole seveda, vse tri nemške. Na ski okraj je sedaj resen razboinikov. ni so se začeli živo zanimati za no- . .. • ■ . marliiv in sim- njih poučuje še nadalje nemško učitelj- * Aretirani tihotapci. Iz Osjeka poro-vo kulturo. Prav lahko je mogoče, ^ Ko mintister se jI s svojim ^0. ki je pač. vse prej kot Jugoslaviji da jebUo^,to v!Ba,±i*gova-da bo pri ugodnih cenah tobak iz- . , iavnn^i akrpditiral tako Pn'azno. Sedai je dobilo to učiteljstvo nih vec tihotapcev, ki so iz Madžarske nodrinil hmeli kateremu so cene ne- f,oni v, Javno&tl afreoitirai tako . d ž jugosiaviji in se 0b- prenašali v Jugoslavijo vecie količine Se ' StrokLS so^Dreračunali ,do1bro' kakor malokateri njegovih ^eže y do očeneni Jro|u napraviti izpit ponarejenih bankovcev po pet dinarjev H, L r^ kolegov v prejšnji vladi. Dr. Kuko- iz slovenščine. Seveda bodo nemški ter po dve in eno krono; med njimi od-da se more na enem nektarju priuc yec -e čloyek yisoke naobra2be in učitdji vse to s{ori]i) ampak s {em na. vetnik dr. Mihalj Lorincz, veterinar Lajati todaka za ^u.uuu Kron aocim držaynik modernega kova. Za našo ša država ne dobi še nobene garanci- još Bleis in krojač Karel Major. Izro-vrze pšenica na istem prostoru po držay0 je njegova 0seba velika pri- je, da bo to učiteljstvo na vročih apaš- čeni so bili sodišču v Novem Sadu. lanski ceni le 12 000 kron dobitev». — O pok. ministru financ kih tleh postalo pijonir jugoslovanske - v * Razmere na Koroškem so vedno Koste stojanoviču iše Cicvarič: Ko- -:-------- SS5. M« Menih - morilec in lahkoiivec. ampak upanja se m izgubilo, ete se ^ ygj mjnistrj takj i<0t je Stojanovič, p0d gornjim naslovom smo priob- mostanskimi brati. «SIovenec» ima razmere vendar se spremene, Ker lahko bj trdilii da jmamo najboljšo čili v «Domovini» sliko o ilalijan- mogoče prav, da je bil patei Salva-nihce ne veruje, oa di mogia 0111 pa- vlado y Eyropi Ko pišera to> leži skem patru Salvatoru Ciavoliniu, ki tore brezverec, ali to ravno tak brez- vnraša- Stojanovič težko bolan, naj da Bog, je stal te dni pred neapoljsko poroto, verec, kakor se jih krije na tisoče in samostanih, ki cerkvijo, kakor . v 1 j « rn^om \mrncn v uviuu, uuj uu jc oicti ic um jncu licajjuijoivvj VLILV., s\at\\jx JHJ n končno besedo v koroškem vpraša- da oz(Jravi kar naj.pre. iR premme obtožen hudodelstva umora. Hoteli tisoče po katoliških T' ?i . v^1"13' aa JnfS" mesto, ki mu je določeno v novi vla- smo, da poročamo obširnejše o vsej barantajo z vero in ^vij«, ski del dežele prepustna mascevai- kef m tem mestu bo ]e y čast obravnavi, toda prišle so na dan ta- kramarji, samo da napolnijo svoje mm Nemcarai. Vsekakor, nasei vlada sv0-j doraovini!>> _ žal da se te že- ko umazane in svinjarske zadeve, da malhe - a se potem v lahkoživih ne sme pozamti KorosKin siovencev y nisQ izpolnj;C) ker predno je bila Se nam je zdelo škoda prostora, da" zabavah norčujejo iz nevednega na- ona mora storiti vse, dajim olajša dotlskana ta karakteristika, je bil ga porabimo za prešestva in zločine roda. njihov položaj, dokler so se v avsui- Kogta stojanoyjč že mrtev katoliškega duhovnika. Toda ljub- «Slovenec» pravi, da je bil pater 31, ker— upajmo neDOvecaoigo • Jugoslovanski ministri. Od osvobo- Ijanski 'J s t «Slovenec», ki ga škof Ciavolini brezverec in liberalec, a trajalo. Nasa država ima toliko mo- -enja> oziroma od 24. decembra 1918., Anton Bonaventura priporoča svo- s tem priznava, da se je navžil tega ci, da se potegne za nesrečne koros- pa do ustavotvorne skupščine, oziroma jim vernikom v branje in ravnanje, duha, da se je naučil tega, kar je Slovence. . do konca leta 1920 so bili v Jugosla- hoče seda; ta tako značiien in za sa- uganjal pozneje v katoliškem samo- * Nov narodni poslanec. Namesto po- viji naslednji ministri: Dr. Albert Kra- mostansko vzff0j0 pomemben dogo- stanu pod vzori in vzgoji katoliških ^ podtaknit! po svoj, stari navadi duhovuikov ste v okrožju bitoljskem, bo v ustavotvor- profesor (radikale), 88 dni; dr. An te liberalcem in brezvercem ces po- Pred štirimi leti - pravi ^Slove- no skupščino pozvan Ljubomir Tran- Trumbič, odvetnik (neopredeljen), 706 bozm pater Salvatore je oil Imeralec nec-- se je zgodil zločin, da je pa- dafilovič. odvetnik v Beogradu. dni; dr. Anton Korošec, duhovnik (slo- brezverec, bela vrana med črnimi sa- ter Ciavolini zadavil z vrvjo svojega gvardijana, da bi mu vzel denar, ki ga je pozneje zapravil s lahkoživo žensko v sumljivih nočnih lokalih, da, ali vse te štiri leta je bil pater v preiskovalnem zaporu, kjer je hlinil vse mogoče bolezni, blaznost in vse mogoče duševne pomanjkljivosti, štiri leta se je vodila preiskava, da je sodišče dobilo sliko o življenju tega katoliškega duhovnika. Skoro dva meseca je trajala pred neapoljskim porotnim sodiščem obravnava, ki je končala s tem, da je sodišče vpošte-vaje vse olajševalne okoliščine obsodilo katoliškega duhovnika patra Salvatora Ciavolinia zaradi zavrat-nega umora in ropa, nemoralnega življenja, zapeljavanja, bogoskrunst-va, zakonolomstva na 24 let ječe! «Slovenec» je po svoje zavil poročilo o patru Salvatoru, dodal in izpustil, kar mu je bilo potrebno, od-nosno preveč. Mi bi lahko na podlagi poročil italijanskih listov ovrgli vse te Slovenčeve fantazije, ali bilo bi to preobširno, zato naj bo dovolj, ako priobčimo samo sliko iz življenja ljubezni in konca patra Salvatora Ciavolinija, v zgled in vzpodbudo vsem onim, ki verujejo v lepoto in svetost cerkvene vzgoje. Neapoljsko porotno sodišče je te dni izreklo svojo razsodbo v procesu, ki je vzbujal zanimanje po vsem svetu; junak te obravnave je bil menih, ki je zadavil zavratno in oropal svojega priorja, da bi zadovoljil po-željenja svoje ljubice, pevke, ki je zahtevala od meniha za ljubezen, ki jo mu je dajala — denarja. Torej popolnoma navaden, brutalen roparski umor! Mogoče bi ta razprava ne vzbudila toliko zanimanja, da se ni odprla knjiga življenja tega pobožnega brata, ki je v svojem življenju mnogo ljubil in grešil, dokler ga ni uničila pevka, ki se je prodajala, ki pa ni ljubila. Katerakoli ženska je križala pot patra Salvatorja — padla je: šolske deklice, poštene hčerke in dobre meščanke obletavale so ga kakor vešče luč, srečne, ako so si mogle obžgati svoja krila. Nobena ženska, ki se je sklonil k nji pater Salvator, se mu ni mogla protiviti; ko pa je odšel in si iskal novo žrtev, tedaj so zapuščene gledale za njim in živele spominom, a niso imele toliko moči, da bi se jezile nad njim! Samo ena mu je pisala v strastni bolesti razočaranja: Tebe more za vse to, kar si storil, kaznovati le eden! Bog. In Bog mu je poslal kazen po ženi. in ko je ležala ta rajska ptičica na fleh, dvignile so se vse ptičice gozda, da še enkrat vidijo in se naslajajo v bolezenskih strasteh v pogledu na strto življenje. In tako daleč je to šlo, da je moral predsednik sodišča prepovedati vstop v sodno dvorano vsem ženskam, smela je ostati v dvorani le ena žena — nesrečna patrova mati! Duševno je postava tega meniha čisto enostavna pojava. Kakor otroka ga je poslal oče v šolo k nekemu duhovniku, a še v otroških letih so ga vtaknili v samostan. Ko je izsto-- pil iz svojega prvega samostana, kakor je trdil za to, ker ni hotel igrati vloge posredovalca med menihi in ženskami, šel je k nekemu duhovniku, kateremu se je oddolžil s tem, da mu je zapeljal sestro. Zapeljano dekle ni maralo zanj, začela je ljubezensko razmerje z nekim vojakom, to je užalilo mladega Ciavolinija, da je odšel zopet nazaj v samostan. Tu se je zamenišil, ogrnil je kuto, a spremenil se ni prav nič. Bil je lep, vitek, ponosen! — Komaj je oblekel kuto in zapel svojo prvo mašo, že se je bližala skušnjava. Stara, bogata grofica je bila prva njegova žrtev, ki pa je kmalu podlegla, izrinila jo je iz srca lepega patra njena lastna, mlada hči, ki je s svojo lepoto in z za- peljivostjo izpodrinila svojo mater. Toda tudi ona ni dolgo časa kraljevala — pater Salvator si je našel novo bitje, mlado, lepo in bogato ženo, ki mu je odprla srce in svojo blagajno. Dobil je nad njo svojo popolno premoč, zlostavljal jo je, postopal z njo brutalno, tepel jo je — a ona rnu je pošiljala denar. Prišla je Hilda, hči ugledne meščanske rodbine, ki mu je sledila, kakor pohlevna ovčica, ki je zapuščena prejokala cele noči pod samostanskim ozidjem, tam kjer je prej plavala v ljubezenskih in vročih objemih patra zapeljivca... Toliko in toliko žen je sledilo Hildi, povsod in od vseh strani so prihajale, da se vrnejo uničene in izgubljene... Tedaj je prišla Mary, mlado, lepo dekletce, ki ni poznalo sveta, ki je živelo v svoji deviško-čisti pobožnosti, ki je njeno obzorje segalo do domače kapelice, kjer je pa cele ure klečala pred soho Alojzija Gonzage, ki je bil njen svetnik, njen posrednik pred Bogom... In ko je nekega dne videla patra Salvatora Ciavolinia, zazdelo se ji je, da je prišel njen svetnik iz neba na zemljo. On je ravpo tak, kakor je živel v njenih misltn njen svetnik, samo lepši, vzvišenejši, nadna-ravnejši. Ali ni to on sam, njen svetnik? Ali ni to 011 Oonzaga, kateremu je tolikokrat molila, da se ji prikaže? Pisala mu je svoje prvo pismo in v tem trenotku je bila izgubljena, vdala se mu je z dušo in 'telesom. Tega ni zavedala v svoji otroški čistosti. On pa je takoj vedel! Bil je srečen in zadovoljen, ko je videl, kako dozoreva sladki sad... počasi je prihajal s svojo barvo na dan, tedaj se je ona zavedla, hotela je nazaj, alt bilo je prepozno... V spisih obtoženega patra so našli celo zbirko pisem njegovih nesrečnih žrtev, ali najlepša so pisma nesrečne Mary. In ko so se na obravnavi čita-la ta pisma, izgledala je toliko straš-nejša pojava hladnokrvnega zapeljivca in morilca, kolikor lepše se dviga pred nami slika nesrečnega dekleta, ki jo je on vodil v življenje in propast s pomočjo verskih skrivnosti... Tako pravi Mary v enem pismu: «Ti si mi rekel, da se gospod Bog ne bo jezil nad nama, ali jaz čutim da sem kriva! Ali ako bi ukazala svojemu srcu, da molči, tedaj vem, da me ti ne bi ljubil... Ne, ne jaz zblaznim!» Vsak dan je hodila k njegovi maši, pazno je zasledovala vsako'njegovo kretnjo, a spoznala je takoj, da on ne misli na to, da stoji pred oltarjem, kajti vsak dan je izpustil pri maši kako molitev, alt pa se zmotil. Zato mu je pisala: «Danes si zopet slabo maševal; pozabil si reči vernikom: Ite, missa est! Zadnjič si pozabil moliti vero. Ti mogoče tega ne zapaziš, a zapazila sem jaz, ki sledim vsaki tvoji besedi in kretnji. Kje so tvoje misli, ali so res pri tvoji mali, hudobni Mary? Pater Salvator pa gre s trdnimi koraki vse bližje k svojemu cilju. Dekle se bojuje s seboj, svojo častjo, omahuje, pater Salvatore se igra z njo, navidez jo pusti, a ona ne more živeti brez njega, zopet mu začne pisati obupna pisma, ki so izraz naukov božjega služabnika. V pismih razpravlja svoje razmerje z odposlancem božjim, kakor imenuje Ciavolinija, ona išče v svoji duši sredstev, potov in načina, kako bi mogla opravičiti nagnenje svojega srca z glasom svoje vesti, kako bi mogla spraviti v sklad nebeško poslanstvo svojega ideala s posvetnim uživanjem, ki ga je zahteval od nje ta nebeški odposlanec. In ko je prišla do zaključka, da mu mora žrtvovati vse, kar zahteva od nje, izginila so iz njene duše vse čustva... Iskala ga je povsod naokoli, iskala prilike, da mu da vse, kar zahteva od nje... Le tu in tam pride do izraza še njena ženska čast, ko piše v svojem pismu: «Bojim se samo pogleda svoje matere, ki me bodo žalostni spremljali, ki bodo v mojih očeh brali vse, kar se zgodi...» Prišel je oni dan, ko je dekle izgubilo svojo čast; v pismu mu piše: «Gorel je moj obraz, ko sem prišla domov, mati me je vprašala, kaj je z menoj, a jaz ne vem, kaj sem odgovorila^ Pater Salvatore je dosegel svoj cilj, in ko ga je dosegel, pustil je svojo žrtev, hitel je naprej, nesrečnica pa se je izgubila v blatu velikomestnega življenja. Povsod je zmagoval nad ženo: ali nazadnje ga je dohitela usoda. Sestal se je z neko pevko Simonetto... nji pa ni imponirala njegova lepota, njegova samozavest... Na njegove ljubezenske ponudbe je odgovorila: «Ako me hočeš imeti, plačaj me!» In pater Salvator je plačeval, zapravil je ves denar, ki so mu ga znosile tekom dolgih let njegove žrtve.. Plačeval je pater Salvator, a hotel je prave ljubezni od vlačuge, kajti ona je bila, kakor je zatrjeval pred sodiščem njegova prva in edina ljubezen. Ali njeni odgovori so bili kratki: « Plačaj!» Zmanjkalo mu je denarja, ali ljubezni mu ni bilo dovolj... zvedel je, da ima njegov prijor pater Nikolaj Grossi večjo vsoto denarja — samostanskega premoženja — ki ga je nosil vedno s seboj, ker se je bal, da mu v samostanu ne zmanjka. Izdelal je ves načrt, odšel je iz samostana, kakor je rekel po rodbinskih opravkih, čez nekaj dni se je vrnil v Por-tici, kjer je bil samostan sv. Antona, toda. ni odšel v samostan, ampak je ostal v hiši svojega braia, kamor je dal poklicati prijorja patra Nikolaja. Prijor je prišel, a sredi razgovora mu je pater Salvator vrgel okoli vratu vrv in jo zadrgnil, ko pa je slišal nekoga prihajati, a je zadavljeni prijor še hropel, mu je s sekiro razklal glavo. Nato mu je pobral denar in odšel v samostan, kjer je hladnokrvno pojedel prijorjevo večerjo, nato odšel v nočno zabavišče «Amato», kjer je našel svojo izvoljenko. Iz naročja in objema nočne pevke ga je drugo jutro iztrgala pravica... To je avtentično poročilo o življenju in delovanju patra Salvatorja, seveda samo izvleček, ker vsega ne moremo niti priobčiti. Ako je zašel pater Saivaiore na napačna pota, zašel je tja samo pod vplivom duhovniške vzgoje, ker od prvega dne, ko je stopil v šolo, je bil v samostanskih šolah, svoj prvi pouk je dobival pri katoliškem duhovniku. Njegov zagovor pred poroto je strašna obtožba te samostanske vzgoje, ki pokvarja najboljše ljudi! In nad samostansko in duhovniško vzgojo izrekii so neapoljski ljudski sodniki strašno obsodbo, ko so obsodili patra Salvatorja, ker z njim so obsodili vse one, ki so njega vzgajali in vzgojili! Ste prehlajeni? Imate bolečine v pršili? V grlu? Ali kaši j a te? Imato nahod? — Dober prijatelj v takih hudih dneli. Vam je Fellerjev Elsa-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? 1'ellerjeve prave Elsa-krog-lice ga spravijo v red! 6 škatlic 18 K. Oinot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Eisa-trg št. 860, Ilrvattka. Razno. X Iz dežele vrtnic. Bolgarija se pač sme imenovati dežela vrtnic. Zlasti na južnem vznožju Balkana, v okolici Ka-zanlika, se razprostirajo velikanske kulture vrtnic, posebno centifolij. Iz cvetnih listov se pripravlja dragoceno rožno olje — eterično olje, ki se razpošilja v vse dele sveta. Če je dobra letina, se pridela tamkaj do 3.000 kilogramov olja na leto. Da se dobi kilogram olja, je treba okolo 4.000 kg cvetnih listov. Cena je jako različna. Povprečna cena znaša za kilogram tega olja 2000 K. V strokovnih krogih so mnenja, da se le v ori j en talnem podnebju zamorejo vzgojiti vrtnice z zadostnim vonjem. Bolgarska kultura vrtnic in ž njo združena industrija rožnega olja, ki na svetovnem trgu še vedno zavzema prvo mesto, pa je vsled dolgotrajne vojne zelo trpela. Lansko leto se je pridelalo le še 1600 kilogramov olja. Obseg nasadov vrtnic se je od 8100 hektarov znižal na komaj 6000 hektarov. Ker ni bilo izvoza, se nahaja v bolgarskih skladiščih še nad 8500 kg rožnega olja. Z enim delom skupila je Bolgarija plačala moko, katero je dobivala iz Amerike. X Žena prodala svojega moža. Dogajalo se je in se še dogaja marsikaj, a kar se je zgodile nedavno v nekem amerikanskem mestu, to je čisto novo. 2ena prodaja svojega moža, svojega dobrega možička, ki jo je osrečil s sedmero otroki in s katerim živi nota bene v srečnem zakonu Gospa Lilliana Russelle, stanujoča v Rocklandu, je našla novo sredstvo za izboljšanje materialnega stanja svoje rodbine. Njen mož je tržil s čevlji in zaslužil dosti denarja, da je prehranil rodbino, dokler ni postala prevelika. Število otrok se je povzpelo na sedem in sedaj je prišlo do rodbinske krize: kako naj se prehrani sedmorica otrok? Nekega dne je prišla gospa Russell na ženijalno idejo. „Poslušaj — rekla je svojemu možu — ti imaš samo 34 let, imaš lepe modre oči. divne zobe in goste kodraste lase. Ali smo res tako neumni, da bi se vse tc ne izkoristilo in si pomagali iz stiske?" — ,,Seveda smo neumni, pa bomo že kaj našli." Zakonca sta razmišljala in nekoliko dni pozneje so ameriški časopisi objavili oglas pod naslovom „Mož se proda". Gospod Russell je bil torej na prodaj z vso svojo lepoto. Kdo ga kupi? Američanke, priložnost je divna! Razumljivo je, da so v stanovanje zakonske dvojice pridrvili še tisti dan reporterji mnogih časnikov in gospa je bila tako ljubezniva, da jim je dala intervjuv. „ Imamo sedmero otrok, katerim ne moremo preskrbeti, kar jim je treba" je rekla. „Moj mož in jaz, ki mnogo drživa eden na drugega, se zaradi tega ubijava. Če vzame ženo z denarjem, so otroci rešeni. Jaz bom morala nekaj žrtvovati, a to me ne bo oviralo, da se odrečem možu. Moj mož je istega mišljenja. Zato sva sklenila, da se ločiva, če bo to kaj pomagalo. Najprej sva sklenila, da prirediva loterijo; vsaka srečka bi veljala pet dolarjev. To bi bilo najbolje. A postava ne dovoljuje takih stvari... Moj mož mora zaslužiti vsaj 100.000 dolarjev. Od te vsote bi dobil on tretjino, otroci in jaz pa ostalo. Težko nam je, da nas zapusti, a biti mora tako .. žena, ki dobi mojega moža. bo takoj uvedela, da jo on more osrečiti ... A reporterji. Gospodje novinarji, vi gotovo veste, da se komedija ločitve hitro opravi... Vse to se zgodi samo zaradi otrok, veste, samo zaradi otrok!" In sedaj se ameriške ženske natečaj o, katera bo dala več za moža gospe Russell, ki je voljna privoliti, da se loči in dopusti, da se njen možiček poroči s tisto damo, ki bo dala največ za Russellove otročičke. X Fašisti. „Nihil novi in mundo". Ta stari izrek potrjuje močni pokret, ki se vrši sedaj v Italiji. Nacionalistično razvneta struja dela vladi resne preglavice. Dovedla je Italijo v državljansko vojno in resno potresla sestav in disciplino italijanske armade. Vsi resni krogi Italije obsojajo ta pokret in stoje na strani vlade, vendar je ta psihoza naroda tako jaka, da izgleda, kakor da je vlada ne zmore. Težko jo je razumeti in analizirati, samo pri- s merjati jo moremo s sličnimi pojavi v drugih državah. Spomnimo se „Bou-lanžisma" v Franciji v 80 letih prejšnjega stoletja Razvnel ga je general Boulanger, slično zmedena glava kakor d'Annunzio. Malo je manjkalo, da ni dovedel Francije, ki se je komaj opomogla od nesrečne vojne leta 1870-1871, do nove vojne z Nemčijo. Francoska vlada je morala napeti vse sile, da je pomirila razburjeno maso in preprečila novo narodno nesrečo. Isti pojav opažamo koncem prejšnjega stoletja v Angliji. Pod ministrom Cham-berlainom se je razgrel agleški imperializem tako, da bi bil na mah najraje požrl cel svet Burska vojna in fašodska afera z Francijo sta bili plod te psihoze. Vendar je Anglija imela vsaj nekaj dobička. — Angliji sledi Nemčija. Možje kakor Hindenburg, Tirpitz in Naumann so bili nosilci po-kreta, ki so ga imenovali „das gioBere Deutschland". Sanjali so o tem, da so Nemci od Boga pozvani, da zagospo-darijo celemu svetu. Na takšne pojave spominjajo fašisti. Grof Sforza je imel nesrečno idejo, da spomni Lahe, da so velesila. Kakor ljudje, ki so od berača postali bogataši, mislijo, da je ves svet same zato ustvarjen, da ga vtaknejo v žep, tako so tudi italijanske mase izgubile vsako merilo jn presodek, kaj morejo zahtevati in kaj ne, kaj zmore-je in kje neha njihova moč in kje prične tuja. Upati moremo samo, da se italijanski vladi posreči udušiti ta nevarni požar v lastni hiši, sicer pride lahko do nevarnih zapletljajev s prizadetimi sosedi Italije. X Izbruh vulkana na Japonskem. Iz glavnega mesta Japonske prihaja brzojavno poročilo, da je dne 22. decembra vulkan Asama-Yama na otoku Ni-pon začel silno bruhati. Pojavili so se najprej močni zemeljski sunki, potem pa je ognjenik začel bruhati žarečo lavo, ki je zasula več vasi. Škoda je ogromna. Število človeških žrtev še ni znano. X Katastrofalen potres v Argentini j i. Po poročilih iz Južne Amerike je potres v argentinski provinciji Men-dozza dne 16. t. m. povzročil veliko večja opustošenja, nego se je domnevalo. Več tisoč ljudi je bilo ubitih. Mnogo vasi je popolnoma uničenih. Tudi chi-lenska provinca Acconcagua je vsled potresa močno trpela. Tamkaj se je pojavile šest novih vulkanov. X Kultura pred 80.000 leti. V Pred-mostu pri Prerovu v južni Moravski so med izkopaninami našli te dni okostje predhistoričnega človeka. V okolici Predmosta so odkrili tudi razne predmete, ki pričajo o kulturi teh predhisto-ričnih prebivalcev. Okostje nam kaže tip, soroden s predhistoričniin človekom, katerega okostje so našli v južni Franciji. Skelet, najden v južni Moravski, je najpopolnejši in najbolje ohranjeno okostje iz predhistorične dobe. Karakteristično je visoko čelo. A najvažnejše pri tem odkritju je veliko polje mamutovih skeletov, na katerem se je našlo nad 1000 ostankov teh živalij. Našlo se je nad 2000 dobro ohranjenih mamutovih zob, a bili so skrbno razvršeni, iz česar se da sklepati, da je človek sortiral te kosti. Zdi se, da ma- mutovo meso pračloveku ni služilo za hrano, a kosti in zobe je uporabil kot materijal za svoje orodje. Takega orodja in posode se je našlo nad 4000 komadov, mnogo kuhinjske posode, žlic itd. Kultura pračloveka iz Predmosta datira 80.000 let pred Kristusovim rojstvom. Ta človek je bil izrazit umetnik. Kosti so okrašene s kombiniranimi ri-sarijami. Na nekem zobu je narisana žena. Žena je naga in tetovirana. Našlo se je več takih statuet. Najlepši komad je statueta mamuta, izrezana iz mamutovega zoba, ki se nahaja sedaj v deželnem muzeju v Brnu. Doslej je to edini predmet, ki plastično prikazuje to ogromno žival in je izdelan od sodobnikov. Po vsem je soditi, da pra-človek iz Predmosta ni bil divji tro-glodit, marveč je s svojim umetniškim darom razodeval napredek človeškega rodu. X Dva grama radija za Pariz. Pariški občinski svet je odobril kredit 2,500.000 frankov v svrho, da se nabavita dva grama radija, ki se bo rabil v posebni novozgrajeni bolnici za ve-nerične bolezni. Nakupljeni radij je prevzela posebna komisija v radio-te-rapeutskem zavodu. X Ekspedicija na Spitzbergen. Ox-fordsko vseučilišče pripravlja za prihodnje leto znanstveno ekspedicijo na Spitzbergen. Na Spitzbergen se podajo učenjaki-zoologi, ki nameravajo proučevati tamošnje ptice in druge živali. Stroški v znesku približno 3.000 funtov se pokrijejo s prostovoljnimi doneski. X Brezposelnost v Angliji. Število nezaposlenih delavcev v Angliji čedalje bolj narašča. Doslej znaša število nezaposlenih nad 1 milijon. V parlamentu se živahno razpravlja o sredstvih, s katerimi bi se mogla ta strašna kriza povoljno rešiti za državo in za delavce. Socialistično in komunistično angleško časopisje grozi z revolucijo. X Žrtve pegavega tifuza. Ukrajinski tiskovni urad objavlja po uradnih podatkih iz Moskve, da je v dobi od januarja do oktobra pretečenega leta zahteval pegavi tifuz v Ukrajini, sovjetski Rusiji in Sibiriji nad 8 milijonov človeških žrtev. X Kako star je človeški rod. Na berlinski akademiji znanosti je te dni predaval profesor Penck o tem, kako dolgo že prebivajo ljudje na teritoriju današnje Nemčije. Po izvajanjih profesorja Pencka se je človek pojavil na področju Nemčije že v takozvani ledeni dobi. Prvi sledovi njegove navzočnosti so se ugotovili v najdeninah pri Heidelbergu iz zadnje dobe intergla-cialne periode. Človeški sledovi v mlajši ledeni dobi so dokazani z naj-deninami v dolini Ilma in okolice Leipziga. Heidelberški pračlovek, ki je živel v dobi, ko je nastalo Oderwaldsko gorovje, dokazuje z obliko svoje dolnje čeljusti, da ima še precej živalski izraz. Iz mlajše ledene dobe se je našlo samo orodje tedanjih prebivalcev. Kakor vse kaže, je bil heidelberški človek podoben človeku, ki je v isti dobi živel v Franciji. Tedanjega človeka Francije že precej dobro poznamo, ker je bil izkopan v Franciji še dobro ohranjen skelet, imenovan „homo mousteriensis". Od konca interglacialne periode je preteklo najmanj 25.000 let. A ker so se našli razni ostanki človeka pri Kentu, po katerih se zamore sklepati, da je človek živel že pred ledeno dobo, je človeški rod gotovo mnogo starejši. Ker vsako živalsko pleme živi samo gotovo dobo, potem pa izumre, so nekateri pesimisti prišli na idejo, da se približuje konec tudi človeškemu rodu. Pričakujejo katastrofo, ki bi uničila človeški rod. X Cvetoče mladike pozimi. Najbolje je, če se mladike odrežejo po Božiču, Zlasti pripravne so češnje, španski bezeg, daphne mezereum in drugo. Vejice naj so dolge 30 do 40 centimetrov, popolnoma dozorele in dobro razvite in naj imajo čim več cvetnih popkov. Vejice, ki ne smejo biti odrezane ob prehudem mrazu, se postavijo v vazo, ki se dnevno napolni z mlačno vodo. Da se doseže čim enakomernejši razvoj popkov, se pusti vaza tedea dni v slabo zakurjenem in ne presvetlem prostoru ter se šele potem prenese v gorkejšo sobo in solnčno svetlobe, ko se popki že nekoliko napnejo. Čez par tednov se prikaže krasno cvetje, ki nam pričara v sobo pomlad, četudi je zunaj še sneg in led. Razvije se le cvetje, m pa tudi listje. Cvetje se lahko dalj časa ohrani, če je vaza v hladni sobi in se ne izpostavlja solnčni svetlobi. Dobro je tudi, če se vejica na spodnjem koncu vsak dan z ostrim nožem odreže in posodica dnevno zalije s svežo hladno vodo. hlode, trame, deske drva, oglje kupuje ivrdko PJkrbec, trgovina z lesom Miklošičeva cesta štev. 8/1 (nasproi hotela Union). Nekaj za Vas! Racionalno negovanje lepote. Hočete li obraz in roke racionalno negovati, pege, mozolce odpraviti, grobo, hrapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabljajte Fellerjevo pravo Elsa- obrazno in kožo ob-varujočo pomado 1 veliki porcelanasti lonček 151— K. Elsa toaletne uraivalne pastile 1 škatlica 10"50 K. Pomada za ustnice 2'— in 4-— K. Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las pospešuje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osiveiost preprečuje Feller-jeva prava Tanno-kina-pomada za rast las, 1 veliki porcelanasti lonček 15'— K. Močno katranovo milo za glavo 14'— K. Ogrska pomada za brke po 61— in 8-— K. Neškodljiva olja za lase, orehovo olje mala steklenica 6'— K, velika 30"— K. Shampoon za umivanje las 4'— K. Ideal vseh mil je Fellerjevo Elsa lilijino mlečno milo 19'— K. Tekoče lilijino mleko 12'— in 15'— K. Najfinejši glicerin 6— in 30'— IC Vaselin po 3'—, 6'— in 12'— K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5'— K. Barvilo, rdeče, za obraz, 10 pisem 20'— K. Najmočnejše francosko žganje najčišča predvojna roba, manjša steklenica 15-— K, velika 35'— K. Elsa Kolonska voda v steklenicah 7'— in 35"— K. Puder gospe, katera se v to razume, je pravi dr. Kluger-jev Hcga-puder, bel, roza, velike elegantne škatle 24'— K. Proti potenju telesa deluje zanesljivo Fellerjev Elsa sipalni prašek 1 škatlica 10'50 K. Kaj je „Elsa-Fluid", to ve vsak! 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici 42'— K. Kurja očesa bradavice, trdo kožo, odpravljata brzo in temeljito Fellerjev turistovski obliž aje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Telefon it. 257. LJUBLJANSKA KREDITNi \mm V LJUBLJANI itrifrfva »iicaiteg.2. FodPiižolCB s Splitu, Trsta, CeloscB, SiFS]BMt MM, Cilj®, Marlta in Bors9l|ali; bančna s&spuzifBFi 5 Ptuja« Selalika glavnica !n rezarve okrog Teiafoa X!. 201. K 50,000.000 - Spr«jot«a »loge »a feninice in tek&ii ra2»m proti Ngo^KaniH ofereaiovaitju. Sapata In prodaja vse vrsia vrednostnih papirjsv, = valut in dovoljaje »aakavrstn« kredita. = Brzojavni naslov 1 ..Banka". Odgovorni urednik Luka Sila. Izdaja Konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.