Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 210. V Milani, v sredo, 16. seme A1914. Leto XLll Velja po poŠti: =s Sa oelo leto naprei . . K 26 — n en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29 — sa ostalo Inozemstvo . „ 35*— V LJubljani na dom: ta oelo leto naprej . . K 24--j-sa en mereo „ . . „ 2 -I opravi prejeman mesefino „ 1*70 ss Sobotna izdaja: ~ •a oelo leto......„ 7-— ■a Nemčijo oeloletno . „ 9'— a oatalo Inozemstvo. „ 12'— • Iiiseratl: Enostolpna peUtrrsta (72 mm):, aa enkrat .... po 18 v aa dvakrat .... „ a n sa trikrat...... 13 „ sa večkrat primeren popust. talim iznnila. zitiiii, Branilci itt: enostolpna petltvrsta po 21vlo. ■ Poslano: _s enostolpna petltvrsta po 40 Tla. lshaja vsak dan, lsvsestfl u< dalje ln prasnike, ob S. vri pop. Redna letna priloga Tesal red, ctsr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B/JII. Bokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne bss sprejemajo. — Uredniškega telelona stev. 74. = za slovenski narod. Upravnlitvo )e v Kopitarjevi nllol it S. — Raču poštne branilmoe avstrijske št 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero.it. 7583. — Upravnlikega telefona it. 188. Na nišem seoern&ffi itsiišoi Danki in Hnffenlierg sfa se z glavno armad©. Naš 41.000 Rusou in 100 Rusi vrženi iz uzhodne Na severnem bojišču orožje počiva. Tri tedne so se naše vrle čete skoro neprestano borile proti velikanski ruski premoči. Sedaj so se zbrale na ugodnih pozicijah, da se pripravijo za. nadaljne boje. Tudi armadi general Dankla in Auffenberga, o katerih so se širile razne neresnične govorice, sta se sedaj združili z našo glavno armado. Ogrski ministrski predsednik grof Tizza se je o sedanjem vojnem položaju sledeče izjavi}: »Boji naših čet proti Rusom dokazujejo, na kaki višini stoji naša armada in kako izvrstno dan za dnem zpolnjujc svojo nalago. Proti hrabrosti naših čet so sc mogli Rusi dosedaj postaviti le svojo premoč. Da je mogla Rusija nastopiti s tako premočjo, jc neovrgijiv dokaz, da je že pie-secc in meseoe mobilizirala. Ne da bi doživela, kak poraz je naša armada ohranila svojo enotnost. Z vsemi svojimi oddelki je bila ves-čas v nepretrgani zvezi. Naša armada stoji tudi danes pfred sovražnikom nedotakljena in polna zaupanja v zmago.« Nemci so pod izvrstnim vodstvom generala Hindenburg vrgli Ruse iz vzhodne Pruske. Hindenburg je bil prvotno na zahodnem bojišču. Ko je bil imenovan vrhovnim poveljnikom na vzhodnem bojišču, ^c jc takoj podal z posebnim vlakom na svoje novo mesto. Med vožnjo je neprestano dobival brzojavna poročila o vojnem položaju. Napravil jc načrt, in pošiljal iz postaj, kjer so menjavali lokomotive, povelja svoji vzhodni armadi. Ko je prišel na, bojišče, je takoj sledila zmaga za zmago. Najprej je uničil rusko armado ob ma-zurskih jezerih, ujel nad 90.000 Rusov in veliko vojnega plena. Nato je dal svojim četam nekaj dni počitka, da. se je potem lahko s prcživljenimi močmi vrgel na Ruse pri Insterburgu. Tudi tu je zmagal, četudi mu je hotel priti za hrbet nov ruski (22.) armadni zbor. Danes v vzhodni Pruski ni nobenega Rusa več ip Hindenburg je žc prekoračil rusko mejo. y / N V LISTEK ]§pci. NAŠE SEVERNE BRAMBE SILE DOSLEJ ZMAGOVITE. Dunaj, 16. sept. ("Kor. urad) Iz vojnega poročevalskega urada, se uradno poroča: ZrnatJa na Huezvi je ustvarila vojni ki je omogočal, da so na- še čete preide k nanadu na močne ruske s?le, ko so vdrle v vzhodno Galicijo. Ker se ie ^c' p^ala leolre^a. da se podpre naša armada, ki se je po bojih vzhodno od Lvova pjoaiaknila nazaj, je dobila zmagovita komarovska armada povelje, da po kratkem zasledovanju pr83E»irr'j»^e<«a sovrs»*n?k.a nusU na mestu "e nekaj slaberših moči, svofo Glavne sile '■>?a razvrsti v prostoru Narol— Uhnov (severno od Ravaruske) za prebiranje v smeri proti Lvovu t, j. skero ravno v na^rr/no stran, neqo je tfeslej ofenzivno ^rorHrfl??; fo se ?e izvedlo že sep^embr?. Kakor je bilo videti, so Rusi no fcrezbomem zavzeJjju izpraznjenega Lvova pnmpravali izveski stranski sunek profj. Lublinu, o čemer so mislili. da pač lahko nuste v nemar našo armado, ki se je bfla pomaknila nazaj za fjrodeško jezersko črto. Medtem je pa stala ta armada prinravl ona, da poseže v ar5*n'-ovasso bitko naše od severa proJi Lvovu raribajafoče armade. Le«"a je 5. septembra že seiia'a čez železniško pso"o Kavarniška — Horyr!ce. Z levim kri*om nadalie obvladujoča prostor Ravaruske, se je G. septembra z desnim krilom zaokren?'a do Kur-nikova in 7. sepfembra stopila v resne boje z močnimi, proti severu odmaknjenimi sovražnimi sflamL 6. settf emhra ob jutranjem svitu se na 70 km široki franotj Komarno—Ravarneka začel naš splošni nanad, ki je do 11. septembra vseskoz usnešno uo!ekal in zlasti južno prodrl do bMzo Lvova. Kljub tem vsnehom je bilo potrebno odrediti, novo tsruniranje naše armade, ker je bilo njeno severno krilo pri Ravaruski ogroženo in ker so sveže ruske čete v veliki premoči prodirale tako profi armadi, boreči se v smeri Eras-nik, kakor tudi v nrestoru med Ie-io in Ivovskim bojiščem. V težkih bojih vzhodno od Grodeka 10. septembra so se pri tamošnji napadajoči diviziji nah-šali vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik In nadvojvoda Karol Franc Jožef. Kakor v vseh dosedanjih bitkah In bojih so se naše vrle, sedaj že 3 tedne neprestano v boju se nabajaloče čete, tudi nred Lvovom borile no svojih najboljših močeh in znova dokazale svojo bravuro in izbornost. V petdnevni bitki je bilo na obeh straneh težkih izgub. Zlasti pri Ravaruski je bilo več ruskih močnih napadov krvavo odbitih. Zopet Je bi'o ujetih mnogo ruskih oddelkov, med niimi veliko častnikov. Iz Izkazov naše vodilne etapne oblasti izhaja, da je bilo doslej v notranjost monarhije prepeljanih 41.000 Rusov in 3000 Srbov, V bojih smo doslej osvoiili nad 360 poljskih tonov. Če se vse reasumira, se lahko pov-darja, da je doslej naša armada na aktiven način in v velejunaških bojih vspešno nastopala raredi hrabro iti trdovratno borečemu se sovražniku. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoter, generalni major. FREMEŠČENJE GALIŠKIH OBLASTI. Krakov, 15. sept. Gališko deželno nadsodišče je premeščeno v Tarnow in ravno tje tudi poštno ravnateljstvo. IZJAVA CARJA NIKOLAJA O LUBLINU. Budimpešta. »Az Est« poroča iz Be-rolina iz popolnoma zanesljivega vira, da sc je car glede Lublina izjavil tako-le: Avstro-ogrske čete se morajo vreči nazaj, čeprav bi pri tem padlo tudi 200.000 Rusov, POVIŠAN VOJNI DAVEK V RUSIJI. Berolin, 13. sept. Glasom peterbur-ških vesti je ruska vlada sklenila zvišati vojni davek tudi pri poštnih in brzojavnih pristojbinah. NEMŠKA KOLONIJA V BUDIMPEŠTI ZA RANJENCE. Budimpešta, 16. septembra, (Kor. ur.) Nemška kolonija je osnovala poseben oddelek za saniteto. Poslala je vdanostno izjavo avstrijskemu cesarju Francu Jožefu in nemškemu cesarju Viljemu. Oba sta milostno odgovorila v zahvalnih besedah. Nadvojvoda franc Salvator pa je posebej izrekel svojo hvalo. POLJSKO LJUDSTVO V OBRAMBI PROTI RUSOM, Karkoli more, stori Poljak za svojo neodvisnost. Poslal jc v vojsko najbolj- še vojake, dal je konja, dal kravico »svojo matko i*editeljico«, dal vozove, — a sedaj pridno zbira darove za poljske legije. V darežljivosti za poljsko vojsko se poljsko ljudstvo ne da prekositi ne od graščaka, ne od duhovščine in ne od meščanstva, občine in vasi poljske si nalagajo davek za narodne namene. Pred kratkim sem imel priliko, da vidim z lastnimi očmi, kako je hodil župan od hiše do hiše revne vasice in nabiral darila za poljskega vojščaka. — Ali ste že mnogo nabrali za poljske legije, gospod župan? vprašam prosja-ka župana. — Zadosti, hvala Bogu. V denarju imamo že 260 K, razven tega smo nabrali 13 rac, 2 kuri, 10 piščet, 150 kil žita, 170 kil krompirja in 5 mer ovsa. — Ali radi dajejo ljudje? — O, radi! Dajo, kar morejo, več ali manj, a da vsakdo. Ni ene hiše nismo naleteli, kjer ne bi bili prav nič dobili. — Kdo da največ? — Uboge vdove. Neredko vzamejo zadnji groš iz skrinjice ali iz nedrija, da ga vržejo v skupno narodno blagajno. — Kaj ne bi dale, pravijo, ko vendar oni tako zelo potrebujejo naše pomoči. Čeprav samo enkrat na dan jemo, bo nam bolje, kakor onim, ki so šli ali pojdejo v vojno. Veliko radoclarnost dokazujejo najnižji in najubožnješi sloji ljudstva. Srečam revno beračico. Iztegne roko in zaprosi miloščine. Dam jej, kolikor morem. — Samo ne napi j te se, žena, ker časi so težki. — O, gospod, tega nikoli ne napravim. Kar izprosim, dam za, revne vojake. Že sem dala 30 jajec in 20 vinarjev za sladkor. — — No, mamka, ali bomo zmagali Ruse? — O, da! — Saj ne spim in ne jem, samo Jezusa prosim neprestano, da bi bili Rusi na naši zemlji pogubljeni. — Dobro in plemenito srce našega ljudstva vidiš na vsakem koraku. Koliko gorečih vzdihov zaupljive molitve kipi pred oltarjem božjim k nebu, da zmaga naša vojska, to ve sam Bog. Giblje sc poljsko ljudstvo; njega oborožena roka, plamteče in upajoče srce njegovo pa predvsem odloči o boljši in srečnejši naši usodi. DMciurgova armada se centrira. p rj y ss" t« '.i ».& Berolin, 16. sept. Nemški veliki glavni stan poroča: Na vzhodnem bojišču se Hindenburgova armada, po zaključenem zasledovanju sovražnika, Živo se Še spominjam, kako nas je okoli leta 1885. na mariborski gimnaziji naš priljubljeni profesor zgodovine Lang prvikrat podrobneje seznanjal s čudovitim narodom japonskim, ki je menda ravno takrat v svojem cesarstvu uvedel parlamentarizem. Že takrat je, če se ne motim, znani geolog prof. Snefi, prvič oblikoval izraz: »rrnena nevarnost«. V tistih časili smo še malo vedeli o Japoncih. Ruskojaponska vojna nam je nudila priliko, da smo jih nekaj bolje spoznali. Pa še dandanes so Japonci v očeh Evropejca več ali manj uganjka. Poznavalec Japonske, Aleksander Ouhnann, piše o njih mod drugim tako-le: Nobenega naroda, še ni svet v toliki meri premalo in v toliki meri previsoko cenil kakor Japonce. Sodba o "Jih je še danes dokaj različna. Vzrok je ta: Zo. samo po sebi je težko, ustvariti si pravo sliko o tem narodu; poleg tecra p>, gc ge z]as(j zadnja leta, neprestano ii -»reminja. Japonska izza treh »tirih let ie bila čisto drugačna ka- kor je današnja. Sila in vihravost, s katerima. se je ta dežela, včasih naravnost na smešen način, polastila evropskih naprav, sta, nanjo docela oosebno upli-vali. Toda hitrost, s katero je, Japonska napredovala, ni v pravem razmerju z notranjo močjo niene rasti. Tujec, ki pride na Janonsko, dobi le malokdaj, jasno sliko. Če je vplivna oseba, skrbe Japonci po izredno pozornem spremstvu, da potuje no natančno določeni črti. Na svoji poti ne zagleda ničesar, kar oblastva nočejo, da bi videl. Tudi navadnega speljejo, če le mogoče, na široko cesto evropskih turistov: Kobe—Kyoto—Yokohama--Tokyo —Nikko, morda, tudi v gore: v Miyanos-hito, in čez notranje morje na sveti otok Miyajima. Kdor bi hotel kaj drugega videti, ne more naprej, če ne pozna japonščine., če se popolnoma ne nrilagodi japonskemu načinu življenja, in zlasti, če nima posebnih priporočilnih listin od oblasti. Japonska je še dandanes dežela, ugank. Japonci so mojstri v umetnosti prevare. Jezik jim služi za, to, da zakrivajo, kaj mislijo. Kadar sklepata Japonca kakšno kupčijo, govorita cele pol ure morda o češnjevih cvetih, nadaljne pol ure se drug drugega molče oprezujeta in le tri minute govorita navidezno mimogrede. o kupčiji. Japonci uporablja- jo namreč umetnost »dšiu-dšitsu« nele v rokoborbi, marveč tudi pri kupčijah. Japonec smatra za najvišjo umetnost, da v boju uporabi moč nasprotnikovo svojemu lastnemu navalu in napadu v korist in nasprotniku s pomočjo nepričakovane poteze škodovati z njegovo lastno silo. Ta »dšiu-dšitsu« se opaža v japonski trgovini, veleobrti, v politiki. Kar Japonci sedaj nameravajo proti Nemčiji, ni drugo kakor majhen »dšiu-dšitsu«. Značilno je, kako se Japonci boje vohunov; zlasti se to pokaže, če sumijo v kakem potniku nemškega častnika. Ako zapazijo, da imaš s seboj fotografski stroj, bodi gotov, da te bodo oči japonskih oblasti povsod z izredno prijaznostjo spremljale. Tukaj velja pač pregovor: Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugega za peč iskat,! Znano je namreč, da so Japonci v tej stroki nedosegljivi mojstri. Iz rusko-japonske vojne vemo, da so imeli Japonci takrat na tisoče preoblečenih vohunov. »Kitajski« sluca, carskega namestnika Aleksejeva je bil v resnici major japonskega generalnega štaba in »kitajski« krčniar v Port-Arturju, pri katerem se je ruski generalni štab naslajal na kulinaričnih posebnostih, je bil v resnici japonski mornariški častnik. Japonci pa imajo tudi izredne last- nosti za ta posel. To so: zaničevanje smrti, goreče domoljubje, naravna nadarjenost, mirnost in prisotnost duha. Kar se tiče hrabrosti in vojaških vrlin Japoncev, smo jih spoznali že v vojni s Kitajsko, občudovati pa smo jih morali v vojni z Rusijo, zlasti pri naskoku na Port-Artur, v bitki ob reki Yalu in takrat, ko so uničili mogočno rusko brodovje, ne da bi sami izgubili Ie eno ladjo. Svojo moč so črpali Japonci doslej iz svoje, vernosti. Državna vera, »Shin-toizem« jc oboževanje narodnih junakov in pradedov, torej vera domovinske ljubezni. Poznavalci pa so začeli dvomiti, ali bo ta moč šc tudi v naprej obstala. Velike izpremembe, ki se neprestano vrše na Japonskem, izpodjedajo moralno vrednost naroda in s tem tudi njegove vojaške vrline. Značilno je, da so Japonci pokazali Nemcem, kakor le-ti trdijo, grdo neza-hvalnost. Kajti na. Nemškem so se Japonci največ naučili. Celo japonsko pro-učevalnc komisije so prepotovale vso Nemčijo ter presadile na domača tla, vse, kar so videle dobrega v nemški državni upravi, v vojaštvu in gospodarstvu. A' resnici je bil uptiv Nemčije na Japonsko nekaj časa velik. Po japon-sko-kitajski vojni se je plašč obmiL Eri urejuje. V Zgornji Sleziji razširjene ve-iti o neki grozeči nevarnosti, niso utemeljene. XXX NAS CESAR ODLIKOVAL NEMŠKA GENERALA. Dunaj, 15. sept. Cesar je podelil nemškemu generalu pl. Hlndenburgu veliki križec reda sv. Štefana in vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo, generalu Ludendorffu pa red železne krone prvega razreda z vojno dekoracijo. POLJAKI IN NEMCI. 'Od časnikarskega urada o. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.) Krakov, 16. sept. »Nowa Reforma« se peča z bodočimi razmerami Poljakov v Nemčiji. List izvaja, da se morajo sedanje razmere temeljito Izpremeniti. Na Pruskem se je smatralo kot samopo-sebi umljivo. da je »Ostmarkverein« ustavil svoje delovanje. Sme se upati, da bo sedanja izpreraemba javnega mnenja v Nemčiji nasproti Poljakom rodila trajne politične nosledice. Haka-tizem ni zna čil zgolj žovinizma, marveč so se hoteli Nemci tudi proti ruski invaziji zavarovati. V Nemčiji zdaj priznavajo, da hakatizem ni izpolnjeval svoje naloge in da je bil preslab. V trenutku, ko je izdal veliki knez Nikolaj oklic poljskemu narodu ni Nemčija drugega storila, kakor da ie imenovala škofa Likovvskega za nadškofa v Gnez-nu. Nemški cesar je izjavil v nemškem državnem zboru, da zdaj ni več strank v Nemčiji, in da je vse pozabljeno, kar jc dozdaj ločilo. Cesarjeve besede niso veljale zgolj socialnim demokratom, marveč tudi Poljakom. Nemcem ne moremo odrekati poštenosti in natančnosti. Tudi hakatizem je vedno z odprtim vizirjem nastopal hi je vedno pošteno svoje udarce napovedal brez vsake ruske zavratnosti. Hakatizem je zdaj izgubil tla in računati se mbra, da če nastopi v Nemčiji sprava, se izvede pošteno in natančno. Zemljevid k bojem vzhodni Prnsijl. Deoefdneuni boji na Francoskem še neodločeni.-Nemške pozicije ugodne. -RoiaiistiCno gibanje na Francoskem. -Delauska stranka na Angleškem proti Greyu. - Uporno gibanje o indiji. Vzhodno od Pariza ie deveti dan divjajo hudi boji med nemškimi in združenimi angleško-francoskimi četami. Dne 15, t. m. se je bojna črta razširala do Verduna, kjer stoji armada nemškega prestolonaslednika, ki je zavzela, kakor smo že poročali, francoske utrdbe jugozahodno od Verduna in sedaj lahko neovirano nadaljuje z vojnimi operacijami. Utrdbe na črti Verdun-Toul napadajo nemške čete od vzhoda in zahoda. Boji so dosedaj še neodločeni, vendar pa so, kakor poroča nemški glavni stan, šanse za nemške čete ugodne. Pol-uradna »Wiener Allg. Zeitung« od zanesljive strani celo poroča, da se nahajajo nemške čete na izvrstnih postojankah in da so francoske napade že ponovno zmagovito odbile. Po teh poročilih se je tedaj izjalovil francoski načrt obkoliti Nemce med Parizom in Nancvjem, kakor je to naznanil generalissimus Joffre v nekem pariškem listu. V Švico so došle vesti, da razvijajo skrivni agenti rojalistov po Francoskem mrzlično delovanje. Po begu vlade iz Pa- sklepanju miru v Simonoseki je bila Nemčija v prid Rusije za to, da Japonska ne dobi nobenega ozemlja na azijskem kopnem. Takrat je Nemčiji uspelo preprečiti, kar je Japonska pozneje v ruski vojni z velikanskimi žrtvami vendarle dosegla. Otod sovraštvo proti Nemčiji, ki se sedaj izkaže celo v berilih šolskih knjig, katera mrgole največjih neumnosti glede Nemcev in najgr-šega obrekovanja Nemčije, dočim je Japonska »najpopolnejša dežela, japonski narod pa prvo ljudstvo na svetu!« Zadnja leta je evropska kultura prinesla na Japonsko tudi svoje miaz-tne. Govori se o podkupljivosti vrhovnih voditeljev japonske mornarice in o podobnih prikaznih v trgovini, v vojaštvu, pri oddaji javnih del itd. Stari general Nogi je izvršil »harikiri«, ker ga je bolelo, da »stara« Japonska umira in na njeno mesto stopa modern omehkužen rod. Za Japonce, ki so bili poleg Kitajcev politično najkonserva-tivnejši narod, ni dobro znamenje, da so se jim začele sline cediti po razširjenju moči proti zapadu in da so se spustili z Angleži v umazane kupčije. Napad na nemški Kiaučau ni boj za domovino; to je — rop, ki se bo prej ali slei bridko maščeval riza so po mestu razširili rojalistične oklice, v katerih se poudarja, da je nemške uspehe pripisovati v prvi vrsti moči mo-narhistične misli v nemški državi. Te oklice so razdelili tudi med armado. Izpre-membo na pariški prefekturi spravljajo v stik z rojalistiškim gibanjem, ker je prejšnji prefekt simpatiziral z rojalisti in jih na skrivnem podpiral. Na Angleškem tudi ni vse tako, kakor želi angleška vlada. Neodvisna delavska stranka je izdala manifest, v katerem ostro napada Greya in kliče na odgovor može, ki nosijo odgovornost. Angleška, tako se glasi v manifestu, se je postavila za Rusijo, za najbolj reakcijonarno državo v Evropi. Če pustimo, da razširi Rusija svojo kozaško moč, je v resni nevarnosti evropska civilizacija in demokracija. AngleSke vojake, ki nikakor niso bili navdušeni za vojsko, so Angleži spravili čez morje pod pretvezo, da se bodo vršile Skupne vojaške vaje na Francoskem. Seboj niso imeli nič ostre municije. Vse to so Angleži natihem že prej spravili na Francosko. Prevoz indijskih čet na francosko bojišče ima, kakor vse kaže, resno ozadje. V Indiji je izbruhnil upor, ki se je razširil tudi na indijske čete. Zato je angleška vlada poslala dotične polke na Francosko, ker so tam manj nevarni kot v Indiji. Uporno gibanje se posebno razširja med mohamedanskim prebivalstvom, in po rao-šejah nekaterih severnoindijskih mest že oznanujejo sveto vojsko proti Angleški. Berolin, 16. septembra (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča 15. septembra ob 9. zvečer: Boj, ki se je zadnja dva dneva Kilometer C3[ a Diesdorti tO!fppy \i33atMK 1 Tiiif^Lacroy Heuiicotirl , ,, .v r -vr • . y Po/7/3 hMokiMSi .o ;> * °re , . Bar vV Saheraisj&rffet/ f.0izier ^ x flievi/fo 'vinom IcrotrfbsJs suoiref (foaucdufcurs U iholombey V® <1* i/Colombey \ ■% milijona oseb. Zopet drugi pravijo, da šteje armada v miru 1,240.000 mož, v vojni pa 2,400.000. Nemški major Morath piše v »Berli-ner Tageblattu« sledeče: Stari letniki ruske rezerve niso takoj vporabljivi, kakor naši. Ti letniki se morajo preje izuriti, predno odidejo na bojišče. Kuropatkin sam poroča, da se niso mogli ti rezervisti z aktivnimi vojaki zliti v eno telo. Tvorili so poseben element v vojski, imeli so svoje interese. Če so jim aktivni vojaki predbaci-vali strahopetnost, so odgovarjali: »Vi ste vojaki, le bojujte se naprej, mi smo kmetje.« V vojski so sposobnost ostalih čet zmanjševali in ne dvigali. Sodijo, da ima Rusija sedaj 'za vojsko pripravljenih 31 armadnih zborov, h katerim lahko prištejemo 32 rezervnih divizij. Po računu majorja Moratka bi zneslo to 2l/2 milijona vojakov. Koliko te armade pa je dozdaj nastopilo na bojišču? V Vzhodni Prusiji je bilo pobitih 5 zborov in 3 kavalerijske divizije, od teh so 3 zbori vjeti, uničeni ali ranjeni, skupaj 120.000 mož. Ker je tudi ves artilerijski material uničen, bo od te vojske ostalo Rusom komaj 50.000 mož, ki so se rešili do Nareva. Na severu province Vzhodne Prusije bodo najbrže tudi trije zbori. Okoli Peterburga bosta še kaka dva zbora. Vsega skupaj je torej na tej strani 10 zborov. Od teh jih ne pride več v poštev 5, ker so deloma vjeti, deloma ranjeni, deloma razkropljeni. Med Lublinom in južnim bojiščem od Lvova se bori najmanj 20 ruskih zborov, ki jih cenijo 700.000 na 800.000 mož. Proti našemu severnemu krilu stoji od teh zborov najmanj 10, ki so pa že precej razred-čeni od tritedenskih bojev. Tretja ruska armada stoji, najbrže 3 zbori, med Prutom in Dnjestrom proti našemu desnemu krilu. Naša armada, pravijo, da stoji trdno in da je ni mogla ruska omajati. Dosedaj je bilo v boju 30 do 33 ruskih zborov in pa 6 rezervnih divizij. Od teh jih 240.000 mož ni za boj več sposobnih. Najmanj šest zborov torej odpade v na-daljnem boju. Drugih 7 zborov ruske armade mora varovati obrambno črto: Nje-men, Narew, Vislo, Styr, Goryn. Teh 13 zborov torej ne pride v poštev pri veliki bitki, ki se bo najbrže bila med Bugom in Przemyslom. Na eni strani se bodo postavile nemške in avstrijske, na drugi strani ruske čete. Upanje je, da bodo Rusi tukaj v odločujoči bitki temeljito poraženi. Dvanajsti seznam izgon. Ta lista obsega izgube slovenskega pešpolka št. 87 v Celju. Vsak vojak, pri katerem nismo posebej zapisali, h kateremu polku spada, pripada k 87. polku. Nadporočnik vitez Bolschwlng Teodor, ranjen; infanterist Ajdnik Karel, 14. stot-nija, Zbelouška, občina Konjice, ranjen; Anzelak Ferdinand, Štajersko, 14. stotnija, ranjen; rezervni infanterist Berdnik Maks, Vuzenica, okraj Slovenji gradeč, 14. stotnija, mrtev; Bevc Janez, 15. stotnija, okraj Brežice, ranjen; Borovšan Tomaž, 15. stotnija, iz okolice Celja, ranjen; Brečko Martin, 16. stotnija, ranjen; BrunČko Franc, 15. stotnija, ranjen; Cveteržnik Anton, 16. stotnija, ranjen; Flis Jožef, 15. stotnija, Loke, okraj Celje, ranjen; Golob Alojzij, 15, stotnija, okraj Ptuj, rartjen; Hriberšek Janez, 15. stotnija, iz okolice Celja, ranjen; Ivanuša Andrej, 14. stotnija, iz okolice Ptuja, mrtev; Jahn Jakob, 15. stotnija, Celje, ranjen; Jančar Anton, 15. stotnija, okraj Ljutomer, ranjen; Jančar Janez, 16. stotnija, ranjen; Jančič Franc, 15. stotnija, iz okolice Celja, ranjen; Jančič Franc (kraj ni povedan), mrtev; Kameneš Andrej, 16. stotnija, mrtev; Kamenšek Franc, 16. stotnija, mrtev; Keržan Janez, 16. stotnija, ranjen; Klučar Luka, 15. stotnija, Št. Vid, okraj Brežice, ranjen; Kokot Blaž, 14. stotnija, okolica Križevcev, ranjen; Koren Alojzij, 16, stotnija, ranjen; Kos Jernej, 16. stotnija, ranjen; Kovačič Jakob, 14. stotnija, Mala Nedelja, okraj Ljutomer, ranjen; Kovačič Janez, 16. stotnija, ranjen; Kržan II. Franc, 15. stotnija, Globoko, okraj Brežice, ranjen; Leber Leopold, 16. stotnija, mrtev; Leskovar Janez, 15. stotnija, Oplot-nica, okraj Konjice, ranjen; Leskovšek Jožef, 15. stotnija, Poličane, okraj Ljutomer, ranjen; Link Jožef, 16. stotnija, mrtev; Ma-rinšek Jožef, 15. stotnija, Stranica vas, okraj Konjice, ranjen; Megla Jakob, 14. stotnija, okraj Ptuj, ranjen; Mesarec Jožef, ranjen; Močnik Andrej, 16. stotnija, ranjen; Ocvirk Anton, 16. stotnija, ranjen; Ogrizek Janez, 15. stotnija, okolica Celja, ranjen; OraČ Janez, 16. stotnija, ranjen; Osojnik Franc, 15. stotnija, Št. Peter, okraj Brežice, ranjen; Ostermann Vinko, 15. stotnija, Petrovče pri Celju, ranjen; Paj Anton, bosenski orožnik, Sv. Duh, okraj Celje, mrtev; Pačoler Franc, 15. stotnija, okraj Slovenji gradeč, ranjen; Pešec Konrad, 16. stotnija, mrtev; Petrovič Franc, 16. stotnija, ranjen; Pokrivač Matija, 15. stotnija, okraj Ptuj, ranjen; Polanec Jakob, 14. stotnija, Trnovci, okraj Ptuj, ranjen; Poljanšek Alojzij, 15. stotnija, Luče, okraj Celje, ranjen; Polner Anton, 14. stotnija, Celje, mrtev; Potočnik, 15. stotnija, ranjen; Povh Anton, 16. stotnija, ranjen; Pučko Ferdinand, 16. stotnija, ranjen; Puklavec Filip Jakop, 16. stotnija, mrtev; Rajh Anton, 15. stotnija, okraj Ptuj, ranjen; Režek Anton, 16. stotnija, ranjen; Sagmeister Jožef, 16. stotnija, ranjen; Savodnik Andrej, 13. stotnija, Guštajn, okraj Velikovec, ranjen; Sesjak Rudolf, 15. stotnija, mrtev; Sitar, 15. stotnija, ranjen; Starki Nikolaj, 14. stotnija, okraj Brežice, ranjen; Strelec Jožef, 16. stotnija, ranjen; Stuhec I. Franc, 16. stotnija, mrtev; Sušnik Emil, 15. stotnija, Kozje, okraj Brežice, ranjen; Terbuč Anton, 15. stotnija, okraj Ptuj, ranjen; Va-lenti Jožef, 16. stotnija, ranjen; Velnar Franc, 15. stotnija, Ljutomer, mrtev; Verh-njak Gabriel, 16. stotnija, ranjen; Vožlič Franc, 16. stotnija, ranjen; Vrhovnik Karel, 13. stotnija, Šoštajn, okraj Slovenji gradeč, ranjen; Zadravec Anton, 16. stotnija, mrtev; Zakšek Jožef, 15. stotnija, okraj Brežice, ranjen; Zamuda Jakob, 13, stotnija, Slabotinci, okraj Ljutomer, ranjen; Želez-nik Anton, ranjen; Žnidaršič Ludovik, Štajersko, ranjen; Zupane II. Franc, 15. stotnija, Žusem, okraj Celje, ranjen. Major Kremžar Jožef, pešpolk 91., ranjen; poročnik Šulc Hugo, pešpolk št. 11, mrtev. Dnevne novice, + Baron Jožef Schwegel umrl. Iz dorij prihaja poročilo, da je ondi na svojem gradu umrl veleposestnik baron Jožef Schwegel, bivši državni in deželni poslanec. Pokojnik je bil sin slovenskega kmeta, v mladih letih navdušen za svot rod ter je Še kot konzul v tujini bil v zvezi z Jan. Bleiweisom in slovenskimi politiki. V »Novicah« je priobčeval rodoljubne pesmi in pisal pisma Slovencem iz tujih krajev. Politične razmere in milje, v katerem je kozneje živel in deloval, so ga pa prinesle v tabor nemške ustavoverne stranke, v kateri je imel velik vpliv in je postal celo eden njenih glavnih voditeljev. V kranjskem deželnem zboru je bil takorekoč glava in vodja kranjskega veleposestva. Zadnja leta se je umaknil iz javnega življenja. Bil je častni meščan mesta Ljubljane. Naj mirno počiva v domači zemlji! — Procesija v Gorici. V nedeljo, dne 13. septembra, se je iz stolnice na Kostanjevico vršila velika procesija za srečen izid vojske. Procesijo je vodil Nj. eksce-lenca knez in nadškof dr. Sedej. Na Kostanjevici je bila slovesna sv. maša. Pobožnega ljudstva je bilo ogromno število. — Smrtna kosa. V Iški vasi pri Igu je dne 16. t. m. umrl ugleden posestnik Franc Platnar, kateri je bil cerkv.eni ključar dveh podružnih cerkva in ustanovitelj in odbornik naše posojilnice na Igu. Pogreb bo v petek zjutraj ob 6. uri. Blag mu spomin. — V Vrtojbi je umrli grof Oton pl. Clasicini, deželno-sodni svetnik v pokoju. — V Gorici je umrla učiteljica gospodična Marija Do-brilla. — V Pulju je umrl g. davčni upravitelj Valentin Cvek. — Na stražo strelial. — Straža napadalca težko ranila. Danes zjutraj sta pripeljala dva orožnika iz Brezovice špijonaže osumljenega težko ranjenega mehanika Emerika Panjan, doma iz Siseka, stanujočega v Ljubljani, Dunajska cesta 29. Kolikor je znano, je streljal Panjan s samokresom na stražo, nakar ga je straža, z dvema streloma težko ranila. — Ranjeni in bolniki našega 3. armadnega zbora, oblavljeni v Usti št. 8 z dne 11. t. m. O d 8 7. p e š p o 1 k a : Fr. BlaŽič, Mostar; Gregor Blemenitaš iz Slatine, Mostar; nadomestni rezervist Franc Bodočnost, Mostar; Tom. Borov-šek, Mostar; Martin Vrečko, Sarajevo; Franc Brumski, Sarajevo; Jožef Gril, Mostar; Anton Hozvvirk, Sarajevo; Janez Jančar, Sarajevo; Janez Kolerič, Mostar; Janez Kribošek, Sarajevo; Jožef Leskovčik, Saraievo; Jakob Mlakar, Sarajevo; Andrej Molznik, Mostar; Jožef Oprešnik, Mostar; Janez Orač, Mostar; Vincenc Ostermann, Sarajevo; Gregor Plemenitaš; Franc PolaČnik; Jakob Polanec; Alojzij Propotnik; Ferdinand Pucke, vseh pet v Sarajevu; Anton Rahun, Zavidovič; Janez Rozman, Sarajevo; Jožef Sitar, Sarajevo; Franc VorliČ, Sarajevo; Karel Zawod-sky, Sarajevo; Anton Zavodnik, Sarajevo. Od 4 7. pešpolka: Gregor Ka-pun iz Lajteršperga. Od 17. pešpolka: Pavel Kassa, Sarajevo; Anton Wolanski, umrl v bolnišnici v Debici. Od 27. pešpolka Štefan Trnčič, Zavidovič. — Do sedaj objavljeni osem popisov ranjencev in bolnikov skupne vojne in-formacilske pisarne šteie 7770 imen. — Umrl je v vojaški bolnišnici v Sarajevu dr. Gustav B o h u t i n s k i, odličen profesor gospodarstva na Hrvaškem. — Ranjenci v Gorici. V rezervni bolnišnici v centralnem semenišču so nastanjeni še naslednji ranjenci, ki so došli do 14. septembra: Jožef Čeplak, kanonir 8. top. polka iz Šmartna v celjskem okraju, ima zmečkano levo roko. — Franc Pahor, pešec 27. domobr. polka iz Dola pri Mirnu, ima prestreljeno levo ramo. — Rudolf Grudina, pešec 27, domobr. polka iz Do-lenj v Brdih, je obstreljen v levo stegno. — Elija Frankovich, nadom. rezervist 97. pešpolka, obstreljen v desni komolec. — Dr. Franjo Markovič, hrvatski učenjak in pesnik, je po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, umrl. — Na ruskem bojiSČu padel. Iz gotovega vira se čuje, da je 26. avgusta padel na ruskem bojišču domobranski stotnik Engelbert Busbach, rojen Kranjec in svak veletržca Robert Kollman-na v Ljubljani. Trg oesarja Viljema v Zagrebu. Zagrebško meščanstvo želi, da se kak zagrebški trg naziva Trg cesarja Viljema. Zadnja volja nemškega princa. Nedavno padli princ Ernst saško-meininški je pred smrtjo na bojišču zapisal v beležnico tole i »Ne pokopljite me v knežji grobnici, marveč skupaj s hrabrimi vojaki v mestu. Priprost križ zadostuje za sinove Nemčije.« 1 Vpisovanje in sprejemanje učencev v c. kr. samostojne slov.-nemške razrede v Celju se vrši dne 21. septembra 1.1.. in sicer od 8. do 10. ure za prvi razred, od 10. ure naprej pa za drugi do šesti razred. Od 10. ure naprej se vrše sprejemni izpiti za prvi razred. — Ponavljalni in dopolnilni izpiti se vrše istega dne od 8. do 10. ure. Tobak našim vojakom v inozemstvu. C. kr. finančno ministrstvo in kraljevsko ogrsko finančno ministrstvo sta sporazumno dovolili, da dobivajo avstro-ogrske čete v inozemstvu tobak v c. kr. in v kraljevih ogrskih tobačnih zalogah po znižanih cenah. Junaštvo kurjača. »Ocster. Lloyd« poroča: Neki kurjač je kuril svoj stroj, ko ie ravno krogla zadela vlakovodjo. Kurjač je nato hitro priskočil in odprl vso paro in z vlakom, ki je vozil muni-cijo Rusom ušel. Ljubljanske novice. lj Prvi pogrebi na bojnem polju ranjenih junakov bodo v Ljubljani te dni« V Ljubljano pripeljejo iz Miskolca na Ogrskem ondi umrlega rez. poročnika Herzmanskega, rodom Ljubljančana. Na ranah je vsled zastrupljenja krvi v deželni bolnišnici umrl vojak 66. ogr-skega Polka Mihael Polouka. — V bolnišnici II. državne gimnazije je umrl narednik 97. pešpolka Alojzij Sturm. lj Naši ranjenci. V zadnjih dneh so bili sprejeti v garnizijsko bolnico in v bolnico v belgijski vojašnici med drugimi sledeči: Janez Poček, Cerklje, 17. pp.; Janez Japelj, Borovnica, 17. pp.j Franc Plahutnik, Podhruška, 17. pp.; Mihael Kenda, Volče, 27. domobr. p.; Janez Bencina, Bloke, 17. pp.; Janez Pogačnik, Breznica, 27. d. p.; Jožef Tomše, Griže; Janez Bučar, Cerklje, 27. d. p.; Janez Kralj, Mirna peč, 17. pp.; Janez Cudermann, Pre-doslje; Alois Luckmann, Ljubljana, 27. pp.s Peter Schneller, Stari trg, 17. pp.; Franc Jeraj, Ljubljana, 17. pp.; Jožef Vomberger. Cerklje, 27. d. p.; Štefan Klane, Podgora, 27. d. p.; Janez Langus, 17. pp.; Janez Lag-ler, Gradec, 7. top. p.; Osvedek, Škocijan, 27. d. p.; Jožef Kožar, Ljubljana, 17. pp.j Alojzij Velikajne, Dol. Otlica, 27. d. p.; Ignacij Gričar, Trbovlje, 17. pp.; Janez Ma-tičič, Rakek, 27. d. p.; Alojzij Lokan, Tol-čane, 17. pp.; Karol Roglič, Litija, 17. pp.; Oskar Krauland, Srednja vas, 17. pp.; Er-hounitz, Ljubljana, 17. pp.; Jakob Fortuna, Žiri, 17. pp.; Valentin Hafner, Stara Loka, 17. pp.; Franc Dežman, Jezica, 17. pp.J poročnik Stanislav Lavrenčič, Postojna, 17. pp.; Ivan Rum, 97. pp.; Anton Perhaj, 17. pešpolk. lj Prisiljenci kranjske deželne prisilne delavnice so prosili ravnateljstvo, da bi tudi oni iz zasluženega denarja prispevali k »Rdečemu križu«. — Ravnateljstvo je z veseljem ustreglo tej blagi prošnji in poslalo po poštni hranilnici znesek 236 K 95 vin. »Rdečemu križu«. Razen tega sta še dva prisiljenca darovala skupni znesek 3 K 50 vin. za družine vpoklicanih vojakov. — Tudi med prisiljenci živi duh patrijotizma! Srebrna poroka. Gosp Franc Je« ram, vratar v dež. dvorcu obhaja danes petindvajsetletnico poroke s svojo soprogo Heleno roj. Demšar. Ta pomembni dogodek je praznoval s sv. mašo, ki jo je služil danes ob bl/i uri zjutraj S. g. Pater Ernest v prijazni cerkvici na Rožniku, pri kateri so jubilant, njegova soproga in liletni sin tudi prejeli zakramente sv. obhajila. G. Jeram jc sedaj že 24. leto nepretrgoma v deželni službi in je vkljub prejšnji naporni službi v prisilni delavnici še vedno prav čvrst in zdrav. Dal mu dobrotni Bog dočakati tudi še zlate poroke! lj črnovOjniškega zglaševanja letos meseca oktobra ne bo. lj železniški nadsprevodnik v po» koju g. Podkrajšek, katerega so nekaj dni pogrešali, se je že javil, da je čil in zdrav. Napravil je obisk, s katerega se je že vrnil. Razna poročila. CESAR SPREJEL VOJNO KOKARDO. Dunaj, 16. septembra. (Kor urad.) Urad za vojno pomoč je poklonil po dvornem ceremoniarju cesarju zbirko svojih izdelkov, ki jih razpečava v človekoljubne namene. Cesar je milostna sprejel to kolekcijo in vzel vojno ko-kardo. Obenem jc naročil, naj se to javno naznani. POMOČ ZA BEGUNCE IZ GALICIJE. Dunaj, 16. sept. (Kor. urad.) Dunajski listi priobčujejo razglas in oklic za pomoč za gališke begunce. Podpisali so oklic: Grof Stiirgh, več vninistrvov, državnih in deželnih poslancev iz Galicije, župan Weiskircliner. ČLOVEKOLJUBNOST NADVOJVODE* Sarajevo, 16. sept. Kor. urad. Nadvojvoda Friderik in Izabela sta darovala za razne človekoljubne namene v vojski 10.000 K. ODLIKOVANJE NADVOJVODINJE MARIJE TEREZE. Dunaj, 16. septembra. (Kor. urad.) Nadvojvoda Franc Salvator, protektor »Rdečega križa«, je podelil nadvojvodinji Mariji Terezi srebrni križ, častno odlikovanje Rdečega križa za nje velike človekoljubne zasluge. VOJNA KREDITNA BANKA NA DU-NAJU. Dunaj, 16. septembra. Dunajska trgovska zbornica je ustanovila vojno kreditno banko z osnovno glavnico 6 milijonov kron. Zbornica jamči za eventuelnc izgube do 2,000.000 K. ZA ODPRAVO MORATORIJA. BudlmpeSta, 16. sept. (Kor. urad). Zveza ogrskih industrijcev je imela posvetovanje o moratoriju. Izrekla se je želja, da bi se moratorij, ki ugasne s 1. oktobrom. podaljšal le za malo časa in da bi se nekoliko omejil. Naj bi industrij ci in banke sploh v tem oziru povedali svoje mnenje. Dolžniki naj bi plačevali obresti in amortizačne zneske vsaj deloma. Uložniki naj bi razpolagali s svojim denarjem pri denarnih zavodih vsaj do gotove meje in vsote. Ti nasveti so se predložili justičnemu ministru. HRABRI ITALIJANSKI VOJAKI. Trst, 16, septembra. Poslanec Bugatto kenstatira v italijanskih listih kraljevine, da so se avstrijski Italijani v zadnjih bojih zelo hrabro in zvesto vojskovali. PATRIOTIČEN SRB. Sarajevo, 16. sept. (Kor. urad) Srbski kmet Jurij Mitrovic iz Drakulnice je odstopil nabiralni komisiji za konje dva lepa konja z vozom vred. Pred ko-msijo je rekel; »Pod avstrijskim cesarjem sem si zbral skupaj vse, kar imam. Hvala mu zato! Sedaj ko pa on sam potrebuje, mu dam vse na razpolago«. Na ljudi so naredile te besede velik utis. PARNIK SE JE POTOPIL. Goetheborg, 16. sept. (Kor. urad). Parnik »Tua« je srečala prejšnjo sredo neka angleška križarica in ga potopila. 5 oseb je utonilo, 3 so se rešili. Med njimi je tudi kapitan. 12 FRANČIŠKANOV VSTOPILO V POLJSKE LEGIJE. Krakov, 14, septembra. Listi poročajo, da je vstopilo v poljske legije 12 frančiškanov. Vstop so jim njih predstojniki dovolili. MILIJON SMODK VOJAKOM V NEMČIJI. Berolin, 16. septembra. Poročalo se je, da je nemški cesarjevič pozval prebivalstvo, naj daruje vojakom smodke, sval-čice in tobak. Poziv je dosegel popolen uspeh. Do nedelje je došlo že cel milijon smodk, nadalje 100.000 cigaret, veliko ovojev tobaka in denaria za nakuo tobaka. BEDUINSKI ROPARJI TEPENI. Tripoli, 15. septembra. (Privatno.) Vladno karavano, namenjeno v Fezzan, so v Ghibli pri E1 Fati napadli beduin-ski roparji, ki so že preje oropali neko zasebno karavano. Malemu oboroženemu spremstvu, sestavljenemu iz Eri-trejccv in Libijcev, sc je posrečilo, roparje pognati z znatnimi izgubami v beg. Italijanske izgube so: 2 častnika, 3 belokoži vojaki in 8 vojakov afriških čet. Ranjenci v Gorici. ozervnibolnišnicise nahajajo na novo še naslednji ranjenci: Kvirin Muchiut iz Medeje v Furlaniji, Rudolf Igantc iz Motovuna v Istri in Luisa Avgust iz Mariana v Furlaniji — vsi od 27. domobr. polka. Rudolf L a š-č ačk, enoletni prostovoljen 47. pešpolka iz Ajbe na Kanalskem Ernst, Miniussi iz Tržiča in Milan M a r t e 1 a n c iz Gorice — oba od 27. domobr. polka. — V v o-jaški bolnišnici leži Anatol Ma-njago od 27. domobr. polka, ki je ob-streljen v komolec. Doma je iz Gorice. V domači oskrbi sc nahajajo: Kari Š f i 1 i g o j od 27. domobr. polka iz Bar-bane-Fojane v Brdih, ranjen s šrapne-lom, Rudolf K o 1 a v č i č od 27. domobr. polka ima prestreljeno roko. Stanuje v Gorici na Kornu. Al. J e 1 e r č i č od 27. pešpolka iz Renč ima strel v levi nogi. — Evg. Holda (doma iz Ljubljane) od 27. domobr. polka je ranjen v peto. — Mnogo lahkih ranjencev se vrača iz zunanjih bolnišnic naravnost domov, kjer bodo nekaj tednov na dopustu. Slovenskim faniom za slovo! Odkar je izbruhnila grozna svetovna Vojska, stoji v ospredju pred vsemi stanovi stan brambovcev domovine, vojaški stan. Od orožja in duha naših vojakov je odvisna bodočnost naše domovine. Ker pa je vojak tem izvrstnejši, čim bolj ga prevzema ljubezen do Boga in domovine, se je v zadnjem času začela naša javnost, zlasti preč. duhovščina, s prevzviš. gosp. knezoškofom ljubljanskim na čelu živahno zanimati in uspešno zavzemati za vojake; priredilo se je že več tečajev in duhovnih vaj za rekrute. Pri tem delu se je splošno začutila potreba po primerni knjižici, ki bi prirediteljem rekrutskih tečajev lahko služila v podlago pouka in bi spremljala kot zvest tovariš in zanesljiv svetovalec mladega fanta v nevarni vojaški stan. Na poziv prevzviš. gosp. knezoškofa se je tedaj lotil dela bivši aktivni vojak g. kaplan J. Hafner in spisal krasno knjižico: Slovenskim fantom za slovo in pot v cesarsko službo (str. 314). Knjižica ima dva dela: v I. delu (strani 163) podaja pisatelj cesarskim fantom v desetih poglavjih — kakor pravi v uvodu — svete nauke, pridobljene po lastni izkušnji in prebiranju knjižic, namenjenih vojakom drugih narodnosti; v II. delu (str. 138—314) pa so zbrane molitve za čas miru in za čas vojske, deloma nalašč za vojaške stanovske razmere prirejene (n. pr. krščanski vojak četrt ure na častni straži pred Najsvetejšim, ali: Umirajočega vojaka pogovor z Bogom itd.). — Kakor vsebina, je tudi oblika in vezava prikrojena vojakovim potrebam; spravi jo lahko v napremni žep, ne da bi ga kaj ob-težila. Kako potrebna je ta knjižica vsakemu vojaku, pričajo besede gosp. knezoškofa: »Starši, poskrbite, da si jo omisli vsak vojaški novinec. Priporočite jo svojim sinovom, naj jo čitajo in prečitajo takoj, ko so potrjeni in bodo že poučeni odšli v službo. V službi naj se točno po njej ravnajo, pa bodo ostali zdravi na duši in na telesu, sebi v časno in večno korist, staršem v veselje in radost, domovini in cesarju v slavo in ponos.« (»Slovenec«, II. sept. 1914.) — Vsled tiskarskih ovir ni mogla knjižica biti natisnjena pred izbruhom vojske. Naj tisti, ki so jo že prej zahtevali, blagohotno to zamudo oproste in v prid našim vojakom in domovini po-skrbe, da Čimpreje vsak vojak, zlasti pa vsak rekrut, prepotrebno knjižico dobi v roke. — Cena je kolikor sploh mogoče nizka in znaša za trpežno a lično vezavo 1 K 20 vin., za šagrin z zlato obrezo 2 K 20 vin., za najfinejšo vezavo z upogljivimi platnicami 3 K 20 vin. Prodaja se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. Seja Manskega občinskega svela. Ljubljana, 15. septembra 1914. Predsedstvena naznanila. Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar, c. kr. vlado zastopa c. kr. vladni svetuik Kremenšek. Na strani, kjer sede občinski svetovalci S. L. S., je bilo precej praznih prostorov. V vojni službi so občinski svetniki S. L. S.: dr. Ivan Zajec, Jernej Ložar, Anton Rojina, Tomaž Novak; od liberalnih občinskih svetnikov sta v vojni službi profesorja Reisner in Pipcnbacher; od Nemcev inž. Schmitt. Občinski svetniki S. L. S. so vsi prišli k seji s črnorumenimi kokardami. Župan prečita pismo gospe Kristanove, ki naznanja, da je Etbin Kristan za eno ali za dve leti izpremenil.trajno svoje bivališče in odpotoval v Ameriko. Njegov občinski mandat je s tem ugasnil; župan pokliče zato k bodoči seji njegovega namestnika g. Mlinarja. Župan nato pozdravlja hrabre naše armade, izraža jim svoje trdno zaupanje v zmago za pravično stvar. — Nadaljuje: 20. avgusta je zatisnil svoje oči Njegova Svetost sv. Oče papež Pij X. Izrekel sem ob tej priliki svoje sožalje prevzv. g. knezoškofu dr. Antonu Bona-venturi Jegliču in ga naprosil, naj naše globoko sožalje potom dunajske nun-ciature Apostoljski Stolici izrazi. Prečita zahvalno pismo ljubljanskega knezoškofa in obvestilo o zahvali nuncia-ture na Dunaju in izrazi kot župan svojo udanost Njegovi Svetosti sv. Očetu papežu Benediktu XV. Zupan prečita nato Najvišjo zahvalo povodom cesarjevega rojstnega dne. Popisovanje prebivalstva v Spodnji Šiški se je končalo 31. julija. Stanovalcev se je naštelo 5700. Ljubljani je t o -rej prirastlo okroglo 6000 p r e-b i v a 1 c e v. Poroča nato, da je občina najela pri deželni banki posojilo 1,100.000 kron. Finančno ravnateljstvo je dovolilo za 900.000 kron posojila prostost pristojbin, za 200.000 kron pa ne, ker je ta vsota namenjena za ureditev mestnega pogrebnega zavoda. Na predlog občinskega svetnika Novaka se soglasno sklene, da se vloži proti odloku priziv, ki naj ga magistrat napravi. Župan prečita končno zahvalo deželnega. odbora, ker je magistrat prepustil Rudolfinumu izkopine, ki so se našle ob zgradbi kanala na Karlovski cesti. Nato ie župan dr. Tavčar podal obširno poročilo o delih mestnega magistrata za časa mobilizacije, kar je našim čitate-ljem že itak znano iz notic in oglasov v našem listu. Poročilo se je z dobro-klici sprejelo na znari*. Poročila personalnega in pravnega odseka. (Poročal obč. svetovalec dr. Novak.) V upravni odbor mestne hranilnice se izvoli obč. svetnik Kraigher, ker je izstopil obč. svetnik Kavčič. — Spominska ustanova glede na ustanovno pismo za rajnega nadvojvodo Franca Ferdinanda in nadvojvodinje Ilohen-berške za brezplačno mesto na c. kr. mornariški akademiji na Reki se še ne odda; župan prečita pismo s katerim se zahvaljuje mornariška sekcija c. in kr. vojnega ministrstva za patriotičen sklep, želi, da bi se ustanovno pismo v nekaterih podrobnostih še izpremenilo, o čemur bo še odsek sklepal. — C. kr. priv. južna železnica je doposlala magistratu dopis glede na fijakarska stojišča pri glavnem kolodvoru, češ, da naj se mestna občina pogaja z železnico za najemnino, ker stoje fijakarji na svetu železnice. Sklene se, da se vsa pogajanja z južno železnico v tej zadevi odklonijo. Stavbne zadeve. (Poroča obč. svet. dr. Novak.) Poročilo mestnega stavbnega urada glede na regulačni načrt se za eno sejo odstavi z dnevnega reda. —» Prizivu Frana Drofeniga proti odloku magistrata o prezidavi njegove hiše št. 23. na Mestnem trgu se ugodi in se razpiše v zadevi nov komisijski ogled. — Priziv Terezije dr. Peganove o napravi hodnika ob njeni hiši v Marmontovi ulici se odkloni. — Robertu Smielov-skemu se dovoli, da postavi ob Privozu dvonadstropno hišo. — Samostojni predlog obč. Svetovalca. Zupančiča in istopredmetna prošnja gospod, napred. društva za št. .Takobski okraj o razširjenju Dolenjske ceste ter mostu čez Grubarjev kanal, oziroma o napravi novih hodnikov na tem mostu se smatra. za nujno zadevo in stopi občina to^ zadevno v dogovor z vlado, ki je lastnica Dolenjske ceste in mostu čez Grubarjev kanal. — Ker so se udeležcnci negativno izjavili o samostalnem predlogu obč. svetovalca Jegliča glede na zvezo Cojzovo ceste z Nadvojvode Ev-gena cesto, se predlog odkloni. — Odpišejo, oziroma znižajo se predpisi raznim strankam, med njimi tudi dvema iz Šiške radi večje porabe vode iz mostnega vodovoda. Zupan zaključi sejo. V tajni seji je bil na podlagi sklepa občinskega sveta iz leta 1913. na podlagi internega razpisa mestni stavbinski urad tako-le urejen? Načelstvo stavb, urada je dobil stavb, svetnik inženir Prelovšek, ki je dobil naslov načelnik stavb, urada; praktikant Mačkovich je imenovan za stalnega stavb, pristava v X. činovnem razredu; inž. Zupane za nadkomisarja v VIII. čin. razredu; za komisarja v IX. čin, razredu Poženel; za praktikanta volonter Miklič; za stavb, asistenta v XI. čin. razredu sta imenovana of. Senčar (v II. plač. stopnji) in Kunaver (I. plač. stopnja). VIII. čin. razred z naslovom magistratni pisarniški ravnatelj je dobil g. Barle; ofic. Šebenik je imenovan za pristava v IX. čin. razredu; oficijal Jakob Kessler za magistratnega pristava; za ofi-cijale v X. čin. razredu asistentje: Al. Se-žun, Al. Verhovc, Viktor Ciuha in Toma-žič, — Janko Javornika, ki je pobegnil, se odpusti iz službe. — Prošnji Dražila in Ježa se odklonita. — Podžupan dr. Triller je poročal, da je nekoč občinski svet arhitektu Kochu priznal s posebnim dekretom akademične študije. Večina je sprejela predlog podžupana dr. Trillerja, katerega je podpiral g. Pammer, da se arhitekta Kocha pomakne v VII. čin. razred in mu da naslov magistratnega svetnika. — Sklene se, da se služba šolskega sluge* v Spodnji Šiški razpiše. — Obč. svet s& izreče za prenos gostilničarskih koncesij Neže Slovša na Sv. Petra cesti, Val. Sitarja iz Hradeckega vasi na Nadvojvod^ Friderika cesto št. 3, Avg. Weber (Kržiš-< nik) iz Stritarjeve ulicc na Cesto v Rožnol dolino št. 42, Neže Kukman v Hradeckegai vas št. 44 in kavarniško koncesijo g. Ivj Stritarja na Radeckega cesto. Ne dovoli se prenosa gostilniške koncesije Jos. Sui pinove v Cerkeno ulico št. 21. Odklonita) se prošnji Iv. Bitenca za tiskamiško kon-< cesijo v Spodnji Šiški in Ant. Težaka zai gostilniško koncesijo. Dovoli se dimnikar« ska koncesija M. Striclju, kateremu na korist odstopi koncesijo njegova mati. Sprejmejo se na stanovanje. — Zračno in prostorna stanovanje. Vrt na razpolago. Naslov; na upravo ,SI ovenča' pod štev. 2750. Ivan Kraigher Vdovska ulica št. 4 je prvi umetni in fini brusač. Brusi stroje za striženje las in konjskih griv z elektr. obratom. Prodaja tudi najfinejše britve, škarje, nože in drugo. Ker nimam nikakega pomočnika in raznašalca, prosim cenj. odjemalec, da sami prineso delo v mojo delavnico. 2751 se sprejme takoj pri tvrdki K. Werli, trgovina špfr-cerije in železnine v Cerknici. 274& £enitna ponudba i j Državni uradnik se želi seznaniti radi ženitve * !lepo mlado Belokranjico. Dopisi, če mogoče, s sliko pod .JDom 27*9" na upravništvo Slovenca. VeSike Kanfing ilonzza ki sc nahajajo v bogatih vinogradih, preskrb. Ijene z modernimi stroji, prevzemajo naročila za Izdelovanje mošta in vina z dobro pogodbo na račun tretjih oseb. Kantir;e liorazza, Levade, p, Montona, Istra. Št. 17.150. azglas. Prodaja premoga revnejšim slojem. V smislu sklepa „Aprovizačnega odseka občinskega sveta ljubljanskega01 z dne 7. septembra 1914 se naznanja, da bo oddajala „Mestna posredovalnica za živila in kurjivo" v svrho, da se omogoči revnejšim slojem z ozirom na obstoječe vojno stanje in bližajočo se zimo nakup premoga za nižjo ceno kot je sedanja tržna cena, počenši s 15. septembrom več vrst premoga na tukajšnjih kolodvorih neposredno iz železniških vozov. Naročila na premog se sprejemajo v srednjem poslopju mestnega magistrata (pritličje levo) vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. Tam se dobijo proti takojšnjemu plačilu nakaznice za naročeni premog. Za vsakih 50 kg mirnskega kosovnega premoga je plačati 84 vin., za 50 kg šentjanškega kosovnega premoga K 1'40 in za 50 kg šemniškega kosovnega premoga K 124. Užitnina v teh cenah ni zapopadena. Uvoz premoga v mesto je do 50 kg užitnine prost. Premog se oddaja in sicer: šentjanski in mirnski na dolenjskem kolodvoru v skladišču, ki je odprto vsak dan, izvzemši praznike in nedelje od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, šemniški premog na južnem kolodvoru na posebej v ta namen določenem prostoru ob cesti na Južno železnico. Čas oddaje te vrste premoga se bo za vsak železniški voz zase napovedal. Premog se oddaja na kolodvorih lc proti pravilno izstavljeni nakaznici mestnega magistrata in v najmanjših količinah po 50 kg. Stranke se opozarjajo, da si imajo dostavitev premoga na dom obskrbeti same. Mestna posredovalnica premoga na dom ne bo dovažala in tudi ne izposoj evala vreč. Vsako željo in pritožbo glede prodaje premoga, zlasti glede kakovosti in teže, je nasloviti na mestni tržni urad. ™esi£il magistra? u KjaaSuiasss, '"52 dne 11. septembra 1914. Stran 6. StOVENEC, 'dne 16. septembra 1914, 210. štev. Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo: Parna žaga. Prevzamem ravne in zasebne stavbe, že leznobe tonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po naj-nižjih cenah. — Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila. Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara, že obstoječa tla. Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila, točno povoljno in po nizkih cenah. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in soliano. Kupujem hrastov, trikov in smrekov les in žagani hlode tudi proti plačilu. — Po železnici posian les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora. Ustanovljeno 1900. V. SCAGNE17/, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. mmtrm Telefon 299. NOVI ZEMLJEVIDI BOJIŠČ. Generalni zemljevid Evropskega bojišča s poštnino vred 1 K 10 v. Zemljevid srednje Evrope, merilo 1 : 5,000.000 z raznimi statističnimi podatki o prebivalstvu in vojni moči posameznih držav s poštnino vred 1 K 30 vin. Zemljevid Evrope, merilo 1 : 7,500.000 s poštnino vred 2 K 60 v. Zemljevid Nemško - francoskega bojišča, merilo 1 : 800.000 (Peuker) s poštnino vred 2 K 50 vin., je zelo fin »emljevid. Zemljevid Nemško - francoskega bojišča, merilo 1 : 600.000, s poštnino 1 K 40 vin. Zemljevid Avstrijsko • roškega bojišča, merilo 1 : 1,000.000, s poštnino 1 K 30 vin. Zemljevid zahodno Ruskega bojišča, merilo 1 : 2,000.000, obsega vso zahodno Rusijo, vzhodno Avstrijo in del Rumunije in Nemčije, s poštnino vred 2 K 60 vin. Zemljevid svetovnega prometa. 3. natis, merilo 1 : 45,000.000 z raznimi statističnimi podatki za vse države na svetu s poštnino 2 K 70 vin. Ta zemje-vid ima tudi odobrenje od c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk. Zemljevid Srbije, Črne gore in drugih Balkanskih držav, merilo 1 : 250.000 velja 2 K. Ta zemljevid damo brezplačno vsakemu, ki naroči knjigo »Vojska na Balkanu«, spisala c. kr. profesorja dr. F. Šarabon in A. Sušnik. Cena za elegant. broš. knjigo je 6 K 50 vin. Knjiga je zelo zanimiva in poučna in bogato opremljena s slikami, načrti, zemljevidi in tabelami. Kdor ima že zemljevid Srbije si lahko knjigo še naroči in mu je treba doplačati samo še 4 K 50 vin. za broširan izvod. KATOLIŠKA BUKVARNA v Ljubljani. v mestu ali predmestju v Ljubljani z 3 ali 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami, z ograjenim vrtom in dvoriščem, oziroma stanovanje zgoraj navedenim prostorom primerno, se išče v najem. Ponudbe se prosi pod: Hiša št. 400 poštno le. žeče Ljubljana. 2679 6 , SANATORIUH -EMONA i ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. ■ PORODNIŠNICA. J LtJUBLTJANA • KOHENSKEGAULICA-41 SEF-zDRWK:FRnwiJ-DR FR. DERGANC brezplačno naučim vsakega fotografovati, kdor kupi pri meni (3060) fotografični aparat. fete- manufaktura in drogerija zaloga fotograiičnih aparatov ln potrebščin 1 t LJUBLJANA Selenburgova ul. 5. Kontoristinja z veCletno prakso, vešča slovenskega, nemSkega in laškega jezika ter vseh pisarniških del, išče primerno službo. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod „H. G. 2726" na upravn. tega lista. @™@@@0BB0BB vsakovrstno, posebno najboljše kvalitete, kupuje po dobrih cenah 2735 3 L Grobeloik v vmrni Vzorci in cene naj se takoj pošljejo. F@B1bh1@¥1 zlatornmen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s 4t/2kg vsebine razpošilja po K 8*50. Čebelama 3044 Ilirska Bistrica, Edina primorska tovarna dvoholea »Tribun a" Oorloa, TriaSka nI, 36, proj pivovarna Gorjup. , ... ... Velika »kup urina za. „ loga dvofcojM, šivalnih In ttuiHt.iji.liib »trojev, |jr»- S inutoijnv, orkeHtrijonnv itd. Itd. UtfO K F. BHTJEL Oorloa, Stolna ali o a it« v. 3-4» Prodata u obroku. Osnihi fro ** mi elegantno opremljena, 8 stanovalnib prostorov, lap vrt, se proda za 45.000 K. Ponudbe pod »E. 45« na upravništvo „Slovenca". 2723 3 se sprejmeta na stanovanje. Ilirska ulica št 19, II. nadstropje, desno. Odda se takoj ali pa za novembrov termin obstoječe iz 1 sobe, kuhinjo in pritlklln. Več se zve v Spodnji Šiški št 22. 2719 3 S Fauorlt modni album jesen in zima 1914 Je ravnokar iziti Cena 95 v, s pošto K 1-05. 2714 Dobiva se pri M. Ba:| u.uum Glavno zastopstvo za Kranjsko, kjer so vedno v zalogi vsi favoritni predmeti in worci. — K vsaki naročbi naj sc doda tudi 10 vin. za poštnino. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež, živi j. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In Ijodska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1913. . •................................ 170 217 149'— Stane garancijskih fondov koncem leta 1913. .................] k 43'424 496i7 V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz'čistega'dobička" * K 432 232"66 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj ss v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 2171 K2" Sposobni zastopniki se spre/meio pod aa ugodnejšimi pogoji, -gaj L«. .. ............. Pri nakupu različnega manutakturnega blaga, se blagovolite obrniti na tvrdfo A $ £ Sfaberne, Aa debslo in drobno/ Mestni trg tO. obstoji od leta 1883. J redno nitke cene/ Naznanilo o pričetku novega šolskega leta 1914/15 v uršullnsklh dekliških šolah v LJubljani. V uršulinskcm učiteljišču, notranji petrazredn! ljudski šoli (vadnlci) in trlra* redni meščanski šoli, v vnanji petzazredni ljudski in trirazredni meščanski šol! se prične šolsko leto 1914/15 dne 21. septembra 1914 s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu. Vpisovalo se bo za notranjo in vnanjo šolo 18. in 19. septembra od 8,—12. ure dopoldne in od 2.—6. ure popoldne; dne 20. septembra pa le od 8.—12. ure dopoldne v uršo« linskem samostanu (na porti), Kongresni trg 18. Za otroški vrtec pa je vpisovanje 13. septembra od 8.—10. ure dopoldne in od 2.—4. ure popoldne; 14. In 15. septembra pa od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—6. ure popoldne. S 16. septembrom se začne redni pouk. V otroški vrtec se sprejemajo deklice in dečki. V uršulinski gospodinjski šoli se začne pouk 1. oktobra s sv. mašo, aa vpisovanj* pa je pri'ika ves mesec september v uršulinskem samostanu, Kongresni trg 18. Vse imenovane uršulineke šole imajo pravico Javnosti. 2719 predsfojnišfvo uršulinskega samosfana v Ljubljani. Aogavce in druoe petsnme, dalre perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče btago dobite najceneje v specialni trgovini A- $ Sfabernš V s lika izbirat ft[estni trg 10 S°l'dna postrežba St. 1470|m. š. sv. 2739 Razglas o pričetku šol. Na mestnih ljudskih šolah iu sicer: na L, II., III. in IV. mestni deški ljudski šoli« na mestni nemški deški ljudski šoli, na pomožnem oddelku IV. mestne deške šole, na mestni slovenski deški in na mostni nemški dekliški šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1914(5 dne 21. septembra 1914 s klicanjem sv. Duha in z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode dne 18., 19. In 20. septembra 1914 v šolskih poslopjih mestne slovenske dekliške šole na Sv. Jakoba trgu št. 1, II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5. in pa c. kr. državne gimnazije z nemškim poučnim jezikom v Beethovnovi ulici od 8. do 12. dopoldne, oziroma otl 2. do 6. ure popoldne, in sicer: za 1. mestno deško ljudsko šolo na mestni slovenski dekliški šoli od 2. do 6. ure popoldne, za II. mestno deško šolo na lastni šoli od 8. do 12. ure dopoldne, za III. mestno deško in pa za mastno nemško deško šolo na II. mestni deški šol! od 2. do 6. ure popoldne, za IV. mestno deško šolo na mestni slovenski dekliški šoli od 2. do 6- ure popoldne, za mestno slovensko dekliško šolo na lastni šoli od 8. do 12. dopoldne, za mestno nemško dekliško šolo na c. kr. državni gimnaziji z nemškim poučnim jezikom od 2. do 6. ure popoldne, za pomožni oddelek IV. mestne deške ljudske šole na II. mestni deški šoli od 8. do 12. ure dopoldne. Pouk bo nerazdeljen dopoldanski, oziroma popoldanski. Vršil se bo pa ieimši pomožni oddelek dopoldne od 8. do 12. ure, popoldne pa od 1. do 5. ure, in sicer: Za I. mestno deško šolo na mestni slovenski dekliški šoli od 1. do 5. ure popoldne; za II. mestno deško šolo na lastni šoli od 8. do 12. ure dopoldne, ?a III. mestno deško šolo na II. mestni deški šoli od 1. do 5. ure popoldne; za IV. mestno deško šolo na mestni slovenski del«l ški šoli od 1. do 5. ure popoldne; za mestno nemško deško šolo na II. mestni deški šoli od 1. do 5. ure popoldne; za mestno slovensko dekliško šolo na lastni šoli od 8. do 12. ure dopoldne; za mestno nemško dekliško šolo na c. kr. državni gimnaziji z nemškim poučnim jezikom od 1. do 5. ure popoldne. Za pomožni oddelek se bo poučevalo na II. mestni deški ljudski šoli od poldevetlh do pol-dvanajstih dopoldne. Na mestni trirazrednlci na Karolinški zemjl se prične pouk ob normalnem času in se ie to že objavilo v posebnem razglasu. ' Na šišenski deški in de ciiški osemrazrednici se prične s poukom kasneje, kar se bo svoj čas objavilo v posebnem razglasu. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali' C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dno 11. septembra 1914. lzdaia konzorcii »Slovenca* rTisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Joiel Gostinčar, državni poslanec.