Iz velikih dni boja za naše življenje
Ogenj avgustovskega dne
Bilo je jeseni avgusta 1944. Boji in hajke so bili pogosti, zato smo aktivisti okrajnega LO Barje veli-kokrat menjali taborišče. Tokrat smo se usidrali nad »staro žago«, oziroma natančneje rečeno tik pod Mokrcem, pod »staro bajto«. Imeli smo dober raz-gled proti Zapotoku, Golem, Škrilju in še kam dni-gam. Med Turjakom in Pijavo Gorico je že več dni vodila boje XVJII. divizija in se v noči 28. avgusta utaborila v taborišču nad Golem, v smeri proti »stari žagi«. Vezo z divizijo smo dobili že naslednje jutro, prav lako je bil predsednik gospodarske komisije Primc-Jokič takoj dodeljen k inlendantu divizije, da uredita vse glede nabave živeža. Že ob desetih do-poldan so se iz treh strani vrnile palrulje, ugotovile niso nič novega. Na pot so krenili tudi referent okraja NZ Tone ŠušterSič, kurirja Jaka Podbpec in Tone Kumše. V bivaku je ostala Pavla Centa, zadol-žena je bila za dežurstvo, poleg njc pa še Angela in Alojzija Mazi, Angela Tancek in Francka Grebenc Svojo zadolžitev je imela tudi Vanda Škodnik. Opi-sati je morala okrajno akcijo — reševanje zavezniških pilotov, katerih bombnik je slrmoglavil nad našim taboriščem. Skojevca Jože Rupert in Pavla Čampa sta jo imenovala kar »rajonska novinarka«.
Sam sem sedel za smrekovim Storom, na katerem sem imel pisalni stroj in pisal poročilo za okrožje LO. Ura je bila približno deset dopoldan, ko smo zaslišali pokanje bomb, rafale iz avtomatov, vse pa je prihaja-lo iz smeri, kjer se je nahajala naša okrajna tehnika.
Pel se nas je zapodilo v smeri streljanja. Ustavili smo se na robu gozda, imenovanem »sive doline«. Tu smo imeli dobro prikrit težki italijanski mitraljez. Plazil sem se po trebuhu in vlekel mitraljez za scboj. Na desni mi je sledil Lojze Brancelj z zbrojevko, na levi Hribar z italijansko bredo. Hrbet sta mi varovala skojevca Jože Rupert in Pavel Čampa, kasneje pa se jima je pridružil še Frenk Škraba. Tako pripravljeni smo Lakali približno pol ure, ko smo zagledali v vasi Škrilje, kako so ob njivi prihajali domobranci. Šli so v koloni in precej razmaknjeni. Čakali smo, da se je phkazal zadnji domobranec, naštel sem jih dvainde-vetdeset. Udarili smo vsi hkrati in kmalu so domo-branci tri svoje vlekli v grmovje. Poskrili so se tudi ostali. Bil je to jurišni balaljon Vika Rupnika, ki je prijel iz smeri Iga in pod Škriljem napadel okrajno tehniko. Od tu smo torej slišali streljanje. Takrat je padel tudi H. Šolar iz Ljubljane.
Vrnili smo se nazaj v laborišče, od koder smo zopet zaslišali močno streljanje. Taborišče je bilo spremenjeno v pravi bojni položaj. Partizani XVIII. divizije in aktivisti so bili bitko z Nemci - domačimi hlapci, saj so nas hoteli na vsak način vreči z naših položajev pri »starih žagah« in proč od Kureščka. Poveljeval nam je Daki. Ko je bil boj proti večeru končan, je izrekel pohvalo tudi aktivistom Okrajne-ga Ijudskega odbora Barje, meni pa je kasneje po kurirju poslal mnogo municije za Šlajer pištolo ko-P'tko                                          MATIJA ŠKRABA