OGLASI 

www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 3. 9. do 12. 10. 2020 
in odgovorno do sebe in drugih. 

izbrano iz kataloga ugodnosti 
RESVERATROL 
60 KAPSUL 
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. 
redna cena: 17,18 € 
cena s Kartico zvestobe 
POPUST:13,74 € 20%
3 


ALTO POU, LOSJON PROTI UŠEM IN GNIDAM 
100 ml 
redna cena: 10,89 € 
cena s Kartico zvestobe 
POPUST:8,71 € 20%
2 


THERMO THERAPY 
2 OBLIŽA 
Medicinski pripomocek. 
redna cena: 8,90 € 
cena s Kartico zvestobe 
POPUST:7,12 € 20%
2 

ALOE VERA X2, ALOE NEGOVALNI ŠAMPON 
200 ml 
redna cena: 11,91 € 
cena s Kartico zvestobe 
POPUST:9,53 € 20%
2 
Za vec informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas poklicite 

MATICNI MLECEK 750MG 
10 PLASTENK PO 15 ml 
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za 
uravnoteženo in raznovrstno prehrano. 

redna cena: 13,93 € 
cena s Kartico zvestobe 
POPUST:11,14 € 20%
3 


SWEDSAFE CEPKI ZA UHO CLASSIC 
6 PAROV 
redna cena: 6,10 € 
cena s Kartico zvestobe 
POPUST:4,88 € 20%
1 

na brezplacno telefonsko številko 

080 71 17!
Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izkljucno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolicne, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 3. 9. do 12. 10. 2020 oz. do prodaje zalog. 



VABIMO VAS 
NA VPIS V PROGRAME 
IZOBRAZEVANJA ODRASLIH. 

UV
ODNIK 


UVODNE BESEDE  VSEBINA  
Vsak mesec v letu je nekaj posebnega in tudi  Uvodnik županje  4  
september ni izjema. Z mesecem septembrom  Obcinski praznik 2020  6  
se je zacela meteorološka jesen in otroci so se  GP Trojane  9  
po dolgih pocitnicah vrnili v šolske klopi. Spre­menjenemu režimu navkljub, ki je bil s strani pristojnih institucij predpisan za izvajanje pou­ Lušt'n pod hrastom »Korak zase – korak za sladkorcke«  10 14  
ka, smo lahko prepricani, da so se vrnitve v šolo  Aktivni clani društva AMD Lukovica  19  
veselili vsi ucenci, bodisi zaradi želje po znanju  Prvi šolski dan  23  
bodisi potrebe po druženju z vrstniki. Želimo jim uspešno in znanja polno šolsko leto.  Dan slovenskega športa  24  
September nam je prav tako postregel z naj­ 
prestižnejšo kolesarsko dirko na svetu, Tour de  

Jabolka - vir zdravja  25  
Obvestila, vabila  28  
Politika  29  
Javni razpis  30  
Zahvala  31  

France. Dogodek, ki se obicajno odvija v juliju, 

Obcina Lukovica vas v sodelovanju
je bil tokrat zaradi znanih razlogov prestavljen v mesec september. Mislim, da ga ni junaka, ki z Obcino Domžale ne bi vsaj kakšne urice svojega popoldanskega casa posvetil malim zaslonom in spremljal do­gajanje na tej zares napeti dirki. Da smo Slovenci resnicno športen narod, nam tokrat dokazujejo Primož Roglic, Tadej Pogacar, Luka Mezgec, Jan 


V A B I 
Polanc in Matej Mohoric. Neverjetno se mi zdi, da lahko na tej najprestižnejši dirki spremljamo 

10. oktobra 2020

boj za zmago, v katerega sta vkljucena kar dva Slovenca. V treh tednih bodo kolesarji prevozili na dogodek kar 3.483 km. Kakšna številka. Sam sem praktic­no vsak dan spremljal kolesarje in njihove neiz­prosne boje za cim boljši rezultat. Uspeh, ki so ga dosegli naši kolesarji, je resnicno izjemen in predstavlja cešnjo na torti za 23. september, ki je razglašen kot dan slovenskega športa. 
Tudi vremensko nam je mesec september zelo naklonjen. Lepi in topli dnevi nam omogocajo, da lahko veliko casa preživimo v naravi. Naše lepe gore so v juliju, avgustu in septembru naj­bolj obiskane. Tudi sam sem eno izmed lepih so­bot izkoristil in se odpravil iz Kamniške Bistrice preko Srebrnega sedla na Planjavo. Za vrnitev v Kamniško Bistrico sem uporabil pot preko Kamniškega sedla. Lepa tura v lepem vremenu. Glede na število pohodnikov, ki sem jih srecal na tej poti, z lahkoto potrdim, da je pohodništvo resnicno ena izmed najbolj priljubljenih prosto­casnih dejavnosti. 
V teh stresnih casih si le vzemimo nekaj casa zase, za gibanje in uživanje v naravi. Ni je tera­pije, ki bi nam koristila bolje kot rekreacija, pri kateri se spotimo in s tem odstranimo strupe ter negativno energijo iz telesa. Napolnimo se s svežo in cisto energijo. Zaslužimo si to. 

Program bodo sooblikovala lokalna društva,
Iztok obreza 


na stojnicah pa se bodo predstavili lokalni ponudniki. 


Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 22. oktobra 2020; 
Vljudno vabljeni!


rok za oddajo clankov je 
Obcina Lukovica



13. oktober 2020, do 12. ure. 



Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 zna­kov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Spre­jemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za vec informacij pošljite sporocilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. 

ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; zacasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Cokl, Drago Juteršek in Petra Pavlic; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkci­ja: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Kroharjev bajer, foto: Katka Bohinc. 

September v znamenju obcinskega praznovanja 

Za nami je obcinski praznik, s katerim smo letos praznovali tudi cetrt stoletja nove Obcine Lukovica. Ceprav se obcani na posvetovalnem referendumu leta 1994 zanjo nismo odlocili, smo jo dobili. Danes vemo, da je bila odlocitev glede reorganizacije lokalne samouprave pravilna, saj nam to kažejo številne pridobitve. Osrednje prireditve obcani zaradi zagotavljanja zašcitnih ukrepov niste mogli spremljati v živo. Zahvaljujoc današnji tehniki pa ste pri­reditev lahko spremljali v neposrednem prenosu in tako smo bili v mislih in dobrih željah povezani in združeni z vsemi obcani. Kljub temu da na prireditvi niste bili, pa gotovo veste, da sem vsem našim prostovoljnim gasilskim društvom podelila priznanja za njihovo požrtvovalno delo. Za nesebicno pomoc ljudem, za reševanje življenj in premoženja ljudi, ob vsakem trenutku, ob vsaki uri. Za pomoc levim, desnim, neodvisnim. Ljudem. Zaslužili bi veliko vec kot le priznanje županje, pa vendar. Prostovoljna gasilska društva Prevoje, Lukovica, Krašnja in Trojane, naj se vam še na tem mestu javno zahvalim za vse, kar ste do sedaj naredili za nas, tudi v tem letu, ki je bilo posebno tudi glede vremenskih ujm. V nadaljevanju objavljamo moj nagovor ob prazniku naše obcine, v katerem sem preletela zgodovino naše skupne 25-letne poti. 

.Spoštovani obcani, dragi gostje! 
Izredne in nepredvidljive razmere letošnje jeseni nam narekujejo drugacen pristop organizacije našega obcinskega praznika. Nikakor ga ne moremo obiti, saj naša nova Obcina Lukovica slavi 25. rojstni dan svoje ponovne identitete, utemeljene na legitimni zgodovinski podlagi samostojnega sodnega okraja 19. in prve polovice 20. sto­letja. Našo samostojno politicno upravno nujnost so skozi stoletja oblikovale zelo posebne strateške, vojaške in vojne vihre, ki so za­znamovale ozko dolino Crnega grabna od Rimljanov naprej. Ljudje so vztrajali na skopi zemlji in jo stoletja pojili s svojimi žulji in zno­jem, vendar z veliko ljubeznijo in vdanostjo. Naši predniki so v gara­škem delu in surovih razmerah znali videti tudi globlje: nezavedno se jih je dotaknila tudi lepota narave in videli so tudi nebo. Ker so videli tudi s srcem, so se v naših sredinah rojevali veliki ljudje, ki so pomembno oblikovali celotno slovensko omiko in kulturo. Pisatelj in politik, grašcak Janko Kersnik s svojim izjemnim, realisticno-poetic­nim videnjem slovenskega kmeta in prvih zametkov podeželskega mešcanstva in strankarskih usmeritev. Slikar slovenskih Mackovih ocetov in pokoncnih osvešcenih Hrastov. Fran Maselj Podlimbarski, Jovan Vesel Koseski, Oskar Dev, so le najvidnejši možje iz slovenske zgodovine, naših korenin, ki so s svojim intelektom spreminjali naš znacaj in gradili našo osebno izkaznico. Slovenska klasika je zrasla iz podeželskega, kmeckega stanu, s kršcanskimi vrednotami. »Iz roda v rod duh išce pot,« pravi pesnik. 
Zadnje desetletje prejšnjega tisocletja je bilo prelomno za ves svet in milostno za naš narod. Padel je Berlinski zid, sesul se je zadnji totali­tarizem, svet je zadihal s polnimi pljuci za novo upanje. V vrtincih sve­tovnih dogajanj in nevarnem vrenju, ki se je razplamtelo ob razpadu Jugoslavije v vojna grozodejstva, smo Slovenci z enkratno enotnostjo in spretno diplomacijo v 10-dnevni vojni ubranili našo deželo in si drzno izborili samostojno državo Slovenijo ter jo umestili v evropski družbeni in kulturni okvir. 
Takrat, pred 30 leti, so dozorevale razmere za novo notranjo politic­no, pravno in upravno razdelitev na nove obcine. Za decentralizacijo oblasti, za približanje ljudem, ki bodo znali sami ovrednotiti in poiska­ti najboljše poti za razvoj svojega okolja z naravnimi danostmi. Z refe­rendumom konec leta 1994 je bilo sicer izraženih mnogo dvomov in nasprotovanj v samostojno preživetje, vendar je zmagal duh casa in iz domžalske obcine so se rodile štiri nove: Lukovica, Moravce, Mengeš in Trzin. Za naš obcinski praznik je bil tri leta kasneje izbran 4. sep­tember, rojstni dan našega najpomembnejšega moža Janka Kersnika. 
Kakor se je naša država rojevala iz domovinske narodne zavesti, z ne­ustavljivo energijo, ki je ne bi zaustavil noben zid in noben jez, tako se je korak za korakom oblikovala Obcina Lukovica, z zagrizenim, po­žrtvovalnim in predanim delom številnih entuziastov in poštenjakov, z enim samim ciljem: služiti ljudem in postaviti novo obcino na do­stojno mesto v mreži novonastalih slovenskih obcin. Prva garnitura s prvim županom, zaslužnim Anastazijem Živkom Burjo, je v nekaj letih dokazala, da svet res ustvarjajo ljudje. Ljudje, ki jim je mar za podobo in razvoj svojega kraja, za ohranitev narodne dedišcine, za korenine slovenstva in vrednote ter imajo posluh in sposobnosti za izzive casa. Orali so ledino, zacelo se je dobesedno iz nic, brez primernih prosto­rov, seje so potekale v šolskih ucilnicah; imeli pa so vizijo. Nobeden ni štel ur sestankov in tisocih potrebnih opravil. Našli so se pravi ljudje na pravih mestih. 
Zacela se je izgradnja komunalne infrastrukture po vseh vaseh in za­selkih – vodovod, kanalizacija, izgradnja cistilne naprave v Vrbi; ob izgradnji AC smo si namesto suhega zadrževalnika, ki ga je predvidela država, izborili mokri zadrževalnik Drtijšcica in tako smo dobili dana­šnje Gradiško jezero, ki je že prepoznavno umešceno v širšo turisticno ponudbo. S posebnim spoštljivim odnosom in prepoznavanjem naše kulturne dedišcine, snovne in nesnovne, so se ob sodelovanju stro­ke in Zavoda za spomeniško varstvo uredili naši najvecji arhitekturni sakralni biseri: cerkev sv. Neže na Golcaju z znamenitim kasetiranim stropom; cerkev sv. Luka v Sp. Praprecah kot naš najdragocenejši got-ski zaklad; nekdanjo najlepšo barocno grašcino na Slovenskem Brdo smo z obnovitvijo zunanjega obzidja zašcitili in opremili s panoji z zgodovinskim orisom. V Šentvidu je zrasel vrtec Medo, ki je zdaj že 15-oddelcni in je organiziran kot enota OŠ. V Šentvidu je odprla vrata knjižnica in nova dvorana Antona Martina Slomška, popolno sodob­no prenovo je doživela dvorana v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici in še marsikaj, kar danes sprejemamo za samoumevno. 
Delo je nadaljeval drugi župan Matej Kotnik. Zgrajen je bil Center Ob­cine Lukovica kot dostojno središce obcine, s krožnim prometom in zeleno zasaditvijo, ki omogoca pocitek in prireditveni prostor. Veliko smo vlagali v energijsko sanacijo stavb – OŠ, upravne stavbe Obcine, kjer so se pridobili tudi prostori za obcinske uslužbence in društva. 
Zadnje obdobje je zaznamovala izgradnja vecnamenske športne dvorane na Brdu, katere zakljucna dela in slavnostno odprtje segajo že v nov mandat mojega županovanja. Kot nova županja sem vese­la, da imam priložnost nadaljevati pot razvoja naše doline. Ceprav je moja pot mnogo težja, saj se je obcina znašla v vrtincu številnih pro­blemov, je naša vizija jasna: z najvecjimi napori bomo dokoncali za­stavljene projekte: nove ucilnice na OŠ Brdo, Društveni dom v Krašnji že ima novo preobleko, dokoncana sta Gasilski dom in mrliška vežica v Blagovici. Nadaljujemo z rekonstrukcijami lokalnih cest in izgradnjo ostale komunalne infrastrukture. Vsak dan je bliže sprejem prostor­skega plana, ki ga cakamo vec kot 15 let. 
UVODNIK ŽUPANJE, VABILO 
Ta pregled naših samostojnih 25 let sam zase potrjuje pravilno odlo­citev za našo samostojno lokalno skupnost. Je zgodba o uspehu. Je zgodba o sposobnih in domoljubnih ljudeh, ki so ponosni na svojo pri­padnost, na svoje poreklo. Za boljše življenjske razmere so pripravljeni sprejemati tudi žrtve. Je razlog za našo samozavest in za praznovanje. Je zgodba, ki v novih razmerah zahteva nadaljevanje skupne kronike, z vsemi zapleti in ovirami, z novim prilagajanjem in novimi izzivi, kajti cas se vrti z bliskovitimi dnevnimi spremembami, ki jim težko sledimo. Je izsek našega casa, ki smo ga znali izkoristiti. Tako, kot sta ga za vse nas in za širšo skupnost zaznamovala v svojem casu s svojim znanjem in marljivostjo tudi oba castna obcana Obcine Lukovica, žal že oba pokoj­na, Niko Kralj in Franc Capuder. Niko Kralj, oblikovalec znamenitega in velikokrat nagrajenega stola Rex ter Franc Capuder, tako rekoc sinonim za nekdanji Planikin obrat Mojca v Lukovici. Oba s trdnimi domacimi koreninami in zazrta v prihodnost. 
In kje smo danes? Iskanje financnih sredstev in odplacevanje dolga na kratek rok zavira vecje investicije in težje krmarimo v razmerah nove realnosti, vendar se vedno odprejo vrata v preživetje in priho­dnost in v življenjski utrip, primerljiv z drugimi obcinami. Delamo vse za nadaljevanje naše zgodbe o uspehu, za dobrobit naših obcanov. 
Prepoznajmo znamenja zdajšnjega trenutka, vkljucno z neznanim koronavirusom, ki nam prav letošnje poletje kaže novo videnje naše Slovenije, katere edinstvene lepote in raznolikosti zdaj na novo odkri­vajo vse generacije. Rešili smo turisticno sezono kot najpomembnej­šo gospodarsko vejo, odkrili smo samooskrbne možnosti naše dežele in s tem znova ovrednotili naše prednosti in specificnosti. V novi luci smo zagledali domovino, vsako njeno dolino, vasico in zaselek, njene neizcrpne zaklade, ki cakajo na roke in znanje mladih rodov. Mrzlicno smo odkrivali globalizirani svet, da smo ponovno ugledali svojo do­movino, kot naš edini dom, ki nas sprejema odprtih rok kakor mati, da ima ta dom veliko srce kakor mati. Naenkrat vsi ugotavljamo, kako lepo in varno je doma. 
V smeri teh novih spoznanj bomo zajemali tudi obcani našega Crne­ga grabna v iskanju novih možnosti za razvoj sonaravnega turizma, ekoloških in tržno naravnanih kmetij, pogum za nove obrti in inova­tivne ponudbe. Z vso odgovornostjo bomo spodbujali in podpirali vse oblike kulturnega utripa, s podporo našim številnim društvom, za rast ljubiteljskih in umetniških zvrsti in športa. 

Obcino naredimo ljudje. Ponosno izobesimo praznicne zastave in imejmo radi svojo Obcino Lukovica. 
Sprejmite moje iskrene cestitke ob 25. obletnici našega skupnega doma. Želim vam zdrave in optimisticne jesenske dneve, z obilnimi darovi narave, vsem mladim pa srecno in uspešno v novem šolskem letu, v ucilnicah, brez prekinitev – naj bo srecno.. 
Zadnji teden v avgustu sva bila z direktorjem obcinske uprave na Mi­nistrstvu za infrastrukturo, kjer so nam prisluhnili glede potrebnih sa­nacij oziroma odprave nevarnih tock ob stari magistralni cesti. Skupaj s predstavniki Družbe RS za infrastrukturo si bomo tako letos v sep­tembru na terenu ogledali prometno nevarne odseke in postajališca ter se dogovorili za casovno izvedbo ukrepov. Kateri bodo prioritetno rešeni, vas bom seznanila v eni od naslednjih številk Rokovnjaca. 
Srecanje kmetijskih gospodarstev, ki je spomladi odpadlo zaradi epi­demije, bo zdaj potekalo v torek, 6. oktobra, v dvorani KD Janka Ker­snika v Lukovici. V sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico – Zavodom Ljubljana bomo zacrtali smernice za potencialno rast razvoja naših kmetij. Vabim vas, da nam prisluhnete; zagotovo boste izvedeli kaj novega, kar vam bo olajšalo pot do nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev. 
In še eno vabilo: ob dnevu športa, ki ga bomo letos v Sloveniji prvic obeležili kot državni praznik, bo po meji Obcine Lukovica organiziran dvodnevni pohod. Pridružite se nam v petek, 25. 9. 2020, in v soboto, 
26. 9. 2020, spoznajte naše vasice in zaselke, ki mejijo na sosednje obcine. Za zdrav duh v zdravem telesu. 
Caka nas prijetno druženje. 
Vaša županja 


Obcina Lukovica v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije in KGZS – Zavodom Ljubljana vabi vse nosilce kmetijskih gospodarstev z obmocja obcine Lukovica na 
1
. 
s
r
e
c
a
n
j
e 
k
m
e
t
i
j
s
k
i
h 
g
o
s
p
o
d
a
r
s
t
e
v
. 


S
r
e
c
a
n
j
e 
b
o 
p
o
t
e
k
a
l
o 
v 
t
o
r
e
k
, 
6
. 
o
k
t
o
b
r
a 
2
0
2
0
, 
m
e
d 
9
. 
i
n 
1
3
. 


u
r
o
, v 
K
u
l
t
u
r
n
e
m 
d
o
m
u 
J
a
n
k
a 
K
e
r
s
n
i
k
a 
v 
L
u
k
o
v
i
c
i
. 

Program: 
8.30 – 9.00 Sprejem in registracija udeležencev 
9.00 – 9.20 Uvodni pozdrav 
9.20 – 10.20 Možnosti in pasti razvoja kmetij -podjetniški pristop in 
razmišljanje 
10.20 – 11.00 Predstavitev primerov dobrih praks lokalnih kmetij 
11.00 – 11.20 Kmetijstvo v obcini Lukovica v številkah 
11.20 – 13.00 Okrogla miza z mreženjem 
13.00 – 14.00 Zakljucek 

Vljudno vabljeni! 


mag. Olga Vrankar Mojca Štepic 
županja Obcine Lukovica dir. Razvojnega centra Srca Slovenije 

Jože Benec 
dir. KGZS – Zavod Ljubljana 


Dogodek bo izveden z upoštevanjem vseh potrebnih ukrepov NIJZ za preprecevanje širjenja okužbe z boleznijo Covid-19, zato so o
b
v
e
z
n
e 
p
r
e
d
p
r
i
j
a
v
e 
na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si ali tel. št. 01 72 96 318, d
o 
t
o
r
k
a
, 
2
9
.
9
.
2
0
2
0
. 
Š
t
e
v
i
l
o 
p
r
i
j
a
v 
j
e 
o
m
e
j
e
n
o
. 




Praznovanje obcinskega praznika 
Letos mineva 168 let, odkar se je na Brdu pri Lukovici rodil slovenski pisatelj, politik in notar Janko Kersnik, mož, ki je zaznamoval dolino Crnega grabna in mož, kateremu je posvecen praznik Obcine Lukovica. 

Našega rojaka smo se spomnili ob grobu, na katerega je županja Obci­ne Lukovica mag. Olga Vrankar skupaj s podžupanom Vinkom Dragar­jem in nekaterimi sodelavci položila venec ter prižgala sveco. Spominu na rojaka so se v kratkem kulturnem programu poklonili pevci Moške­ga pevskega zbora Lipa s Trojan, ki so zapeli dve domoljubni pesmi, gospa Stanislava Stopar pa je z izbrano besedo iz del Janka Kersnika obudila spomin na tiste tako drugacne case. 
Letošnji praznik, 4. september, ko Obcina Lukovica praznuje svoj srebr­ni jubilej, je bil, kot se za jubilej spodobi, drugacen. Epidemija Covid-19, ki v letošnjem letu kroji usodo mnogih kulturnih dogodkov, je poskrbe­la, da se je Obcina Lukovica odlocila, da se prireditev tokrat prvic pred­vaja v živo na spletni strani Obcine Lukovica. 
Ce je še v mesecu juliju prevladovalo mnenje, da se prireditev izvede na trgu, pa je kasneje padla odlocitev, da se prireditev izvede v Kulturnem domu Janka Kersnika. Tako je bilo na dan prireditve, 4. septembra 2020, v dvorani Janka Kersnika navzocih nekaj manj kot 50 ljudi, kar je še do­pustno število oseb v spremenjenih okolišcinah, lepo število obcanov pa si je prireditev ogledalo na spletni strani Obcine Lukovica in preko spletnega portala Domžalec.si. 
Povezovalec tokratne prireditve je bil Matjaž Merljak, znani voditelj Ra­dia Ognjišce, ki nas je popeljal skozi praznicni vecer, v katerem sta si sledila pesem in beseda. 

»V naši tesni, slikoviti Dolini je bila vedno doma pesem. Nekoc v tihih vece­rih, za delavnik in praznik, za veselje in žalost, kot žlahtna govorica srca, z najmocnejšim izrazom clovekovih obcutij,« so bile besede voditelja. Za pesem so tokrat poskrbeli družina Kink iz Vrbe, družina Capuder iz Kra­šnje, Matej Avbelj in Kvintet Zarja s Tomažem Pirnatom na klavirju. 
Velik del 19. stoletja je našo dolino zaznamovala rokovnjaška zgodo­vina, ki je prerasla v mit o vojaških beguncih in našla literarno upodo­bitev v Jurcicevih in Kersnikovih Rokovnjacih. Dr. Stane Pelc je slavno pripoved na prireditvi položil v usta glavnega junaka Groga, ki pripove­duje o pisatelju Janku Kersniku. 

Slavnostna govornica na prireditvi je bila županja, ki je v govoru pri­kazala oranje ledine in pionirsko delo zaslužnih zanesenjakov za našo obcino. »Zavedam se, da so moji predhodniki ob ustanovitvi nove Obcine Lukovica leta 1995 opravili pionirsko delo in dokazali, da smo obcani spo­sobni sami upravljati našo skupnost. Odlocitev za samostojno pot je bila pravilna, saj že 25 let dobro krmarimo. Ponosna sem na naše ljudi, naše kraje in našo zgodovino. Srebrni jubilej je priložnost in zaveda, da to pot nadaljujemo.« 
Turisticni film o Obcini Lukovica, ki je bil posnet pred petimi leti, nam je osvetlil naša prizadevanja, ozavestil našo kulturno in naravno dedišci­no in pobožal našo pripadnost s ponosom in hvaležnostjo. 

Ob srebrnem jubileju Obcine je županja podelila priznanja – plakete županje. Letošnji nagrajenci so bila vsa prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v Obcini Lukovica: PGD Prevoje, PGD Lukovica, PGD Krašnja, PGD Blagovica in PGD Trojane. »Prav je, da se spomnimo ljudi, ki se po­leg svojega osebnega življenja razdajajo za dobrobit vseh, na razlicnih podrocjih, ki so gonilna sila in motor vsake sredine. Družba je najveckrat nehvaležna, vcasih krivicna in nerazumevajoca, zato je naša dolžnost, da jih vsaj ob posebnih priložnostih opazimo in jim damo priznanje, moral-no zadošcenje. Današnji slovenski junaki dela niso vec rudarji, to so naši požrtvovalni gasilci, noc in dan pripravljeni na pomoc, nikoli ne zatajijo. Niso reševalci samo ob požarih, njihova dejavnost je prerasla v prisotnost pri vse pogostejših naravnih ujmah, letos pa so ostali celo brez svojih kla­sicnih prireditev in s tem brez sredstev. Vse napore vlagajo v posodabljanje opreme. Hvala jim!« 
Konec kulturnega vecera je voditelj pospremil z besedami: Naj naša Obcina uspešno piše novo zgodovino! 
besedIlo: obcInska upraVa, foto: rok MajhenIc 
OBCINSKA UPRAVA 


Zapušceni psi in macki na obmocju obcine Lukovica 


Vsaka lokalna skupnost je na podlagi Zakona o zašciti živali (Uradni list RS, št. 38/13 - uradno precišceno besedilo, 21/18 - ZNOrg, 92/20) dol­žna poskrbeti za zapušcene živali (pse in macke) na svojem obmocju. 
Obcina Lukovica je zato v letu 2016 za opravljanje dejavnosti oskrbe in namestitve zapušcenih živali podelila koncesijo zavetišcu Meli center Repce d.o.o. iz Trebnjega. 
Najditelj zapušcene živali je dolžan najdbo sporociti zavetišcu ali pri­stojni veterinarski organizaciji najkasneje v roku 24 ur od najdbe te živali. Skrbnik živali pa mora izgubo živali prijaviti pristojni veterinarski organizaciji oziroma najbližjemu zavetišcu v roku treh dni. Zavetišce je dolžno zapušcenim živalim zagotoviti pomoc, oskrbo in namestitev v zavetišcu, in sicer v roku 24 ur po prejemu obvestila, ce gre za poško­dovano žival, pa v roku štirih ur. Ce skrbnik živali ni znan oziroma ce lastnika živali ni mogoce ugotoviti, krije stroške odlova, namestitve in oskrbe obcina, v kateri je žival najdena. 

Tako je Obcina Lukovica v preteklem letu v ta namen zagotovila 2.062,94 €, in sicer za odlov 11 zapušcenih mack. V letošnjem letu pa že ugotavljamo porast zapušcenih mack, do konca avgusta 2020 jih je bilo namrec odlovljenih že kar 16. 
Lastniki mack so skladno z Zakonom o zašciti živali dolžni prepreciti rojstvo nezaželenih mack, za kar poskrbijo s sterilizacijo samice in ka­stracijo samca. Zavedamo se sicer, da oba kirurška posega pomenita ne samo stres za žival, temvec tudi strošek za lastnika, vendar pa se hkrati poskrbi tudi za zmanjševanje populacije prostoživecih mack in novih legel nezaželenih mladicev. 
Prav tako ugotavljamo, da skrbniki živali niso seznanjeni z veljavno za­konodajo, ki omejuje posedovanje vec kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste na stanovanje. Kar je vec, se skladno z Zakonom o veteri­narskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 - ZdZPVHVVR, 23/13 - ZZZiv-C, 40/14 - ZIN-B, 22/18) šteje za gojitev živali. 
Problematika na podeželju se pojavlja tudi zaradi prostega gibanja psov in neosvešcenosti lastnikov psov. Vsak pes mora biti oznacen (ci­piran), imeti mora potni list za hišne živali, vpisan v Centralni register psov, in obvezno mora biti cepljen proti steklini. Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizicno varstvo psa tako, da je pes na po­vodcu. Praksa na podeželju namrec nakazuje prosto sprehajanje psov, predvsem v obmocju Gradiškega jezera kot tudi znotraj naselij. 
Vse obcanke in obcane pozivamo, da spoštujejo pravila, saj je v naspro­tnem primeru Obcina dolžna o tem obvestiti pristojno zavetišce ter v nadaljevanju inšpekcijsko službo. 
besedIlo: obcInska upraVa 


3. jesenski pohod po meji obcine Lukovica 
Letošnje leto se bo zapisalo v zgodovino. Ne le zaradi aktualnih nostmi spodbudite ostale obcanke in obcane Obcine Lukovica h razmer, ki nam zadnje mesece krojijo življenje, temvec tudi zaradi aktivnemu nacinu življenja ter s tem prispevate k izboljšanju zdrav­dejstva, da bomo 23. septembra prvic praznovali državni praznik v ja in kakovosti življenja naših prebivalcev. Obcina Lukovica bo v cast slovenskega športa. Že šesto leto zapored pa bomo obeležili znamenju njene 25 letnice dan slovenskega športa pocastila s 3. Evropski teden športa, tokrat od 23. do 30. septembra. Vabimo vas, jesenskim pohodom po meji obcine Lukovica dne 25. in 26. sep­da se pridružite Evropskemu tednu športa in tudi s svojimi aktiv-tembra. 


Zakljucek z dostopom do poslovilnega objekta v Blagovici 


Poslovilni objekt v Blagovici je v poletnem casu dobil svojo koncno podobo z urejeno okolico. Zakljucena so bila dela tako na dovozni poti z asfaltno prevleko, kot tudi peš pot do vežice, kjer pa je bila vgrajena betonska podlaga. Zasaditev cipres, ki jih je financirala KS Blagovica, smo z delovno akcijo izpeljali skupaj s KS Trojane, kateri je tudi name­njen poslovilni objekt. Zahvaljujemo se Obcini Lukovica, ki je bila investitor izgradnje po­slovilnega objekta in ureditve okolice ter vsem izvajalcem, ki so bili vkljuceni k dosegu dolgo pricakovanega cilja izgradnje poslovilnega objekta. Moramo poudariti, da je bil cilj dosežen tudi s pomocjo priza­devanj županje in aktivnih krajanov. 
besedIlo In foto: zdraVko slapar, preds. krajeVne skupnostI blagoVIca 


Ali je to odnos do narave? 
Posledice v naravi nastajajo predvsem zaradi cloveškega faktorja, tako tudi zaradi zavrženih smeti. Svoj odnos do naravnega okolja so pokazali obiskovalci Gradiškega jezera in športnega igrišca v Šentvi­du pri Lukovici. Kot je zapisala Timea Varga: »V "vojni" z naravo clovek unicuje sam sebe. Narava je in bo vedno zmagala«. 
besedIlo: obcInska upraVa 



Hörmann vrata prodaja, montaža in servisiranje: 



Vidmar Franci s.p. elektrovidmar@gmail.com . 041 416 737 
PODJETNIŠTVO 



Dobrodošli v spet prenovljenem in posodobljenem Gostinskem podjetju Trojane 
Ceprav nam ta korona kroji življenje, nam kvari in spreminja vsakdan, pa vcasih pripomore k hitrejšim rešitvam in odlocitvam. V GP Tro­jane je že bilo tako. O tem sva se z direktorjem Bojanom Gasiorjem pogovarjala v ponedeljek, sedmega septembra. Preden pa pricnem z razgovorom z direktorjem, moram zapisati, da je Bojan Gasior letos prejel zlato priznanje Obcine Zagorje za prispevek k bolj humani družbi in prepoznavnosti zagorske doline ter za gospodarske uspehe. Rojen v Kandršah, sin rudarja, ki se je leta 1961 smrtno ponesrecil skupaj s še 12 rudarji v Rudniku Zagorje, je gospod Bojan ostal s še tremi brati in mamo pred težko šolo življenja. Ravno to pa je pripo­moglo k veliko bolj prijaznemu in clovekoljubnemu odnosu tako do soljudi, sodelavcev, naklonjenosti res velikemu številu društev, ki prosijo za sponzorstvo in sofinanciranje. 


Kako je Covid-19 predrugacil GP Trojane 
Korona je v podjetju povzrocila izpad prihodka za približno milijon in pol evrov. Ker pa podjetje pod modrim vodstvom dobro gospodari, so z lastnimi sredstvi obnovili približno 80 % vseh notranjih objek­tov in tako porabili dober milijon evrov. Obnovili so kompletno infra­strukturo, kanalizacijske instalacije, obnovljena je tudi zunanja toale­ta. Nakupili so za 100 tisoc evrov delovnih strojev oziroma z nakupom le-teh zaposlenim izboljšali delovne pogoje. Tudi z nakupom novih konvektomatov, dveh sladolednih strojev ter pecice za peko slašcic. Vsi prostori so klimatizirani, kar pripomore k odlicnim pogojem za delo. Sama sem opazila, da imajo zaposleni nove uniforme. Trenutno je stari del gostišca še zaprt, kajti priceli bodo s kompletno prenovo, dodali nove vsebine (ostanite malo radovedni) za še boljše pocutje gostov. Vse te letošnje nove izboljšave so pridali k že dodanim novim vsebinam prejšnjih let. Spomnimo, leta 2009 lastna soncna elektrar­na, 2013 polnilna postaja za elektricna vozila, 2015 nove terase in lani nova krofarna. Korona je za vec kot dva meseca svet zaprla med štiri stene in pre­mnogi so izgubili zaposlitev ali pa je bil prihodek podjetij in dohodek zaposlenim precej manjši. Kako so se na Trojanah spopadali s tem, vprašam direktorja Bojana Gasiorja. »Šestindvajsetega marca je pod­jetje štelo 125 redno zaposlenih in študente na praksi. Že v prvih dneh smo ljudem obljubili, da odpušcanj ne bo. Skupaj smo se odlocili, da del zaposlenih damo na cakanje, vendar pa so se do sedaj že vsi vrnili na delo.« Iz poslovnih razlogov torej podjetje do danes ni odpustilo nobenega zaposlenega. Direktor pove, da se zaveda odlicnega kadra, odlicne ekipe, s katero dela, in da je to potrebno negovati še naprej. 

Osebnega dohodka niso nikomur nižali, vse to pa omogoca skrbno gospodarjenje in že prejšnje poslovne rezerve, ki jih je omogocilo do­bro poslovno obdobje. Ce povzamemo, ves dobicek podjetja se vraca nazaj v posodabljanje in dobrobit zaposlenih. 
Kaj pa varnost v današnjih razmerah 
Tudi v GP Trojane se zavedajo, da je potrebno na varnost gostov in njih samih v tem casu zelo paziti. V tistih dveh mesecih zaprtja in tudi sedaj se z zaposlenimi redno dobivajo in jih seznanjajo z nevarnostjo okužbe. Vzpostavili so red, ki omogoca optimalno zašcito. Bojan Gasior s po­nosom zatrdi, da so presegli najvišje kriterije z zašcito tako zaposlenih kot gostov. Zavedajo se, da so frekventno podjetje in tako še bolj iz­postavljeni nevarnosti vnosa okužbe. Odgovorno izvajajo vse ukrepe in navodila NIJZ, kajti dobro vedo, kaj bi jim prinesel negativen izid in­špekcijske kontrole. Zaposleni v GP Trojane z veseljem opažajo, da so se gostje vrnili in spet dosegajo odlicne rezultate. »Res je manj tujih gostov, zato pa je doma­cih vec in zelo veseli smo jih,« pove Bojan Gasior. Prav gotovo pa so dobrega obiska veseli tudi krajani, kajti vse to pomeni, da bo tudi za njih bolje, da bodo službe, da bo spet smeh na obrazu. GP Trojane je prav gotovo gostišce s široko odprtimi vrati dobrodošlice in s prijaznimi zaposlenimi. Direktor Bojan Gasior vedno poudarja, da je vse to plod celotne ekipe zaposlenih. Zagotovo pa je tudi njegovih 43 let zaposlenosti na Trojanah in 40 let v vlogi direktorja pripomoglo k slovesu gostišca širom Evrope. 
besedIlo: MIlena bradac, foto: arhIV gp trojane d.o.o. 



LUŠT'N POD HRASTOM 
Obvezen postanek po sprehodu okoli Gradiškega jezera 

»Jupiii, koncno!« Drugace nikakor ne morem zaceti clanka o novi pridobitvi v naši obcini, ki smo jo dolgo cakali in pogrešali. Od 16. av­gusta dalje se imate lahko po sprehodu okoli Gradiškega jezera (ali pred njim) »Lušt'n pod hrastom«. 

Gradiško jezero je – poleg trojanskih krofov seveda – tista tocka v naši obcini, ki pritegne najvec obiskovalcev od blizu in dalec. Jezero, ki je nastalo ob gradnji avtoceste skozi Crni graben, je priljubljen cilj (ali del poti) sprehajalcev, tekacev, kolesarjev, celo jahacev. In že dol­go se med obiskovalci pojavlja vprašanje, zakaj ob jezeru ni gostinske ponudbe, saj bi se po sprehodu okoli jezera mnogim prilegel vrcek piva, kozarec brezalkoholne pijace ali sladoled. Simpaticna ideja z »mobilnim šankom« Turisticnega društva Preserje se žal ni obdržala. Zainteresirani gostinci, ki so želeli ob jezeru postaviti trajnejšo obliko gostinskega lokala, pa so vsa leta dobivali odgovor, da je obmocje ob jezeru poplavno in gradnja ni mogoca. Moram priznati, da sem rahlo dvomila, da bomo lahko kadarkoli ob jezeru tudi kaj spili. Tako me je sredi avgusta na družabnih medijih velikokrat deljeno vabilo na odprtje »placa ob idilicnem Gradiškem jezeru« z imenom Lušt'n pod hrastom zelo prijetno presenetilo. 
Kot dokaj redna obiskovalka Gradiškega jezera sem teraso nad jeze­rom z lesenimi mizami, stoli in ležalniki dva ali tri tedne opazovala le od dalec. Tudi zato, ker se na sprehod okoli jezera obicajno odpravim brez denarnice, s štirinožnim prijateljem in v za gostinski lokal (po mojem mnenju) neprimernih športnih oblacilih. V zacetku septem­bra pa sem si le vzela cas in se na klepetu dobila z glavnima akterje­ma. Dario Vesel, sin lastnika zemljišca, na katerem se nahaja barcek, je mnogim Lukovcanom znan kot predsednik Hokejskega kluba Pre­voje, kot organizatorja razlicnih prireditev pa ga poznajo tudi Morav­cani. Mitja Jerman pa je direktor Zavoda Jerman iz Kandrš, ki se sicer ukvarja s predelavo mesa. Fanta sta združila moci in julija zacela ure­snicevati zamisel, ki je sicer za zdaj le zacasna rešitev. Dario namrec že osem let zbira potrebna dovoljenja in papirje, ki bi mu omogocili, da bi na zemljišcu, ki je od jezera toliko oddaljeno in dvignjeno, da ne sodi vec v poplavno obmocje, postavil pravi gostinski obrat. Tre­nutni lokal je namrec le zacasen oziroma bo terasa, kjer zdaj stojijo mize in stoli, scasoma postala del grajenega objekta, ki naj bi imel kar tri nadstropja. Vendar je bodoca vecnamenska plošcad, zaenkrat pa terasa z razgledom na jezero in leseno opremo (ki je delo Dario­vih rok in njegovih domacih), že zdaj prijetna postojanka, ki jo radi obišcejo tako domacini kot ljudje iz sosednjih obcin. Pravzaprav je slednjih vec, pravi Dario. »Res sem presenecen, na kako dober odziv je naletela naša ideja! Na dan odprtja je bilo tu veliko domacinov, zdaj pa prihajajo ljudje od vsepovsod in so navdušeni. Predvsem hra­na navdušuje, Mitja je tu res specialist!« Dober glas oziroma novica 
o dolgo pricakovani gostinski ponudbi ob Gradiškem jezeru se hitro širi, še najbolj ucinkovito prek Facebooka. In seveda, redni (pa tudi malo manj redni) sprehajalci morajo novo pridobitev tudi preizkusiti, fotografijo pa objaviti na katerem od družabnih omrežij. 
Ob soncnih koncih tedna (mimogrede, lokal je ob deževnih dneh zaprt, sicer pa med tednom za zdaj strežejo od 16h do 21h, ob vi­kendih in praznikih pa od 9h do 22h) je tako že kar težko najti prosto mizo, a ljudje se znajdejo in na travniku pod teraso pogrnejo odejo ter kar tako uživajo ob razgledu in pijaci. Ta je v poletno-jesenskih dneh primerno ohlajena, poleg piva gresta odlicno v prodajo prava domaca limonada in sladoled. Ko se bodo dnevi zaceli krajšati in bo postajalo vse hladneje, pa boste v ponudbi na primer namesto lede­ne kave našli kuhano vino. »Da, tudi pozimi bo lokal deloval, morda bomo dodali grelce, morda odeje,« mi potrdi Dario, »prihodnje leto pa bo tu upam že stal pravi gostinski obrat.« Tudi ponudba hrane – mimogrede, surovine so v veliki meri lokalnega izvora – se bo ver­jetno scasoma nadgrajevala, zaenkrat med tednom poleg razlicnih pijac dobite popecene kruhke (toast po domace), med vikendom pa postrvi iz Kamniške Bistrice, hot dog in cevapcice. Prav tako obcasno pripravijo posebno vikend ponudbo, na primer hamburgerje, pecene perutnicke in podobno. Ker so »burger vikendi« odlicno obiskani, se­veda v imenu vseh »burgerljubcev« navijam, da tudi ta zadnja leta res priljubljena hrana postane del stalne ponudbe. 
Že zdaj pa sta del stalne ponudbe po Dariovih besedah dobra vo­lja in pozitivna energija, ki jo obiskovalcem ves cas nudi tamkajšnja ekipa. Zaenkrat uspeta z Mitjem in še nekaj družinskimi clani sama poskrbeti za strežbo in menda nista nikoli slabe volje. Za posebno energijo poleg tega poskrbi še mogocen hrast, po katerem je lokal dobil ime. Škodljivih energij pa je tu malo, dodajata fanta, saj je si­
PODJETNIŠTVO 11 

gnal mobilnih operaterjev precej šibek. Tako se ljudje, namesto da bi strmeli v zaslone mobilnih telefonov, dejansko pogovarjajo med seboj in družijo, kar je v teh casih že prava redkost. In prav gotovo je to vredno pohvale. Ker lokal ni namenjen vecernemu popivanju, tudi ne gre pricakovati razlicnih težav, ki jih lahko povzrocajo pre­vec zagreti pivci. Seveda pa so pod hrastom dobrodošle zakljucene družbe, ki lahko prostor najamejo in narocijo tudi catering, v takem primeru Mitja in Dario poslovanje prilagodita željam gostov. Tudi si­cer pravita, da bosta delovala glede na odziv in želje ljudi, morda se spremeni tudi delovni cas, ponudba pa se že prilagaja. In ce ste zara­di »monopola« na podrocju gostinske ponudbe ob Gradiškem jezeru pricakovali zasoljene cene, fanta zatrjujeta, da sta tudi te prilagodila okolici in da cene še zdalec niso »ljubljanske«. 
Med klepetom v prijetni senci in z ohlajeno limonado smo se seve­da dotaknili tudi trenutne situacije zaradi novega koronavirusa, ki je številnim gostincem mocno otežil letošnje poslovanje. Ker pri »Lušt'n pod hrastom« ob pijaci uživate na prostem, je omejitev manj kot v zaprtih prostorih, vseeno pa vas ob prihodu caka razkužilo za roke, mize pa so postavljene na ustrezni razdalji. »Vsekakor pa upamo, da se stanje cimprej umiri in da bomo lahko zagnali tudi obgostin­sko ponudbo,« še pove Dario Vesel. Njegova želja je namrec, da bi lahko obcasno ob terasi pripravili tudi kakšen mini koncert (kaj bolj intimnega, akusticnega) ali manjšo prireditev, kino na prostem, tudi poroke bi se dalo organizirati tu, kar pa zdaj s seboj seveda takoj pri­nese nove omejitve in nova pravila. »Pozimi bodo tu smucarski skoki, gradiška Mamutka, ce bo seveda sneg,« se v pogovor vkljuci Mitja. Zakaj pa ne, morda res … Meni se lokacija zdi zelo primerna tudi za kak zanimiv potopisni vecer (sploh letos, ko nam »prava« potovanja žal niso namenjena), vsekakor pa je lahko dobro izhodišce za po­pestritev dogajanja v naši obcini. In morda tudi dobra priložnost za lokalne ponudnike razlicnih pridelkov in izdelkov, fanta sta namrec odprta tudi za tovrstno sodelovanje. In prav bi bilo, da imajo domaci ponudniki prednost, ceprav Dario hitro pove, da se vsak tretji dan pojavi kak nov proizvajalec (na primer piva), ki bi želel svoje blago ponuditi tudi na tej lokaciji, zanimanja za sodelovanje oz. za stalno mesto v ponudbi novega lokala je res veliko. »Zame je vse to novo, sproti se ucim,« prizna Dario, ki pa prisega na zvestobo in je za glav­nega ponudnika piva izbral proizvajalca, s katerim na prireditvah, ki jih organizira, dobro sodeluje že vrsto let. 


Dovolite, da ob koncu zapišem še enkrat: nekaj takega smo mnogi že dolgo cakali, zato v uspeh lokala ne dvomim. Ce bo prihodnje leto zaživel še v bolj »trajni« obliki, še toliko bolje. Da ne bo le trajno, am­pak tudi trajnostno naravnano, se morda velja znebiti plasticnih ko­zarcev in najti ekološko bolj sprejemljivo rešitev. Tudi vecje parkirišce bo nujno potrebno, a brez skrbi, tudi to je že v nacrtu. Sicer pa zdaj, ko vem, da lahko v »Lušt'n pod hrastom« brez kakršnihkoli težav pri­dem tudi s štirinožcem, za katerega žejo prav tako poskrbijo, in da za razliko od drugih barov tam v športnih oblacilih ne izstopam, se tudi sama gotovo še ustavim tam. Se vidimo? 
besedIlo: andreja cokl, foto: arhIV lušt'n pod hrastoM 




Sveta birma v župniji Krašnja 


Mogoce bo kdo rekel, da odlomek iz Svetega pisma – Mz 12–50, 23: Abraham je pristopil in rekel: »Ali boš res pokoncal pravicnega s krivic­nim vred?« Rekel je: »Ne bom ga unicil, ce jih tam najdem petinštirideset …« – nima kakšne velike povezave s sveto birmo v Krašnji. In vendar jo ima, kajti samo za pet tokratnih birmancev je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar dvakrat prišel v Krašnjo. Najprej v cetrtek, 10. septembra, ko je opravil vizitacijo in se sestal s starši, botri in birmanci, in nato še v soboto, 12. septembra. Poleg tega, da je v cetrtek birmance in ostale veroucence in veroucenke spraševal o njihovem duhovnem življenju, se je srecal še s clani ŽPS in pevci ter pevkami tako odraslega kot otroškega pevskega zbora. V soboto je petim birmancem, dvema fantoma in trem dekletom, podelil zakrament svete birme, sprejetje božje milosti in darov svetega duha. Ti darovi so: dar modrosti, dar umnosti, dar svéta, dar moci, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu božjega. Vsi ti darovi pomagajo tistemu, ki jih prejme iz rok posvece­valca, bolje razumeti Jezusov nauk in s tem pricevati za vero. Preden je birmovalec mazilil birmance s sveto krizmo, je v nagovoru vsem zbra­nim dejal, da je prav, da se na praznik Marijinega imena njej in vsem svetnikom zahvalimo za naše stare starše, starše in botre. Ob tem se je zahvalil staršem in botrom, da so otroke vzgajali v veri in jih pripeljali do zakramenta svete birme. Spomnil jih je, da se njihova vloga tukaj ne zakljucuje, temvec naj tudi vnaprej predstavljajo zgled s kršcanskim življenjem. Birmance pa je nagovoril: »Vi mladi pa pojdite naprej in oznanjajte vero. Z veseljem povejte vsem, da ste prejeli darove svetega duha. Naj se vidi, da smo kristjani veseli ljudje, polni svetega duha.« Sledil je obred maziljenja in nato nadaljevanje svete maše. Tokrat so pri sveti maši poleg pevcev mešanega in otroškega pevskega zbora pod taktirko Marka Juterška in orgelsko spremljavo Lojzeta Pezdirca sode­lovali še birmanci in starši z branjem beril in prošenj. Na koncu svete maše je sledila še zahvala birmovalcu in domacemu župniku s strani staršev in birmancev. Domaci župnik Anton Potokar se je zahvalil pev­cem obeh zborov, zborovodji in organistu ter staršem za njihovo vztraj­nost pri pripravi na sveto birmo, s katero so zaceli že v avgustu. Seveda ni pozabil niti na ministrante in vse tiste, ki so kakor koli pripomogli k lepoti tokratnega bogoslužja.  
besedIlo In foto: drago juteršek 


Rokovnjaška tržnica 
Sobota je obicajno rezervirana za pospravljanje in nakup osnovnih po­trebšcin, ki so cez teden pošle tako iz shrambe kot hladilnika. Mesto za dober nakup je tudi rokovnjaška tržnica v središcu Lukovice, kjer lahko poleg izdelkov pod blagovno znamko Zakladi Crni graben kupimo še marsikaj. In ce so se v casu koronavirusa ponudniki lahko pohvalili z odlicnim obiskom, je sedaj malce slabše. Ravno to so ponudniki tudi napovedali – ko odpro svoja vrata veliki nakupovalni centri, je osip kup­cev opazen, ceravno tega, kar ponujajo na tržnici v Lukovici, tam ni. V soboto je pot na tržnico lahko odlicna izbira, ne samo zaradi nakupov, ampak tudi zaradi srecanja s prijatelji in znanci, prav tako nam dan lah­ko polepša kavica pri Furmanu. Sicer pa je jesen pred vrati, poskrbeti bo treba za ozimnico in marsikaj lahko dobite že sedaj ob sobotah na rokovnjaški tržnici.   
besedIlo In foto: drago juteršek 


DOGODKI 13 



Prvo sveto obhajilo v župniji Krašnja 


Statistike govorijo, da kakšnega velikega števila prvoobhajancev in prvoobhajank v Krašnji nikoli ni bilo. Najvec jih je bilo dvanajst, zato tokratno število pet ne preseneca. Verjetno jih bo z leti še manj, saj je bil do sedaj letos v župnijski cerkvi samo en krst. A za to zagotovo ni kriva epidemija, ampak ... ah, kaj bi o tem. Tokrat so bili pri obhajilu veroucenci, ki bi morali Jezusa v srce prejeti že maja, a ga zaradi zna­nih razlogov niso. So bili pa toliko bolj zavzeti, saj so k verouku hodili že pred zacetkom šolskega leta in nadoknadili tisto, kar jim je manj­kalo. Razmere so se malce umirile in tako so v nedeljo, 13. septembra, svecano obleceni v spremstvu svojih staršev odšli v cerkev svetega Tomaža k prvemu svetemu obhajilu. Ce je v uvodu župnik Anton Po­tokar omenil, da smo price temeljnemu dogodku naše vere – biti pri sveti maši, ko se ne samo srecamo drug z drugim, ampak tudi z Bo­gom –, se bodo to nedeljo srecali z njim tudi prvoobhajanci. V evan­geliju beremo o odpušcanju, kolikokrat moramo odpustiti – 7x, ne, 7 x 70x, je dejal Jezus. V svojem nagovoru je prvoobhajance spomnil na cas, ko so bili še majhni, in na obljube, ki so jih izrekli starši ob spreje­mu Kristusove luci, ki jo bodo oni danes osebno prejeli in ob tem ob­


2. vaški piknik v Žirovšah 
Tudi letos smo se zbrali vašcani Žirovš. 
Prvo soboto v septembru smo prelep soncen dan izkoristili za že dru­gi tradicionalni vaški piknik. 
Ob dobri jedaci in pijaci ter raznih igrah je dan hitro minil. 
Ceprav je bila letos udeležba nekoliko okrnjena, smo vseeno odloce­ni, da se naslednje leto ponovno snidemo. 
besedIlo In foto: aleš pfeIfer 

novili krstne obljube. Staršem gre zahvala, da so prvoobhajanci danes pred oltarjem in naj jih spremljajo s takšno vdanostjo še naprej, a ne samo do birme, tudi do svetega zakona ali pa mašniškega posvece­nja, ce bo Božja volja takšna. Tokrat je bila pred oltarjem kar gneca, saj so prvoobhajanci in starši brali tako berila kot prošnje in slednjih ni bilo tako malo. Potem, ko je župnik prvoobhajancem izrocil Kristuso­vo luc, plamen na krstnih svecah, so obnovili krstne obljube. Sledilo je nadaljevanje svete maše in nato prvo obhajilo, ki so ga prvoobhajanci prejeli skupaj v spremstvu staršev. Tudi pri tej sveti maši sta prepeva­la mešani in otroški pevski zbor z zborovodjem Markom Juterškom, za orglami je bil Lojze Pezdirc. Še zahvala staršev in prvoobhajancev župniku Antonu in nato skupno druženje v župnišcu. Prvoobhajan­ci zgoraj, pevci, ministranti ter pritrkovalci pa spodaj. Lepo soncno nedeljo v Krašnji je polepšala še svecanost prvega svetega obhajila, predvsem prvoobhajancem in njihovim staršem ter starim staršem, ki tako kot njihovi starši prvoobhajance spremljajo z molitvijo. 
besedIlo In foto: drago juteršek 


Dobrodelni pohod in prireditev »Korak zase – korak za sladkorcke« 

Na Cebelarski zvezi Slovenije (CZS) smo v sodelovanju s Pediatricno kliniko, Klinicnim oddelkom za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove ter Društvom za pomoc otrokom s presnovnimi motnjami izpeljali vseslovenski dobrodelni pohod in prireditev, s katero smo pomagali sladkorckom – otrokom s sladkorno boleznijo. Soorganizator dobrodelne prireditve je bila Obcina Lukovica, ki je poskrbela, da je dobrodelni dogodek na odprtem prireditvenem pro­storu v Rokovnjaškem gozdicku pod Cebelarskim centrom Slovenije potekal nemoteno. Obcina Lukovica je tako na prireditvenem pro­storu poskrbela za vso infrastrukturno podporo za obiskovalce, lokalne ponudnike in druge razstavljavce. 

Dobrodelni pohod je potekal pod castnim pokroviteljstvom pred­sednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. 
Že v zgodnjih jutranjih urah so se prvi pohodniki v podporo sladkorck­om odpravili na pot v Cebelarski center Slovenije na Brdo pri Lukovici, kjer je ob 17.00 potekal zakljucni dobrodelni dogodek s sprejemom po­hodnikov. Dobrodelni pohod je potekal po štirih poteh: 
1. pot: Boštjan Noc, predsednik CZS, se je s svojo ekipo ob 2.00 odpravil na 58 km dolgo pot izpred Cebeljega raja s Sela pri Žirovnici. Na star­tu se mu je pridružilo 60 pohodnikov in domace cebelarsko društvo s praporom. Zacetek pohoda je naznanila cebelarska himna. Pohodnike je pospremil župan Obcine Žirovnica g. Leopold Pogacar, v Naklem se je pohodnikom pridružil župan Obcine Naklo g. Ivan Meglic, v Strahinju župan MO Kranj g. Matjaž Rakovec, v Komendi župan Obcine Komenda 
g. Stanislav Poglajen, v Kamniku pa še župan Obcine Kamnik g. Matej Slapar. Del poti je prehodila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, ki se je pohodnikom pridružila v Homcu. Na zakljucku poti, na poti proti Cebelarskemu centru Slovenije, se je na obmocju Obcine Lukovica pohodnikom pridružila tamkajšnja županja mag. Olga Vrankar, ki je na meji z Obcino Lukovica pripravila sprejem pohodnikov z lukoviško godbo, okrepcilom, slastnimi trojanskimi krofi in jabolki za vse pohodnike. Pohodnike je ob poti pricakal tudi pozdrav vec cebelarskih praporov. Praporšcaki s prapori so naš cebelarski ponos. 
2. 
pot: Nina Ermenc Pangerl, ambasadorka projekta, se je z ekipo po­dala na pot izpred Gostišca Trojane s štartom ob 8.30 (23 km). S Trojan sta se podali tudi vodja služb CZS ga. Lidija Senic in podpredsednica CZS ga. Marija Sivec. 

3.
 pot: Aleš Bozovicar, ambasador projekta, je svojo 38 km dolgo pot proti Cebelarskemu centru pricel ob 9.00 izpred ŠRS Dobrova. 

4.
 pot: Jože Smrkolj in cebelarji Cebelarskega društva Zagorje so pohod zaceli ob 7.00 zjutraj izpred Cebelarskega doma na Izlakah. Dobrodelnega pohoda so se udeležili tudi slepi in slabovidni, ki so svoj del poti zaceli ob 14.00 v Podgori pri Zlatem Polju in so prehodili 5 km dolgo pot. Invalidi na invalidskih vozickih so del poti prevozili po svo­jih zmožnostih. Med samo potjo so se pridružili tudi številni drugi poho­dniki, ki so prehodili vsak delcek poti, po svojih zmožnostih. Z dobrodelnim pohodom in prireditvijo »Korak zase – korak za sladkorc­ke« opozarjamo javnost, predvsem pa pristojne in odgovorne institucije, na problematiko, s katero se soocajo sladkorcki. Poudarjamo pomen in možnost uživanja cebeljih pridelkov tudi pri sladkorni bolezni in hkrati 


ozavešcamo o zdravem nacinu življenja. Poleg tega želimo s to akcijo zbrati financna sredstva za otroke s sladkorno boleznijo, da bi jim omogocili nakup drage UZ aparature za oceno stanja ožilja, ki se redno uporablja pri pregledih sladkornih bolnikov, za kar moramo zbrati vec kot 30.000 EUR. 
Ob prihodu na cilj so povedali: Boštjan Noc, predsednik CZS: »Obcutki so nori, premagal sem meje lastne kondicije, vendar vsak korak šteje in vsa bolecina izgine, ko veš, da delaš nekaj dobrega in danes smo delali za sladkorcke – otroke s sladkorno boleznijo. Zopet smo cebelarji dokazali, da znamo stopiti skupaj in da smo najbolje organizirana volonterska organizacija v Sloveniji.« 
Dr. Aleksandra Pivec: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano: »Z veseljem sem se na zadnjih 10 kilometrih pridružila tej dobrodelni pobudi cebelarjev in upam, da vnesla v tem ciljnem delu nekaj energije in novo motivacijo tistim, ki so bili na poti že od jutranjih ur. Kot po navadi sva se s predsednikom Cebelarske zveze Slovenije pogovarjala o številnih novih idejah in projektih. Sem resnicno ponosna, da imamo tako mocno in dobro Cebelarsko zvezo Slovenije, ki je izjemno aktivna pri zastopanju enega naj­pomembnejših sektorjev znotraj ministrstva za kmetijstvo. V preteklosti smo izpeljali številne pomembne projekte. Vesela sem, da predsednik Cebelarske zveze Slovenije skupaj s svojo ekipo vedno razmišlja o novih projektih in aktivnostih. Danes sva na zadnjih 10 km poti nanizala vsaj 10 novih idej, o katerih se bomo pogovarjali in jih tudi izvajali v prihodnje.« 
Na dobrodelni zakljucni prireditvi v Rokovnjaškem gozdicku so nasto­pili: Godba Lukovica, carodej Toni Mežan, Miran Rudan, Rok Feren­gja, Denis Porcic – Chorchyp, Patricija Štifter – Riya z Impulz dance studiom ter Daniel Popovic. Celoten program je povezoval Klemen Bunderla. V okviru zakljucnega dobrodelnega dogodka smo: 
• 	
Podirali svetovni rekord v »POTICI VELIKANKI« v sodelovanju s clanicami Zveze kmetic Slovenije. Prvi kos potice sta razrezala Bo­štjan Noc, predsednik CZS, in dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 

• 	
Pekli »ŠMORN«, ki so ga bili veseli tudi sladkorni bolniki, saj je bil pripravljen iz njim prijaznih sestavin. Brezplacno smo razdelili 100 porcij »šmorna«; 

• 	
Stregli najboljšo kavo na svetu – kavo z medom; 

• 	
Predstavili novo srecko CEBELARKA v sodelovanju z Loterijo 


DOGODKI, OGLASA 15 

Slovenije. Za udeležence dogodka so organizirali sreckanje, sku­pinsko praskanje sreck, s cimer so zbranim cebelarjem omogocili, da so sreco s Cebelarko lovili med prvimi; 
• 	
Pripravili zabaven program za otroke z ustvarjalnimi delavnica­mi izdelave gnezdilnic za cebele samotarke in carodejem Tonijem Mežanom; 

• 	
Organizirali sejem cebeljih pridelkov in domace obrti lokalnih proizvajalcev na vec kot 15 stojnicah. 


Strokovni posvet 
Ob robu dobrodelnega dogajanja so v casu pred zakljucno prire­ditvijo cebelarji imeli strokovni posvet v Soncni dvorani OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. Na njem so lahko prisluhnili strokovni razpravi Uporaba cvetnega prahu in cebeljih pridelkov v pre­hrani ljudi s sodelujocimi Franc Šivic, Damjan Justinek, dr. med. in dr. Nataša Lilek. Na strokovni razpravi so namenili pozornost hra­nilni sestavi in uporabi cvetnega prahu, ki ga ljudje vse vec vklju­cujejo v svojo prehrano. Predstavljene so bile smernice uporabe cebeljih pridelkov pri sladkorni bolezni. Osrednja gostja posve­ta je bila dr. Fani Hatjina iz Grcije, predsednica znanstvene komisi­je o zdravstvenem varstvu cebel pri Apimondii s temo Problema­tika zdravstvenega varstva cebel po svetu in izzivi pri njenem reševanju. Na temo Kaj vse lahko ponudi cebelarstvo je spre­govoril cebelarski mojster Štefan Šemen. Na koncu posveta so podelili priznanja najboljšim vzrejevalcem v preteklem obdobju. 
Vsi sodelujoci na pohodu in na zakljucni prireditvi so na koncu prejeli hitro srecko Cebelarka in vrecko semen medovitih rastlin podjetja Hofer. 
Glavni podpornik dobrodelnega projekta: HOFER Slovenija. 
Medijska pokrovitelja dobrodelnega projekta: Radio Aktual in Ra­dio Veseljak. 
Hvala vsem, ki ste se nam pridružili in s tem naredili korak zase 
in korak za sladkorcke! Hvala vsem, ki ste darovali za sladkorcke z 
SMS donacijo. 

Ogled posnetkov s poti si lahko ogledate na FB strani Cebelarske zveze Slovenije: https://www.facebook.com/CebelarskaZvezaSlovenije 
besedIlo In foto: cebelarska zVeza sloVenIje 





Katehetska nedelja 
Prvo nedeljo v septembru, potem ko so otroci nekaj dni že preživeli v šolskih klopeh, so v vecini župnij v Crnem grabnu zaceli tudi z vero­ukom. In kakor pravi rek »Z Bogom zacni vsako delo, da bo dober tek imelo!«, je tako tudi z veroukom. In ce so nekje blagoslovili tako vero­ucence in veroucenke kot katehete, smo tokrat v Krašnji pri sveti maši prisluhnili zgodbi o svetem bavarskem vojvodi Krištofu, ki je umrl leta 1493 – o tem, kako pogosto je molil v kapeli in castil Najsvetejšega. Nekega dne se je zapletel v pogovor s kmetom in mu zaradi njegove bistroumnosti želel nekaj podariti. »Vi meni ne morete dati vecjega daru, kot ste mi ga že dali,« je odvrnil kmet. »Kajti moj sin je bil brez­božnik in nobena moja beseda ni zalegla, da bi ga spravil na pravo pot. Nekoc je videl, kako ste popoldne odšli v kapelo in pritihotapil se je tudi on. Vi ga niste opazili, on pa je videl, kako ste pobožno molili. Po tem dogodku je postal cisto drugacen, od takrat hodi k maši in je zgleden kristjan.« Zagotovo porecete, to je bilo vcasih, danes je cisto drugace. Na žalost je res, a Bog je še vedno isti, resnice in zapovedi so še vedno iste, bogoslužje prav tako. Le ljudje so postali maloverni ali neverni. Dragi starši, zgledi vlecejo in kakršen zgled boste dali svojim otrokom, svojim mladim, kakor boste ravnali vi, tako bodo ravnali oni. Naj nas Božja beseda uci in nam daje zgled, kakor nam ga daje sam Jezus Kristus. Naj verouk ne bo težava ob številnih drugih šolskih in obšolskih dejavnostih, ampak sprejemanje znanja o naši veri in obe­nem tudi priložnost, da se družina zbliža, ce ne drugace, pa ob reše­vanju veroucnih nalog, ki niso pretežke. Ob tem ne pozabimo, da kar se Janezek nauci, to Janez zna. 
besedIlo In foto: drago juteršek 



Tudi blizu je lahko lepo 

V sredo, 2. septembra, smo se clanice Društva podeželskih žena Luko­vica (DPŽ) odpeljale na ekskurzijo v bližnjo Litijo. Tokrat smo se prepu­stile lokalni vodicki Zdenki Krampušek, ki nas je odpeljala na turisticno urejeno domacijo Paternoster. Kmetijo so v celoti preuredili za turizem in cebelarstvo. Tu smo pod kozolcem prisluhnile zelišcarki Pavli Rozina. Predstavila nam je vec vrst zelišc, njihovo uporabo, shranjevanje in na­men ter nam prodala caj za odpornost in hladne dni. Še dober bograc in že smo se iz Tenetiš odpeljale proti Litiji. Sledil je ogled starega me­stnega jedra, pa Plecnikovega spomenika, zelo lepe cerkve Sv. Nikolaja in mimo TIC-a do Mestnega muzeja Litija. Tu pa smo imele res veliko videti. Poleg petih stalnih razstav je na ogled še veliko priložnostnih. Tako smo se seznanile tudi z zgodovino reke Save, plovbe po njej, o prvem lesenem mostu v Zasavju, pa o rudniku Sitarjevec, o železnici, pa 
o zbirki savskih prodnikov in razstavi ptic. Zelo lepo prikazano in zani­mivo. Naša naslednja postaja pa je bila v Veliki Preski. Tu nam je gospod Kos predstavil Center za zunanjo ureditev. Po zanimivem predavanju oziroma kar izobraževanju smo si imele tudi veliko ogledati. Res lepo in vredno ogleda. Dan smo zakljucile v Pustovem mlinu ob dobri juhi in zadnji kavi. Prijetno utrujene smo se vrnile v našo prelepo Lukovico. 
besedIlo In foto: odbor društVa podeželskIh žena lukoVIca 



Mladinski tabor v Kamniški Bistrici 


»Komaj cakamo na konec šolskega leta,« bi rekli mladinci iz Planinske­ga društva Blagovica. Le zakaj? Ker prvi podaljšan vikend v zacetku po­letnih pocitnic namenimo mladini iz društva in zanje organiziramo pla­ninski tabor. Letošnji konec junija nas je popeljal do Kamniške Bistrice, kjer smo preživeli nekaj cudovitih dni v objemu narave, še vreme nas je pocrkljalo. Ko smo želeli prekrasne razglede, nam je podarilo sonce, ko pa smo se želeli skriti pred soncnimi opeklinami, nam je podarilo oblake, vendar tiste, ki niso grozili z dežjem. Seveda smo se najprej nastanili v udobnih sobicah doma v Kamniški Bistrici, nato pa jo peš mahnili do Slapa Orglice. Kako prijetno je bilo prisluhniti mladim, ki so se na zložni poti tako razgovorili, da so pozabili na cas in celo na vse lepote, ki jih ponuja dolina Kamniške Bele. Šele v zgornjem delu doline, ko se nad bukovim gozdom razpre in pokaže strma ostenja, ki jih je dodobra obrusil ledenodobni ledenik, je pogled na mogocne luknjaste stene zbudil otroško radovednost. Vodniki smo samo cakali na ta trenutek. Kot bi nekdo preklopil stikalo, so se pogo­vori o racunalniških igricah spremenili v vprašanja o naravnih znacilno­stih doline. Otroški raziskovalni duh pa je še bolj zacvetel, ko je zaslišal šumenje slapa. Tudi korak je postal živahnejši. Ob vodi res ne moreš ostati ravnodušen. Razigrani od bucanja slapa in prijetno ohlajeni smo si na poti v dolino ogledali ostanke partizanske bolnice, nato pa dan zakljucili z družabnim vecerom ob ognju in kar malce prevec zapece­nimi hrenovkami. Naslednje jutro smo si popestrili z vožnjo na kolesih in se po nezah­tevni makadamski cesti desnega brega Kamniške Bistrice peljali proti vznožju gondole. Seveda nismo izpustili ogleda soteske Predaselj, ki je le kratek spust od lesenega mosticka. Temne stene in bucanje vode je skoraj zastrašujoce. Res divja narava! Ampak ujeti jutranje soncne žar­ke… nepopisno lepo. Kolesa smo pustili na parkirišcu pri vznožju gondole in jih zara­di bojazni, da nam jih kdo ne ukrade, priklenili in zavarovali na vse možne nacine. Vožnja z gondolo je bila za nekatere mladince ci­sto nova izkušnja, drugi pa so se smejali, kako smešni smo videti v maskah. Potem pa presenecenje. Da ima naša Velika planina toliko enih znamenitosti. Ne samo, da smo se povzpeli na Gradišce, ki je najvišji vrh planine, obiskali smo tudi jamo Vetrnico, ki ima skozi vse leto sneg, sprehodili smo se po Pastirskem naselju in si ogledali Pre­skarjev muzej, pri kapelici Marije Snežne pa smo si privošcili piknik. Ta dan smo zakljucili na ležalnikih s kinom pod zvezdami in si ogledali risani film z okoljevarstveno vsebino. Zadnji dan mladinskega tabora pa smo namenili raziskovanju zakla­dov doline Kamniške Bistrice. Triurna krožna pot nezahtevne hoje nas je vodila od izvira Kamniške Bistrice, mimo Rokovnjaških jam, do treh velikanskih balvanov, do plezališca Sivnica, Lepega kamna, na katerem je postavljena tudi idilicna lovska kocica, in Žagane peci. Sprehodili smo se skozi spominski park in se malce dlje zadržali ob spominski plošci našega znanega alpinista Tomaža Humarja. Mladinski tabor smo zakljucili z izmenjavo vtisov in z izdelavo zapestnic iz pravih vodniških vrvi, kjer nam je prav prišlo znanje o planinskih vozlih. 
besedIlo In foto: petra trdIn, nacelnIca MladInskega odseka planInskega društVa blagoVIca 
DRUŠTVA 17 




Otliško okno in Golaki 

Prvi ponedeljek v septembru smo se upokojenci DU Lukovica odpeljali do Otlice, naselja na obrobju Trnovske planote nad severozahodnim ro­bom Vipavske doline. Kraj sestavlja vec zaselkov in posameznih kmetij. Ime je dobil po votli gori – Otliškem oknu. Po lepo oznaceni in lahki poti smo pod vodstvom Nežke in Vladimirja v pol ure prišli na cilj. Pogled na Otliško okno cloveka res prevzame. Skozenj smo obcudovali pogled na Vipavsko dolino. Okno je visoko 12 m in v najširšem delu meri 7 m. Malo višje od okna smo si lahko ogledali poucne table o nastanku te naravne znamenitosti. Skalna odprtina je nastala z erozijo in kerozijo. V bližini je leta 2004 gradbenik Damjan Propelar zgradil polžasto spiralo, katero smo si tudi ogledali. Ker pa je bilo to malo premalo hoje, smo se odloci­li, da gremo še na Golake. Pot se je mocno vzpenjala in zaradi zadnjega neurja v teh krajih je bila v bolj slabem stanju. Vendar smo kljub temu v eni uri prišli do doma na Golakih, ki je bil zaprt. Okolica doma je lepo urejena, zato smo se pri domu zadržali in izpraznili naše nahrbtnike. Na vrh Golakov se nismo povzpeli zaradi pomanjkanja casa, predvsem pa ne zaradi mocne burje. Do avtobusa smo potrebovali manj kot uro in odpeljali smo se proti domu oziroma v gostilno Pri Bevcu. Tam smo si privošcili pozno kosilo ali pa zgodnjo vecerjo. Bolje receno, privošcili sta nam jo Irena in Olga, ki sta pred kratkim praznovali. Bil je to lep pohod, kljub maskam na avtobusu in burji, ki nas je mocno prepihala. Veseli smo bili, da smo se spet srecali in veseli bomo, ce se nam bo še kdo pridružil. Oktobra gremo na Slivnico. 
besedIlo In foto: danIca osolnIk 



Aktivnosti ob obcinskem prazniku 

»Obcina Lukovica je mlada podeželska obcina, ki se ponaša z bogato 
zgodovino. Svoj praznik slavi 4. septembra, na dan rojstva velikega roja­ka, pisatelja in notarja Janka Kersnika. 
Tudi mi ob tej priložnosti prispevamo svoj kamencek v mozaik dogodkov.« 

Z zgornjimi besedami je predsednik Planinskega društva Blagovica Bo­jan Pustotnik nagovoril svoje clane in jih povabil na razlicne aktivnosti, ki jih je društvo organiziralo ob obcinskem prazniku, 6. 9. 2020. Vsem aktivnostim je bil skupen cilj osvojiti najvišji vrh obcine, Špilk. Vodniki Vodniško-izletniškega odseka in vodniki Mladinskega odseka so tako za clane društva organizirali skupen pohod iz Blagovice, le ne­kateri najmlajši planinci so se jim pridružili kasneje na pohodu iz Seno­žet. Clani, ki imajo radi vec adrenalina, pa so se lahko pridružili vodni­kom Gorsko-kolesarskega odseka in pot do vrha Špilka osvojili preko razgibane trase okoliških hribov. Pri zadnjem vzponu so svoje konjicke na dveh kolesih pustili na pašniku in del poti tudi sami prehodili peš. Hvala vsem vodnikom in clanom društva, ki ste s svojo zdaj že res tradi­cionalno prisotnostjo polepšali ta dan. 
besedIlo In foto: petra trdIn, planInsko društVo blagoVIca 



Avgust in september pri upokojencih 
Upokojenci se ne damo. Kljub virusu naše dejavnosti potekajo nemo-V društvu je kar nekaj aktivnosti, vendar opažamo, da se jih udeležuje­teno, seveda z ustrezno zašcito. Pri naših letih nam je jasno, da moramo mo vedno isti. Veseli bomo, ce se nam boste pridružili. sami poskrbeti za svojo varnost. besedIlo In foto: danIca osolnIk Delavnica rocnih del poteka zadnji torek v mesecu. Avgusta so udele­ženke vezle in kvackale. Septembra pa so imele stojnico na Brdu, kjer je potekala zakljucna prireditev dobrodelnega pohoda za otroke s slad­korno boleznijo. Tudi pohodniki smo sodelovali, saj smo zadnje kilo-metre prehodili skupaj s pohodniki, ki so s pohodom priceli v Žirovnici. Dvakrat na mesec balinamo Pri Bevcu, in sicer vsak prvi cetrtek in vsak tretji ponedeljek v mesecu. Pricnemo ob 9. uri dopoldan. Tretji torek v avgustu pa smo spet kolesarili od Prevoj do Eko resorta v Godicu. Kolesarjenje je minilo brez nezgod, pa tudi udeležba je bila lepa. Zakljucili smo pri Zlati kaplji v Radomljah. Clanom društva ob rojstnih dnevih pošiljamo vošcilnice, jubilante pa obišcemo in jih obdarimo s skromnim darilom. 


Postaviti družino v položaj, da ni zadnja – najvecji izziv mladega kmeta 
Izkušeni terenski kmetijski svetovalki Pavli Pirnat z izpostave Domžale se lahko zahvalimo, da nam je v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana kljub »koronski» situaciji tudi letos uspelo izvesti vsakoletno strokovno ekskurzijo. Njen izbor ekoloških kmetij, ki smo si jih ogledali, je bil ponovno skrbno in premišljeno izbran in nam je dal snov za razmišljanje ... 

V oblacnem ponedeljkovem jutru, 24. avgusta, smo se – vsi zdravi ob upoštevanju varnostnih ukrepov in priporocil v zaprtih prostorih – poda­li proti Dolenjski in Posavju. Najprej smo se ustavili na kmetiji Kukenber­ger na Gornji Ponikvi pri Trebnjem, kjer nas je pozdravil mlad prevzemnik Toni, ki nam je s pomocjo video posnetkov predstavil kmetijo in posto­pek predelave sira. Kar iz starega oceta na vnuka so pred desetimi leti prepisali kmetijo, s cimer si njegov oce ni nikdar belil las, ampak vseskozi pridno pomaga sinu in enakovredno sodeluje pri odlocitvah. Delajo v složnosti in zaupa­nju trije do štirje clani štirih generacij. Imajo še dve zaposleni delavki. Na 25 ha zemlje redijo 20 krav rjave pasme kot najboljše za prirejo mleka in dosegajo zelo visoko mlecno kakovost, kar je tudi njihov glavni cilj, saj želijo tako z mlekom kot vsemi mlecnimi izdelki kupcem ponuditi samo visok nadstandard. Ob krmljenju s senom, brez silaže in s samo nekaj dodanega žita pridelajo vedno bolj cenjeno seneno mleko. Tržijo pre­ko spleta s kakovosti primerno ceno, ceprav je posledicno kupcev zato manj. Njihove izdelke smo na dvorišcu lahko tudi poskusili, poleg tega pa dobili še nekaj vec – obcutek umirjenosti, obcutek, da je tukaj vse, kot mora biti, k cemur pa seveda pripomorejo tisti pravi odnosi v njihovi dru­žini. Brez tega ne gre, je poudaril mladi kmet in si zaželel, da bi imel vec casa za svojo družino in to doseci mu je najvecji izziv. Kljub mladosti ima ogromno izkušenj in znanja, ki ga je v prijetnem pogovoru skozi celotno druženje nesebicno delil z nami. Po slabi uri vožnje smo prispeli na Biodinamicno kmetijo Cernelic iz Dec­nega Sela pri Articah, ki je ravno pred kratkim postala še posebno pre­poznavna, saj je na evropskem natecaju Rural Inspiration Awards 2020 prejela najvec glasov javnosti in se izmed 71 prijavljenih uvrstila na 1. mesto v kategoriji »Popular vote«, kar se je precej omenjalo v medijih. Gospodar Zvone sicer meni, da premalo v smislu celotne zgodbe njihove kmetije. Jo je pa nam zelo obširno in celovito predstavil. Z ženo sta se tu leta nazaj naselila z nekaj živine in kupila najprej 2.5 ha zemlje, po­tem pa jo postopoma dokupovala. Ogledali smo si njegove rastlinjake, kompostni prostor, preprost odprt hlev, ki trenutno služi za skladišcenje ter stroje in razne pripomocke za obdelovanje zemlje, ki je ne orjejo, am­pak samo rahljajo zgornjo, rodno plast. Odlicen okus ter lep izgled vsej zelenjavi in jagodam, ki jih na kmetiji pridelujejo, dosegajo z uporabo ustreznega komposta, žive vode (ni namrec vseeno, kakšna voda se upo­rablja) in s pomocjo raznih biodinamicnih in homeopatskih pripravkov, ki jim pomagajo tudi pri zagotavljanju odpornosti rastlin in zatiranju ško­dljivcev. Zelo okusne jagode, ki smo jih poskusili kar direktno iz rastlinja­ka, potrjujejo vse njegove trditve o kvaliteti, ki jo nudijo svojim kupcem. Redijo tudi 28 krav s teleti, ki se poleti pasejo po oddaljenih travnikih, ki jih dokupujejo v razlicnih okoliških vaseh. Postopki obdelovanja zemlje in delovanja raznoraznih strojnih pripomockov so vecinoma na ogled na njihovi spletni strani. Še mnogo, mnogo zanimivega bi nam lahko povedal, ce bi cas dopušcal, tako pa smo se samo še malo podprli z odlicnimi, sveže pecenimi zavitki in pijaco in se podali še na zadnji ogled. Na Turisticni kmetiji pri Martinovih v Globocicah pri Krški vasi smo po glasbenem sprejemu domacih sinov imeli najprej kosilo, pripravljeno s pridelanim na domaci kmetiji, ki nam jo je potem predstavil in delno raz­kazal gospodar Martin. Na 36 ha veliki kmetiji redijo krave dojilje, ovce, krškopoljske prašice, perutnino, nekaj oslickov in kobilo z žrebetom, ruj­no kapljico pa pridelajo na 3 ha vinograda. Trudijo se ponuditi cim bolj pester meni svojim gostom, ki pri njih lahko tudi prenocijo, saj imajo na voljo kar 10 sob, ki so poleti vedno polne tujih turistov, letos pa zaradi vavcerjev samo z domacimi gosti. Trenutno gradijo silos, pripravljajo se na ogrevanje na sekance, od koder bodo potegnili vod za sušilnico sena, imajo pa še kar nekaj nacrtov za prihodnost, med drugim zgraditi bazen za goste. Po kosilu smo to prvo priložnost našega druženja v casu korone, ki nam je »odnesla« predviden obcni zbor v marcu, izkoristili za to, da se zahvalimo našemu 20-letnemu predsedniku Janezu Ocepku za vso njegovo požr­tvovalnost, trud in odgovornost. V imenu vseh clanov sta se mu zahvalili predsednica nadzornega odbora Alenka Pokoren s prakticnim darilom in Francka Toman z izbranimi besedami zahvale in zaupanja ter pesnitvijo o EkoDrevesnicih Ocepek, s cimer sta ga zelo presenetili in razveselili. Še tri primere dobrih praks smo tako dodali na svoj seznam videnega, poleg tega pa so tudi neprecenljive izkušnje, ki si jih izmenjamo med sabo, in tisto prijetno druženje, ko si malo oddahneš od vsakodnevnega dela in skrbi. (No, in po 14-ih dneh, ko to pišem, smo še vedno vsi zdravi.) 
besedIlo In foto: francka toMan 
DRUŠTVA, OGLASA 19 




Avtoslalom v Lukovici 



V letošnjem letu je odpadlo kar nekaj prireditev in druženj, vendar je v soboto, 5. septembra, AMD Lukovica uspelo pod streho spraviti še eno prireditev, in sicer vsakoletni avtoslalom. Pri Avtomehaniki Kveder v Lukovici so se tako na že znani progi pomerili vozniki razlicnih znamk avtomobilov in ponovno je zadišalo po bencinskih hlapih in zasmoje­nih gumah. Kar lepo število tekmovalcev in tekmovalk se je tokrat po­merilo v vožnji med stožci, v krogu, osmici in v garažo. Prav vsi so pre­vozili sicer zahtevno progo, žal nekateri z nekaj podrtimi stožci, drugi z napacno vožnjo ali z dotikom. In ko so casu vožnje dodali še napake, so na koncu dobili tokratne zmagovalce. V kategoriji E je zmagal Omah­na Primož pred Marjanom Kvedrom in Anžetom Šarcem. V kategoriji F ženske je Lea Omahna premagala Miro Andrejka in v kategoriji G pre­delana vozila so si mesta razdelili: prvo Primož Omahna, drugo Anže Šarc in tretje Lea Omahna. Lepo vreme je bilo tokrat še pika na i tako za organizatorje kakor tekmovalce. Obvladati vožnjo med stožci pomeni tudi vecjo varnost na cesti, saj tako iz izkušenj na poligonu vemo, kako se suce volan v nepredvidljivih situacijah. Je pa to tudi spodbuda, da se v prihodnjem letu srecamo v vecjem številu, saj je leta 1896 baron Pierre de Coubertin rekel, da ni pomembno zmagati, pomembno je so­delovati. Torej, se vidimo prihodnje leto. 

besedIlo In foto: drago juteršek 

Državno prvenstvo za kategorije minimoto, supermoto in skuter 

memorialne tekme za pokal Nika Sodnikarja iz že znanih razlogov – na dirke niso mogli priti tekmovalci iz tujine in bi tako bila dirka zelo osiro­mašena. Organizatorji bodo dirko v njegov spomin pripravili v prihodnji sezoni, ce bodo takrat razmere že dovoljevale prihod tekmovalcev iz so­sednjih držav. Sicer se je tekmovanje – tudi to pot brez gledalcev – zacelo v jutranjih urah s tehnicnim pregledom in nato s posameznimi treningi. Mati narava se je usmilila organizatorje in kljub slabim vremenskim na­povedim podarila lep dan, ravno pravšnji za takšno tekmovanje. Pokale so tokrat prejeli: v razredu supermoto je prvo mesto osvojil Anže Mlakar, drugi je bil Edy Rupelli in tretji Nejc Kržic; v razredu minimoto je prvo mesto pripadlo Janu Poropatu, drugo je osvojil Valter Poropat in tretje Taj Podpecan Vehovec. V razredu Mini GP 10 so si mesta razdelili Enej Krševan, Enej Logar in Filip Lah; v razredu minimoto otroci 1 je bil prvi Tian Kerševan, drugi Tristian Rupelli in tretji Nik Vehovec Podpecan ter v razredu MM otroci 2 Tadej Guštin Maver, Tai Komel in Matija Kodrin. Zanimiv je bil razplet dirke v razredu skuterji, kje je v razredu SK70 slavil Martin Mihael pred Mihaelom Markom in Luko Korenom. V razredu SK Najveckrat je hitro prehitro in ce na tekmi državnega prvenstva v trialu Open je prepricljivo zmagal Andrej Ramšak pred Zdravkom Ramšakom hitrost ni bila pomembna, je toliko bolj do izraza prišla v nedeljo, 23. av­in Milovanom Silvanom. Tudi tokrat so clanom in clanicam AMD Lukovi­gusta, ko so clani in clanice AMD Lukovica pripravili tekmovanje v razre­ca dirko pomagali izpeljati clani MK Rokovnjaci, AMZS, Obcina Lukovica, du supermoto, minimoto in skuter. Tokrat so na poligonu varne vožnje AMZS CVV Vransko, Avto Cerar Kamnik, Avto Kveder Lukovica, Restavra-AMZS na Vranskem namrec tecajnike varne vožnje zamenjali dirkaci, a cija Lisjak Vransko. 
v malce okrnjeni zasedbi, saj na sporedu ni bilo dirk za starodobnike in 
besedIlo In foto: drago juteršek 




Izvajamo vse geodetske storitve. 





VRTEC, OGLASA 


ŠOLA 23 





Prvi šolski dan 

V torek, 1. 9. 2020, je skozi šolska vrata OŠ Janka Kersni­ka Brdo prvic stopilo 83 ucencev. Skupaj s starši so se ob 9.00 zbrali pred vrtcem, kjer sta jih poleg uciteljic to­plo sprejeli gospa ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih in gospa županja mag. Olga Vrankar. Naši prvošolci so se razveselili cepic, nahrbtnikov in rutic. Po sprejemu so ucenci odšli v svoje ucilnice, kjer so se pobliže spoznali z uciteljicami, sošolci in vzgojiteljicami. Dragi prvošolci, želimo vam, da se boste v šoli dobro pocutili in se veliko zanimivega naucili! 
besedIloInfoto: ucIteljIce 1. razredoV 


Anja in Marko opozarjata 

Za nami so prvi šolski dnevi in tokrat brez kakšnih vecjih prometnih nesrec, zahvaljujoc se ne samo pozornosti voznikov in voznic, ampak tudi vsem tistim, ki so sodelovali v preventivnih akcijah pred zacetkom šolskega leta. Tako sta maskoti AMZS Anja in Marko v soboto, 29. avgusta, na križišcu pri Vrtcu Medo v Šentvidu pri Lukovici in v središcu Moravc opozarjali voznike, da se približuje dan, ko bo na naših cestah popolnoma drugace. Tokratne pocitnice so bile namrec malce daljše kot obicajno, saj ucenke in ucenci dlje casa niso obiskovali šole, ampak so se ucili na daljavo, in to se je poznalo tudi pri številu ucenk in ucencev v prometu. Obvešcanju voznikov 
o zacetku novega šolskega leta so se pridružili še predstavniki Obcine Lukovica, policista iz PP Domžale, clani AMD Lukovica in MK Rokovnjaci, kajti le z roko v roki bo pot v šolo in domov v letošnjem šolskem letu varna. Za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu lahko vedno najvec storimo sami, upoštevajoc prometne predpise, s tehnicno brezhibnim vozilom ter da za volan vselej sedemo popolnoma trezni. Statistika nesrec s smrtnim izidom namrec kaže, da je kar polovica povzrociteljev vozila pod vplivom alkohola. Ob tem ne pozabimo, da se bliža jesen, ko bodo dnevi krajši in bo tudi vidljivost slabša, kar pomeni še vecjo nevarnost za pešce. Zato imejmo pri sebi kresnicko ali odsevni trak, ki nam zagotavljata, da nas vozniki prej opazijo. Sicer pa velja: BODI preVIDEN, BODI VIDEN. In srecno pot v šolo in domov, dragi šolarji, a ne le prvi šolski dan, ampak vsak dan. 
besedIloInfoto: drago juteršek 

Rokovnjac 

Dan slovenskega športa 

Šesti Evropski teden športa bo nekaj posebnega, saj bo ob pricetku le-tega (23. 9. 2020) razglašen tudi dan slovenskega športa. Razgla­sitev novega praznika bo torej potekala na Trgu republike v Ljubljani, in sicer ob 10h. 

A zakaj ravno 23. 9. 2020? To je namrec zgodovinski dan, na katerega je pred 20 leti zaigrala naša Zdravljica ob zmagi in tako osvojitvi pr­vih treh zlatih olimpijskih medalj naših dveh veslacev Luke Špika in Iztoka Copa ter strelca Rajmonda Debevca v Sydneyju. V prestolnici bodo cel teden potekale aktivnosti, ki so namenjene širši javnosti. Ob tem tednu pa ne smemo pozabiti na vsa športna društva v naši obci­ni. Nismo le zgodovinsko, kulturno in geografsko bogato okolje. Smo tudi športno razvita obcina z velikim številom športnih društev (24 društev), ki so zelo raznolika in pokrivajo širok spekter interesov. Med drugim imamo na voljo: jezdenje, namizni nogomet, hokej na ledu in hokej na rolerjih, karate, kolesarjenje, moto klub, nogomet, planinska društva, orientacijske teke/pohode, šah. Verjetno je katera veja ostala oškodovana, saj so njeni clani tako zavzeti in dejavni v klubu, da za oglaševanje preprosto nimajo casa. Ta društva so takšna kot mi – lju­dje. Niso niti približno enaka, a vsem je skupna ljubezen do telesne aktivnosti in povezovanje z ljudmi, ki imajo podobna stališca glede preživljanja prostega casa. Letos se vsa ta naša društva na razlicne nacine soocajo z izzivi, ki jih je prinesla situacija s koronavirusom, zato mimo potrebnih ukrepov ne morejo. Prav je, da se aktivnosti odvijajo naprej, saj konec koncev ne vemo, koliko casa bodo trenutne razmere še vztrajale, telesna aktiv­nost pa pozitivno vpliva na naš imunski sistem. Zato je pomembno, da smo dosledni in upoštevamo navodila, ki nam jih bodo predstavili odgovorni v društvih (predsedniki/trenerji/ostale odgovorne osebe) in tako cim dlje zadržimo ta pomemben del življenja med nami. Ker pa naša življenja še niso polna izzivov in ker za naš razvoj potrebu­
jemo stalne dražljaje iz okolja, si lahko za prvotno vlogo tedna športa 
in dneva slovenskega športa zadamo cilj, da bomo poskusili nekaj 
novega, drugacnega in ušli vsakodnevni rutini, prevetrili poznanstva, 
preizkusili, koliko in kaj vse naše telo zmore ter si dolocili cilje, ki jih 
skozi vkljucitev v društva želimo doseci. 
Zadajmo si izziv! 

besedIlo: petra paVlIc, foto: sIol.net 

Malce za pomoc prišepnem eno izmed možnosti, ki jih nudi Ho­kejski klub Prevoje: aktivnost je torej hokej na ledu ali na rolerjih, primerno pa je za otroke od 5. leta starosti. Vadba poteka ob torkih in cetrtkih, od 17:15 do 18:30, v RCU Lukovica in na Drsališcu Domžale. Kontaktirate lahko kar predsednika kluba na telefon 041/929-307 (Dario Vesel). 

september 2020 ZDRAVJE 25 

Program Svit 

Nacionalno raziskavo o ucinkovitosti komuniciranja Programa Svit, državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na de­belem crevesu in danki, so zaceli 25. 8. 2020 in bo trajala do zacetka novembra 2020. Z njo želijo preveriti, ali nakljucno izbrane osebe, stare med 50 in 75 let, poznajo Program Svit in njegova sporocila. Za­nima jih tudi, ali sporocila dosežejo osebe, katerim so namenjena, in ce so razumljiva. Na osnovi rezultatov raziskave bodo lažje zasnovali komunikacijske strategije, s katerimi bodo posameznike spodbudili k sodelovanju v presejalnem programu za zgodnje odkrivanje raka na debelem crevesu in danki. Istocasno jim bodo odgovori v pomoc pri oblikovanju bolj dostopnega, razumljivega in prijaznega gradiva. Na ta nacin bodo skušali izboljšati odzivnost vabljenih v Program Svit. K sodelovanju so povabili 8000 prebivalcev, ki so 25. 8. 2020 dopolnili najmanj 50 let in ki bodo 30. 11. 2020 stari najvec 75 let. Osebe so bile izbrane nakljucno po verjetnostni metodi, vzorec pa je pripravil Stati­sticni urad RS skladno z Zakonom o državni statistiki. V raziskavi lahko sodeluje le naslovnik oz. tisti, na katerega je bilo naslovljeno povabi­lo za sodelovanje v raziskavi. To pomeni, da izbranih oseb ne more­mo nadomestiti z drugimi osebami in jih iz vzorca tudi ne moremo izlociti. Osebe, stare med 50 in 55 let, izpolnjujejo vprašalnik preko spletne strani, ki je dostopna na povezavi https://anketa.nijz.si/SVIT. Za dostop do vprašalnika je potrebno osebno geslo, ki je navedeno na prvi strani pisma, ki so ga anketiranci prejeli po pošti. Osebe, stare med 55 in 74 let, so anketo prejele po pošti in lahko izpolnjen vpra­šalnik vrnejo v kuverti s placano poštnino, ki je bila priložena anketi. Ce se osebe na prvo povabilo ne bodo odzvale, bodo na dom prejele opomnik in fizicni izvod ankete za izpolnjevanje. Koda za spletno an­keto, ki so jo prejele osebe, stare med 50 in 55 let s prvim vabilom, pa bo ostala aktualna do konca raziskave. Ceprav je sodelovanje v anketi prostovoljno, vse prejemnike vabil prosijo, da na vprašanja odgovori­jo, saj jim prav vsako mnenje zelo veliko pomeni in bodo le tako lahko 


Jabolka – vir zdravja 
V Vrbi pri Kašnikovih že dobro desetletje pri­delujejo jabolka na ekološki nacin. Prav te dni so zaceli obirati in prodajati prve plodove. Z letošnjim pridelkom so kar zadovoljni, glede na to, da jim je narava najprej v aprilu grozila s pozebo, poleti pa s toco. Kljub protitocni mreži, ki varuje sadovnjak, je toca pošteno oklesti­la obrobje nasada. Vsa opravila v sadovnjaku postorijo sami, le pri obiranju jim na pomoc priskocijo sorodniki in prijatelji. Ekološka pri­delava zahteva veliko rocnega dela, da je jese­ni sadje kakovostno in lepega videza. Jabolka tržijo doma, v Vrbi, oskrbujejo pa tudi bližnje šole in vrtce. Prva zgodnejša sorta Merkur je že na voljo, proti koncu septembra pa bosta še Opal ter njihova paradna in prevladujoca sorta Topaz. Da bo letošnja jesen bolj sladka, barvita in predvsem zdrava, lepo vabljeni v Vrbo 16 pri Lukovici. Saj veste: Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran! 

Program Svit še izboljšali in poskrbeli, da bo uporabnikom razumljiv in dostopen. Uspeh raziskave in kakovost zbranih podatkov sta na­mrec odvisna od pripravljenosti za sodelovanje. Izsledke raziskave bodo objavili na spletni strani Programa Svit (www.program-svit.si), NIJZ (www.nijz.si) in v tiskanih publikacijah. Uporabnik rezultatov raz­iskave je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), natancneje Pro­gram Svit. Ker je sodelovanje vabljenih oseb k raziskavi bistvenega pomena, naprošajo vse, ki so vabilo prejeli, da se nanj odzovejo in s svojimi mnenji pomagajo ne le svojemu zdravju, ampak tudi zdravju generacij, ki prihajajo. 
besedIlo In foto: drago juteršek 



besedIlo In foto: drago juteršek 



Pogovor z Valentinom Zabavnikom, predsednikom Sadjarsko­vrtnarskega društva Tunjice, o sodelovanju v projektu sodelovanja LAS »Odprta vrata kmetij« 
Ob zakljucevanju projekta sodelovanja lokalnih akcijskih skupin »Odprta vrata kmetij«, v katerem sodeluje tudi LAS Srce Slovenije, smo se pogovarjali s predsednikom Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, Valentinom Zabavnikom, ki je z nami delil svoje dosedanje izkušnje sodelovanja v tem projektu. 

Prosim na kratko opišite dejavnost društva (kje se nahaja, od kdaj deluje, s cim se ukvarja, morebitne specifike, sodelovanje clanov društva …) 
Društvo deluje 23 let, predsednik sem od njegove ustanovitve, smo edi­no društvo, ki se ukvarja izkljucno z ohranitvijo starih sort sadja. Društvo šteje 60 clanov, vsi razen enega smo ljubitelji, ki smo v tem obdobju pri­dobili veliko znanja tako iz literature kot prakse in od ust do ust. V vzorc­nem sadovnjaku imamo 159 razlicnih sort. To je pomembna stvar, saj je vmes veliko starih sort, ki so zelo kakovostne. Prav v tem casu epidemije smo prica velikim spremembam, zavedati se moramo, kako pomemb­na je samooskrba, ki je v Sloveniji mnogo premajhna. Pridelava hrane je strateška zadeva, v casu obilja o tem ni nihce razmišljal, ceprav je to osnova. Po 2. svetovni vojni je bil ta ucni proces prekinjen, danes v šoli tega predmeta ni vec, ne poznajo ga niti ucitelji. Skozi projekt »Odpr­ta vrata kmetij« smo imeli veliko skupin vrtcev, šol, upokojencev, videli smo, da otroci hitro dojemajo, kažejo veliko zanimanje, zanje je to igra, morajo se dotikati zemlje, sadik, to si zapomnijo za celo življenje; ucenje mora potekati v naravi. 
Opišite prosim, kakšne programe ste razvili v okviru projekta sode­lovanja »Odprta vrata kmetij« kot sodelujoci podizvajalec LAS Srce Slovenije? 
Razvili smo programe za vrtce, osnovne šole, dijake, turiste, kmecke žen­ske in ljudi s posebnimi potrebami ter mentorske programe. Primerni so za vsakogar, povemo vse, kako se vzgaja od pecke do sadike. Zraven imamo majhne parcele, uporabljamo samo peške iz lesnik (stara sorta jablane), naslednje leto sadike že lahko cepimo, še isto leto jeseni so že primerne za presaditev na stalno mesto. Koreninski sistem teh sadik je izjemno mocan, gre za visokodebelna drevesa. Ti sadovnjaki v Sloveniji izginjajo, naše društvo promovira vracanje teh sadovnjakov. Ta drevesa bodo docakala preko 100 let, teh starih sort se praviloma ne škropi, sad­je ima izjemno aromo in okus. Danes žal kupujemo z ocmi, v reklamah je vse popolno, nam v društvu pa gre za okus. 
Kakšne so vaše izkušnje oziroma vtisi z razvitimi programi, kakšen je bil dosedanji interes obiskovalcev/skupin, ali bi kaj spremenili? 
Naše izkušnje so take, da bi morale biti skupine otrok manjše, po 10 otrok, ker otroci ves cas rabijo igro, vsi morajo nekaj izvajati, biti aktivno vkljuceni. Na ta nacin imajo lahko cel dan igro – ucenje v sadovnjaku. Vrtci in šole so bili iz Kamnika. Invalidi so specificna skupina, po petnaj­stih minutah rabijo spremembo. Lahko bi bilo vec skupin tudi iz ostalih obcin v LAS. Rad bi predstavil primer drugega projekta, ki se je financiral s sredstvi Islandije, Norveške in Lihtenštajna, ko so sadili sadna drevesa z ucenci, ki niso imeli izkušenj od doma, ceprav so imeli doma sadovnjake. Jeseni je bila zakljucna delavnica, otroci so povedali, da so pomagali pobirati domaca jabolka in jih predelati v razne izdelke. Otroci so tako ucili star-še, prej so sadje kupovali v trgovinah. Problem so tudi ucni nacrti šol za naravoslovne dni, hodijo vsako leto npr. v živalski vrt, ceprav se da toliko stvari pokazati in povedati o naravi. Trenutna epidemija koronavirusa bo spremenila pogled. Aktualna ministrica za kmetijstvo je na okrogli mizi projekta pred kratkim dejala, da vidi Slovenijo kot buticno kmetij­sko deželo, ki bo obdelana. Dejstvo pa je, da se velike ravninske kmetije širijo, ostale pa vecinoma propadajo. Novinar Drago Bulc je na okrogli mizi dejal, da je bila v casu Marije Terezije Slovenija pogozdena 19%, danes pa 64%. Obnašamo se, kot da bomo hrano kar dobili, a skozi trgo­vske verige dobimo hrano najslabše kakovosti. Še en primer iz Avstrije, kjer so naredili svojo blagovno znamko in prodajali hrano na domu, ne vec veletrgovcu, ki je prej postavljal pridelovalcem svoje pogoje. Avstri­ja ima okoli Dunaja 400 ha pokritih rastlinjakov. Ko zmanjka domacih pridelkov, lahko pridejo tuji tovornjaki s hrano. Hrana in voda bosta vse bolj pomembni dobrini, tega se moramo zave­dati tudi v Sloveniji. Taki projekti, kot je Odprta vrata kmetij, so le pomoc šolskemu sistemu, saj ucitelji nimajo teh znanj. Kar se otrok nauci, bo znal celo življenje, npr. cepljenje dreves. 
Kakšni so vaši nacrti v zvezi z razvitimi programi v bodoce, po za­kljucku projekta? Kaj sicer nacrtujete v vašem društvu v prihodnje? 
Veseli bomo vsake skupine, ki bo prišla na ogled od koderkoli, tudi ne­napovedane skupine, pohodniki, za vse si vzamemo cas. To mora biti stalna praksa, to je šola v naravi, posebej za mlade. Primer prikaza ob­rezovanja sadnega drevja v Mekinjah in Tunjicah je med obiskovalci po­kazal zelo velik interes, manjka nam splošno znanje o drevesih, naravi. Agronom Jan Bizjak z Bleda je povedal, da bodo namesto cipres sadili sadno drevje, tujci namrec še manj kot mi vedo, od kje pride sadje, zato se fotografirajo s sadnim drevesom, mi pa jim povemo celotno zgodbo. Povedal bi še zgodbo o župniku Jakobu Razboršku, ki je bil po duši sad-jar – ce je bilo na vrsti npr. cepljenje, ni bilo verouka in maše. Naredil je pregled stanja po kmetijah in ukazal kmetom, naj posadijo sadike, ki jih je sam zagotovil, ucil jih je vsega potrebnega o sadjarstvu. Leta 1932, ko je bilo mokro leto in žito ni obrodilo, je slišal zgodbo moža, ki je dejal, da ce župnik takrat ne bi prisilil oceta v sadjarstvo, otroci ne bi preživeli, tako pa so imeli za preživetje suho sadje. Kot narod moramo spremeniti dojemanje kmetovanja in odnosa do kmeta, do pomena samooskrbe. Pred štirimi leti smo bili na obisku pri ministru Židanu in mu povedali o primeru Švice, kjer je bila pred 500 leti huda lakota. Takrat so v ustavo zapisali, da mora biti obdelan vsak kvadratni meter zemlje, danes so velik izvoznik vina in žita. Ministru smo predlagali, da lahko kot prvi slovenski minister predlaga, da se to zapiše v našo ustavo. Enako smo ponovili lansko leto, ko je bil tradicionalni slo­venski zajtrk, vedno to povemo. 
besedIlo In foto: saša ceglar VIdMar, IzobražeValnI center geoss 


KUHARSKI NATECAJ 27 


Cebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v cebelarstvu (v nadaljevanju organizator natecaja) v sodelovanju z Gostišcem pri Cebelici razpisuje kuharski natecaj 




»IZVIRNI SLOVENSKI MEDENI MENI« 
Med je izjemno zdravo in v prehrani uporabno živilo. Njegova uporaba je bila znacilna tudi za nekatere jedi in jedilne obroke. Je odlicen in naraven nadomestek sladkorja, jedem pa daje posebno aromo. V letu 2021 bo Slovenija dokoncno pridobila naziv Evropska regija gastronomije (ERG). Pri nacrtovanju jedi z medom lahko gradimo iz naše prehranske dedišcine ali pa na teh osnovah ustvarjamo nove kreativne rešitve. V naslednjem letu se zato ponuja priložnost, da vtkemo med tudi v pripravo naših, predvsem razpoznavnih jedi. Zato smo se odlocili za natecaj, ki naj bi nam posredoval enega ali vec menijev z jedmi, ki bodo pripravljene z medom. Jedi v tem meniju naj bodo nacrtovane iz razlicnih prehranskih sestavin iz lokalnega in regionalnega okolja (zaželene so sestavine oz. jedi iz shem kakovosti), upoštevano naj se letni casi in verige lokalnih dobaviteljev. Pose­ben poudarek je na inovativnosti, ki izvira iz lokalne ali regionalne prehranske dedišcine. 

Meni sestavljajo naslednji krožniki oz. hodi: 
1.
 Hladna predjed 

2. 
Topla glavna jed 

3.
 Sladica 


Kdo se lahko prijavi na natecaj? 
Na natecaju lahko sodelujejo že izuceni kuharji ali ljubiteljski kuharji, di­jaki srednjih in študentje višjih in visokošolskih programov gostinske in turisticne stroke, kulinaricni blogerji in pisci kulinaricne literature. Vsak sodelujoci lahko na natecaj prijavi en medeni meni, sestavljen iz 3 kro­žnikov ali hodov. Medeni meni lahko pripravi en tekmovalec ali do trije tekmovalci v kreativni skupini. 
Rok za prijavo in oddajo receptur: 
Najkasneje do 30. septembra 2020 je potrebno poslati prijavo z recep­turami in lastnimi fotografijami jedi. In sicer po klasicni pošti (Cebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica s pripisom: za natecaj »IZVIRNI SLOVENSKI MEDENI MENI«) ali po e-pošti (na naslov: tanja.mag­dic@czs.si). 
Vrednotenje in ocenjevanje: 
Prispele jedi bo vrednotila in ocenila strokovna komisija, ki jo je imenoval organizator in je sestavljena iz strokovnjakov s podrocij etnologije, pre­hrane, živilske tehnologije in oblikovanja: Zasl. prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in zgodovinar umetnosti, predse­dnik komisije; 

Viš. pred. mag. Marlena Skvarca, strokovnjakinja s podrocja živilstva in 
gastronomije, clanica komisije; 
Marija Arh Ivanšek, profesorica prakticnega pouka na Srednji gostinski in 
turisticni šoli v Radovljici, clanica komisije; 

Potek tekmovanja in razglasitev rezultatov: 
Na podlagi prejetih prijav, receptur in fotografij jedi bo strokovna ko­misija najkasneje do 14. oktobra 2020 izbrala 3 finaliste. Temu bo, pred­vidoma 29. oktobra, sledilo tekmovanje v Gostišcu pri cebelici , kjer se bodo finalisti v živo pomerili v kuhanju prijavljenega menija. Strokovna komisija bo nato razglasila zmagovalca in ostale nagrajence. Zmagovalni meni bo del redne ponudbe Gostišca pri cebelici, seveda ob stalni na­vedbi avtorja menija. 
Nagrade, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj: 
NAGRADE : 
1.
 mesto: Predstavitev v kulinaricni reviji Pet zvezdic, velika košarica me­denih dobrot in kosilo za 6 oseb v Gostišcu pri cebelici, 

2.
 mesto: Srednja košarica medenih dobrot in kosilo za 2 osebi v Gostišcu pri cebelici, 

3.
 mesto: Mala košarica medenih dobrot in kosilo za 2 osebi v Gostišcu pri cebelici. 


Vsi ostali sodelujoci bodo prejeli POTRDILO o sodelovanju na natecaju »IZVIRNI SLOVENSKI MEDENI MENI 2020«. 
Razpisna dokumentacija se nahaja v prilogah tega sporocila. 
Dodatne informacije: 
Vprašanja povezana z razpisom lahko posredujete Tanji Magdic po ele­ktronski pošti tanja.magdic@czs.si in http://www.czs.si/objave_podrob­no_czs/11054. 

Obvestilo 
Obvestilo ljubiteljem teka in pohodništva 
Športno društvo Krašnja obvešca, da odpoveduje letošnji 35. Tek in 27. Pohod za krof ter 9. Krofkov tek. Prireditev je bila predvi­dena za nedeljo, 4. oktobra 2020. Z odpovedjo prireditve organizatorji želimo prispevati k omejeva­nju možnosti nadaljnih okužb z virusom COVID-19. 
Prosimo za razumevanje! 

POLITIKA 29 

Prišla je jesen 


Prišla je jesen, z njo šola in skrbi, dileme okoli tre­nutne zdravstvene situacije. Zdi se, da se vse vrti le še okoli CO­VIDA. Vsem obcankam in obcanom želimo predvsem zdravja. Ob vestnem izvajanju preventivnih ukrepov bomo zagotovo vsi veli­ko mirnejši, varnejši in tako nekoliko dlje od nepoznane bolezni. Ne moremo vas obvestiti o kakih vecjih dogajanjih v Obcinskem Svetu, saj se ocitno v Obcinski upravi ne dogaja nic, oziroma vsaj nic takega, za kar bi se jim zdelo primerno vkljuciti in obvestiti ostale, razen ene, slabo pripravljene korespondencne seje sredi meseca septembra, katera je zajemala dve kratki tocki, ena zgolj formalna in druga, kot že omenjeno, slabo pripravljena »investi­cija«, ki ne pomeni novo popravljene ceste, niti možnosti donosa v obcinsko blagajno ali pa vsaj tega ne znajo predstaviti. Trend medijskega omejevanja in zavajanja se nadaljuje tako na državni, kot lokalni ravni, a koncno so stvari prišle tako dalec, da to vedno bolj opaža tudi širša javnost. Še znana medijska hiša pri zadnjih anketah ni mogla preigrati dejstva, da je stranki SDS podpora zrasla. Prevec je takih, ki imajo v teh negotovih casih placana cakanja na delo in druge ugodnosti, vec slabih besed kot dobrih, namenjenih vladi. Cas pa kaže svoj obraz in dejstva, ki jih ni moc izkriviti in skriti z medijsko prevlado, za vsemi zava­janji, manipulacijami in lažmi. Dobro se z dobrim vraca in to naj bo vodilo vseh nas. 
Želimo vam zdravo jesen. 
oo sds lukoVIca 



Odprta seja Krajevne 
skupnosti Lukovica 

Dne 25. 11. 2019 smo na Krajevni skupnosti organizirali javno odpr­to sejo, kateri so se lahko pridružili vsi krajani Krajevne skupnosti Lu­kovica. Na nekatera vprašanja takrat nismo imeli odgovora, smo se pa dogovorili, da bomo za krajane te odgovore pridobili. Žal je imela epidemija vpliv tudi na nas in na naše iskanje odgovorov, zato cla­nek objavljamo malo kasneje. Z našim posredovanjem so v Zgornjih Praprecah dobili tablo .vi vozite., ki meri hitrosti, na podlagi katere se presoja upravicenost postavitve ležecih policajev. V Trnjavi že potekajo posamezni sestanki za zaviralni pas v naselje Trnjava, realizacija tega projekta pa verjetno ne bo še kmalu. Preverili smo tudi meritve avtoce­stnega hrupa in z Ministrstva za infrastrukturo prejeli odgovor, da naj bi bil hrup zgolj v nocnem casu presežen za 0,3 dB, za ostala obdobja mejne vrednosti kazalcev niso presežene. Prometne obremenitve na tem odseku pa ne dosegajo praga za vkljucitev v operativni program varstva pred hrupom. Z Obcine Lukovica smo prejeli odgovor glede obmocja L6, kjer krajane zanima, ali imajo privatniki, ki vozijo material v to obmocje, vsa potreb­na dovoljena; motita jih hrup in prah. Županja je o omenjeni zadevi pozvala vse inšpektorate. Vsi inšpektorati so potrdili, da ima lastnik ure­jena vsa potrebna dovoljenja ter da z delom ni v nobenem prekršku. Preverili smo tudi vprašanje krajanke Cepelj, kjer podatki analize vode za potok Cepljica kažejo, da so vse vrednosti v mejah normale ter da voda ni onesnažena. Podrocje Cepljice je pregledal tudi ARSO, ki je od­redil, da se v spodnjem delu potoka naredi zbiralnik vode, saj je poži­ralnik pri magistralni cesti premajhen za odvodnjavanje. V vodi pa se nabira apnenec, zato je voda obcasno bele barve. V mesecu juniju je bila s strani Ministrstva za okolje in prostor izdana odlocba za kamnolom na podrocju RCU, na katerem se mora do konca leta 2021 narediti sanacija. 
besedIlo: krajeVna skupnost lukoVIca 
Investicijski projekti iz evropskih sredstev – priložnost tudi za obcine 

Ce kdaj, potem ima Slovenija zdaj enkratno priložnost, da pocrpa vsa financna sredstva, odobrena s koncnim dogovorom na Evrop­skem svetu: skupaj 10,5 milijarde evrov, od katerih bo 6,6 milijarde evrov lahko nepovratnih sredstev, ce bo Vlada RS uspela pripraviti konkretne projekte in programe, ki bodo ta izplacila upravicila. V Novi Sloveniji smo prepricani, da bo sedanja vlada to zmogla; ta­koj po sklenjenem dogovoru (ki ga mora potrditi še Evropski par-lament) je namrec zacela s konkretnimi postopki. Pri tem pa ne gre le za državne projekte, temvec tudi za lokalno ra­ven. Obcine, ki imajo pripravljene projekte (za gradnjo domov za starejše, dnevno varstvo, za gradnjo komunalne infrastrukture…), lahko že zdaj konkurirajo na javnih razpisih. Vendar ni nic zamuje­nega, obcine bodo lahko v naslednjih letih iz novega financnega svežnja in kriznega nacrta EU za okrevanje po pandemiji, pridobile sredstva za nujno potrebne projekte. Ministri iz vrst NSi se tega dobro zavedajo, zato v teh dneh obisku­jejo obcine in skupaj z župani išcejo najboljše rešitve. Ne le glede evropskih sredstev, ampak tudi za hitro reševanje problemov, s ka­terimi se srecujejo po obcinah. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je sprejel tudi našo županjo mag. Olgo Vrankar, s katero so se na ministrstvu dogovorili za odpravo vec »sivih lis« ob stari magistralni cesti med Želodnikom in Trojanami. V ponedeljek, 28. septembra, pa bo na pobudo NSi naše kraje in naše clane (poleg Domžal in Mengša) obiskal tudi minister za delo, družino, soci­alne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. 
Obcinski svet Obcine Lukovica bo projektom, ki bodo za naše ob­cane pomenili napredek, zagotovo prisluhnil. Odlocilni faktor pri tem bo cas. Kdor prvi pride, prvi melje. 
oo nsI lukoVIca, Mojca stoschItzky 


Vsak zacetek je težak 
Kar nekaj casa so potrebovala naša podjetja, ki se ukvarjajo z od­kupom surovin, da so ugotovila, da bi bilo dobro zapustiti udob­ne pisarne in se napotiti na teren, da bo vec surovin prišlo v nji­hova skladišca. Podjetje Dinos d.o.o. je v letošnjem poletju med izvajanjem akcije terenskih odkupov odpadnih materialov po obcinah na širšem ljubljanskem obmocju prišlo tudi v našo ob­cino. Pred gasilskim domom v Krašnji so v soboto, 5. septembra, sprejemali oziroma odkupovali kovino in papir. Mi smo s tem, ko smo oddali papir in železo skoraj na pragu svojega doma, še ne­kaj zaslužili. Kako je bilo s kilogrami, nisem spraševal, se bo pa naslednjic zagotovo nabralo vec, kajti lahko se zgodi, da bomo takrat malce bolj brali posamezna obvestila, ki pridejo v naš na­biralnik, ter se dobro pripravili na oddajo odpadnih surovin. Ob tem ne pozabimo, da gasilci skoraj vseh društev v naši obcini pre­ko celotnega leta vneto zbirajo star papir, da si s tem popravijo financno stanje. 
besedIlo In foto: drago juteršek 


Na podlagi 30. clena Statuta Obcine Lukovica (Ur. vestnik Obcine Lukovica, št. 9/11 in 15/14)  ter 7. clena Pravilnika o sofinanciranju obnove nepremicne kulturne dedišcine na obmocju  Obcine Lukovica (Ur. vestnik Obcine Lukovica, št. 8/2019) Obcina Lukovica objavlja 

JAVNI RAZPIS 
za sofinanciranje obnove sakralne 
nepremicne kulturne dedišcine na obmocju Obcine Lukovica za leto 2020 

I. IME, NAZIV IN SEDEŽ NAROCNIKA 
OBCINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica 
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA 
Sofinancira se obnova sakralne kulturne de­dišcine. 
Predmet sofinanciranja so naslednje obnove: 
a) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad kulturnih spomenikov, ki so razglašeni za kulturne spomenike lo­kalnega pomena na obmocju Obcine Luko­vica; 
b) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad nepremicne kulturne dedišcine, ki se nahaja znotraj zašcitenega obmocja spomenika lokalnega pomena in ima kulturno zgodovinsko vrednost v zašci­tenem obmocju; 
c) restavratorske in sanacijsko-konservatorske posege na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in nepremicni kulturni dedišcini. 
III. UPRAVICENCI PO TEM RAZPISU 
Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo pravne in fizicne osebe, ki: 
• 	
so lastniki ali solastniki kulturne dedišci­ne za katero se dodeljuje sredstva ali 

• 	
so najemniki kulturne dedišcine in imajo z lastnikom sklenjeno dolgorocno naje­mno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika objekta. 



V primeru, da obstaja vec solastnikov ali na­jemnikov kulturne dedišcine, so za pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja, vlogo dol­žni predložiti vsi oziroma lahko za pridobitev sredstev pooblastijo skupnega predstavnika. 
Pogoji za sodelovanje na razpisu: 
• 	
enota je razglašena za kulturni spome­nik lokalnega pomena na obmocju Ob­cine Lukovica ali se nahaja znotraj zašci­tenega obmocja spomenika lokalnega pomena in ima kulturnozgodovinsko vrednost v zašcitenem obmocju oziro­ma ima status nepremicne kulturne de­dišcine, 

• 	
posegi, za katere so dodeljena sredstva po tem pravilniku, so bili izvedeni v letih 2018, 2019 in v letu 2020, dela zakljuce­na do konca leta 2020, 

• 	
vlagatelj mora imeti ali pridobiti kul­turno – varstvene pogoje in soglasje za poseg, ki ju izda Zavod za varstvo kultur­ne dedišcine Slovenije, Obmocna enota Kranj, 



• 	
vlagatelj mora imeti poravnane vse fi­nancne obveznosti do Obcine Lukovica, 

• 	
vlagatelj za isti namen še ni prejel sred­stev iz proracuna Obcine Lukovica. 


IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV 
Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje obnove nepremicne kulturne dedišcine na obmocju Obcine Lukovica za leto 2020 znaša 20.000,00 EUR. 
Sredstva so zagotovljena v proracunu Obci­ne Lukovica na proracunski postavki 082034 Obnova nepremicne sakralne kulturne dedi­šcine. 
V. MERILA IN KRITERIJI ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNE DEDIŠCINE NA OBMO­CJU OBCINE LUKOVICA 
Prednost pri sofinanciranju bodo imele obno­ve: 
• 	
glede na stopnjo/pomen zašcitenosti enote, 

• 	
glede na stopnjo poškodovanosti objek­ta. 


Višina sofinanciranja se doloci na podlagi iz­polnjevanja naslednjih meril: 
a) Glede na stopnjo/pomen zašcitenosti eno­te: 
• 	
razglašen kulturni spomenik lokalnega pomena (15 tock) 

• 	
nepremicna kulturna dedišcina, ki se nahaja znotraj obmocja spomenika lo­kalnega pomena in ima kulturnozgodo­vinsko vrednost v zašcitenem obmocju (10 tock) 

• 	
enota ima status nepremicne kulturne dedišcine (5 tock); 


b) Glede na stopnjo poškodovanosti objekta: 
• 	
enota je brez poškodb (0 tock) 

• 	
enota ima manjše poškodbe, ki ne ogro­žajo enote (5 tock) 

• 	
enota ima poškodbe, ki ogrožajo po­samezne varovane lastnosti enote (10 tock) 

• 	
enoti zaradi poškodb grozi porušitev (15 tock); 


Glede na doseženo število tock se dolocijo upra­vicenci, ki izpolnjujejo vse pogoje za sodelova­nje na javnem razpisu in ki so pravocasno vložili vlogo. Sredstva se razdelijo do višine sredstev dolocenih v proracunu za tekoce leto za sofinan­ciranje obnove nepremicne kulturne dedišcine. 
VI. VSEBINA VLOGE 
Vloga je sestavljena iz pisne vloge in doku­mentacije k vlogi in mora biti obvezno odda­na na obrazcih, ki so sestavni del razpisne do­kumentacije oz. na nacin opredeljen v razpisni dokumentaciji. 
VIII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG IN NACIN ODDA­JE VLOG 
Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in oznace­ne z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS – So­financiranje obnove nepremicne kulturne de­dišcine na obmocju Obcine Lukovica za leto 2020«, na naslov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do 23. 10. 2020, do 12. ure. Za pravocasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež na­rocnika. Razpisna dokumentacija bo z dnem obja­ve razpisa na voljo na spletni strani obcine: www.lukovica.si. 
IX. ROK ZA OBVEŠCANJE O IZIDU RAZPISA 
Vlagatelji bodo o odlocitvi pisno obvešceni s sklepom obcinske uprave v roku 15 dni od odpiranja vlog. 
Z upravicenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Obcino Lukovica in upravicencem ter podrobnejši pogoji korišce­nja odobrenih sredstev. 
Dodeljena sredstva bodo izplacana v letu 2020. 
X. INFORMACIJE 
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v casu uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon: 01/72 96 310. 
Številka: 410-0008-1/2020 Datum: 24. 9. 2020 
Mag. olga Vrankar županja 
ZAHVALA, OGLASI 31 

Bolecino se da skriti, 
tudi solze se da zatajiti, 
a kako srce boli, 
ker te v našem domu ni. 



V SPOMIN 
Minilo je žalostno leto, 
odkar nas je zapustila naša draga 



KLAVDIJA PRAŠNIKAR 
iz Lukovice. 
Hvala vsem, ki se jo spominjate, prinašate svece in  
z lepimi mislimi postojite ob njenem grobu. 
Vsi njeni najdražji 



Trgovina BLAGOVICA, 





KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. 
Blagovica 10, tel: 041/370-437 Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si 

Trgovina MORAVCE, 


Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84