p.p. li
PRiiviurtSKI DNEVNIK
PoStnina plačana » gotovini ^	iftA •.
Abb. postaje i gmppo Cena 4(»0 lir
Leto XXXVI. Št. 239 (10.759)
TRST, četrtek, 16. oktobra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. T Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRED ZAKLJUČKOM 37 DNI TRAJAJOČEGA SPORA, KI JE NEVARNO ZAOSTRIL DRUŽBENE ODNOSE
Osnutek sporazuma med sindikati in Fiatom danes pred delavskimi skupščinami v tovarnah
Živahna razprava, kritika in samokritika na včerajšnji skupščini tovarniških svetov v Turinu - Pozitivna ocena političnih in sindikalnih sil, ker je s tem v bistvu zavrnjen Fiatov napad na zaposlitev in na delavske pravice
...	— Včeraj zjutraj sta se delegaciji Fiata in sindikatov raz-
sll> Po osmih urah neprekinjenih pogajanj najprej za ločenimi mi-*a.mi s Posredovanjem ministra za delo Foschija, nato pa za skupno “uzo, z osnutkom sporazuma, ki bo po vsej verjetnosti zaključil, s težkim, nepopolnim, a vendar sprejemljivim kompromisom, najtežji uelovni spor v italijanski povojni zgodovini. Vsebino osnutka bo motala, kot je sindikalno vodstvo napovedalo med vsem potekom pogajanj, odobriti še delavska baza na skupščinah, ki bodo že danes v vseh Fiatovih obratih, šele nato ga--------------
j*|sta obe strani, najverjetneje ju-“1, podpisali na ministrstvu za delo.
Osnutek sporazuma ne osvaja v nit* “četnih sindikalnih sta-®sč,. niti kompromisnih predlogov, “ jih je bil minister Foschi postavil tik pred ostavko Cossigove v'ade, predstavlja pa po mnenju sindikalnega vodstva in velike ve-cine političnih sil sprejemljiv kompromis v danih pogojih, ko je napetost v družbenih odnosih po 37 dneh delavskih borb dosegla ne-Varne meje, o čemer je pričal tudi zaskrbljujoč pojav uvajanja razdora med delovnimi ljudmi, ki ga J® odražala predvčerajšnja protisin-. kalna manifestacija «malih šefov* 111 uradnikov Fiata v Turinu.
Dokument opredeljuje možnost sporazumnega izhoda iz dolgotrajne-
ga spora v 11 točkah. Fiat se predvsem obvezuje, da prekliče množične odpuste, ki jih nadome-stuje s postavitvijo v dopolnilno blagajno 23.000'uslužbencev od 6. t.m. do konca leta 1981. V tem času ne bodo nadomestili upokojencev, ampak bodo omogočili predčasno u-pokojitev osebja in olajšali prostovoljne odpovedi službe. Izvajali bodo notranjo mobilnost delovne sile med raznimi Fiatovimi obrati v Piemontu, s premestitvami iz proizvodnih sektorjev v krizi v tiste, kjer je možno proizvodnjo povečati.
Sindikalno zahtevo po rotaciji vsega osebja avtomobilskih tovarn v dopolnilni blagajni je Fiat sprejel vsaj delno, saj jo bodo izvajali v oddelkih, ki proizvajajo «131» in «132»: Iz dopolnilne blagajne bodo
.Milit,,,,, „	||||J|||,|||||||||M||||||I||(t)r||||||||||i||(||i|i|||i(|
tudi včeraj sestanek mandatarja s štirimi tajniki
Forlani ima težave pri sestavi vlade
Preveč kandidatov za ministrska mesta Socialistična levica bo stopila v vlado
RIM — Tudi včeraj se je Forjani sestal s tajniki štirih strank bodoče vlade in razpravljal o zapletenih vprašanjih v zvezi s sestavo vlade. Politično najpomembnejši dogodek včerajšnjega dneva pa je nedvomno zahteva levice PSI po Vstopu v vlado. Uradni tajnik je bivši strankin podtajnik Claudio Si-gnorile, za katerega niso predlagati kakršne koli naloge, ampak pomembno in reprezentančno ministrovo, kot je na primer proračunsko.
Predlog so postavili ob koncu *eje, ki se je začela že v torek zvečer v dokumentu, ki so ga izglasovali. Proti temu dokumentu je glasoval le Lombardi (in redki njegovi pristaši), ki vztraja pri diferenciaciji od Craxijeve večine. Pomembno pa je dejstvo, da je skupina socialistične levice prvič pripravljena vstopiti v vlado. Luigi Covatta je v zvezi s tem poudaril, da gre za poskus, da bi bolj levičarsko karakterizirali novo vlado, Pabrizio Cicchitto pa dodaja, da ne gre za vzpon na ministrstvo, ampak samo za poskus, da bi se ne sami izločili.
,Sedaj mora odgovoriti Craxi. Širijo se govorice, da zahteva tajnik PSI politična jamstva, na primer izrecno avtokritiko levice zaradi do sedanje politične usmeritve. Medtem pa so se socialdemokrati in republikanci že izrazili za vstop levice PSI v vlado in kaže, da je tudi KPI (Giorgio Napolitano se je Včeraj dolgo časa razgovarjal z Lombardijem) za Signorilejevo kandidaturo. Sicec pa kaže. da je For-lani z «zelo odprtim* govorom izrazil pripravljenost, da sprejme nekatere predloge KPI, tako v zvezi z gospodarskim vladnim uro gramom, kot tudi v zvezi z institucionalnimi vprašanji ter končno — in še zlasti — v zvezi z deželnima krizama v Sardiniji in Kalabriji. Vse-
da bi Zaccagnini prevzel mesto predsednika strankinega vsedržavnega sveta, ki se mu bo Fonlani odpovedal. Vendar kaže, da Zaccagnini tega noče in podpira Andreottija, proti kateremu pa so Fahfa-nijevci in pristaši Donat Cattina. Govori se tudi o kandidaturi Cossi-ge, vendar gre verjetno za poskus sejanja sporov znotraj Zaccagnini-jeve struje. Vsekakor pa manjšina v KD pričakuje Piccolijev odgovor.
R. G.
STOCKHOLM — Vodja opozicijske socialdemokratske stranke Olaf Palme bo v kratkem predlagal švedskemu parlamentu naj izglasuje nezaupnico sedanji vladi Torbjor-na Feldina
odpoklicali delavce in delavke, ki jim manjka le eno leto do upokojitve, za ostale pa bodo priredili strokovne in preusraerjevalne tečaje. Sindikati in Fiatovo vodstvo ter zastopniki piemontskega urada za delo se bodo sestajali vsake tri mesece, da pregledajo stanje zaposlitve, do 30. junija pa bodo izvedli prvo preveritev, ali je v podjetju še preveč delovne sile. Le v tem primeru bodo začeli pogajanja o možnosti zunanje mobilnosti, to je o premestitvah izven Fiatovih obratov, pri čemer je bila sprejeta sindikalna zahteva, da je vsakomur vnaprej zagotovljeno drugo ustrezno delovno mesto.
Fiat se je tudi obvezal, da bo ponovno zaposlil vse tiste delavce, ki bi bili 30. junija 1983 še vedno v dopolnilni blagajni, da na Jugu ne bo izvajal zunanje mobilnosti in da bo od 6. januarja 1981 postopno odpoklical tudi na Severu iz dopolnilne blagajne čimveč osebja V začetku leta 1982 bo pa zmanjšal število premeščenih uslužbencev, kolikor bodo omogočile predčasne u-pokojitve in drugi ukrepi. Osnutek sporazuma torej popolnoma ne zadovoljuje sindikatov, sprejema pa vsekakor njihovo načelno stališče, ki je bilo izhodišče pogajanj, da ne sme priti do množičnih odpustov, niti zakrinkanih za dopolnilno blagajno ali mobilnostjo, za kar so dobili formalna jamstva.
Vest o vsaj načelnem dogovoru za izhod iz krize je že včeraj zjutraj nekoliko razvedrila ozračje pred Fiatovimi tovarnami, kjer so si stali nasproti stavkajoči delavci, ki so sodelovali na sindikalnih skupščinah FLM in večje skupine «malih šefov* in uradnikov, ki so hoteli na delo.
Zgodaj popoldne pa se je v Turinu začela skupščina tovarniških svetov, na kateri so voditelji' enotne sindikalne zveze CGIL - C1SL -UIT, jn FLM obrazložili več kot
2.000	; tjeiegatom vsebino osnutka sporazuma. Razprava je bila, kolikor je bilo mogoče izvedeti, ker novinarji niso mogli biti prisotni, zelo živahna, mestoma tudi ostro kritična do sindikalnega vodstva glede posameznih točk osnutka. Sindikalisti so zagovarjali sprejemljivost sporazuma kot celote, saj je s tem zavrnjen napad Fiata na zaposlitev in na vlogo sindikata, po drugi strani so samokritično priznali, da ni bil dosegljiv večji u-speh, ker gibanju se ni uspelo po. vezati tudi z vsemi delavci, vmesnimi vodilnimi kadri in uradniki.
Danes se bodo začele skupščine v Fiatovih tovarnah, da izrečejo svoje mnenje, nakar se bo jutri ponov-
no sestala skupščina tovarniških svetov, ki bo na tej osnovi izrekla dokončno stališče. Dotlej bodo delavske straže še vedno pred tovarnami, po vsem sodeč pa se bo proizvodnja obnovila pred koncem tedna. Medtem so politične sile že izrekle v bistvu ugodno mnenje o osnutku sporazuma, kot sicer nepopolno, a sprejemljivo rešitev spora, ki je že zaostril družbene odnose do nevarnih meja. Tiskovni urad KPI je objavil sinoči izjavo sen. Chiaro-monteja, ki ocenjuje osnutek pozitivno ter poziva k odpravi nesporazumov med delovnimi ljudmi in k podpori Fiatovim delavcem, ki so zaradi stavk izgubili plače. Podobno stališče so izrazili tudi sen. Spa-no (PSI), ACLI, glasilo KD in v bistvu vse politične sile.
Špekulacija z žetoni za javne telefone
RIM —■ Osrednja komisija za cene ni niti na včerajšnji seji še izrekla nobenega mnenja o predlaga-
nih poviških telefonskih tarif za 17,50 odstotka, ker še ni dobila od ministrskih uradov vseh podatkov ki naj dokažejo utemeljenost zahteve družbe SIP. Po nedavni razsodbi upravnega sodišča za deželo Lacij, ki je razveljavila januarja u-vedene poviške, je postala namreč komisija previdnejša in bržkone ne bo sporočila medministrskemu odboru za cene, ki je pristojno za dokončno odločitev, svojega mnenja prav hitro.
Medtem vlada med naročniki še vedno negotovost glede plačevanja računov, odkar so se pocenili od 100 na 50 lir so pa žetoni za uporabo javnih telefonov enostavno izginili. Po vsem videzu so špekulanti pokupili več kot 100 milijonov žetonov, v pričakovanju, da jim bo nova bližnja podražitev podvojila vloženi kapital in da bodo na lahek način zaslužili nekaj milijard.
LONDON — Kot že napovedano v prejšnjih dnevih je bivši prvi minister, 68-letni laburistični premier James Callaghan včeraj napovedal, da namerava odstopiti.
ODPOSLANSTVO DEŽELNEGA SVETA FJK KONČALO OBISK V SR HRVATSKI
Delegaciji naglasili potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med državama
V skupnem dokumentu je ugotovljeno potrebo po poživitvi dejavnosti komisij, ki jim je poverjeno izvujunje osimskih sporuzumov
Potrjena tvorna vloga manjšin pri zbliževanju med državama
Delegacija predsedstva deželnega sveta Furlanije - julijske krajine, ki se je mudila na uradnem obisku v SR Hrvatski, se je včeraj pobliže seznanila s problematiko italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v hrvatski republiki. Srečala se je z delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki jo je vodil predsednik Mario Bo-nita, sestavljala pa še podpredsednik Leo Fusilli in tajnik Loren-zo Vidotto; srečanju je prisostvoval tudi italijanski konzul v Kopru Labruzzo.
V prisrčnem vzdušju sta si delegaciji izmenjali mnenja in poglobili nekatera vprašanja, ki so neposredno vezana s prisotnostjo i-talijanske narodnostne skupnosti v hrvatski republiki. Vsekakor pa je bilo še enkrat soglasno potrjeno, da je vloga narodnostnih manjšin
velike važnosti za razvoj sodelovanja in utrditev prijateljskih vezi med obema državama. Tako sta ugotavljala predsednik deželne skupščine FJK Colli in predsednik Unije Bonita, ki sta še podčrtala važnost dosedanjih odnosov med deželo FJK in Unijo Italijanov iz Istre in z Reke in se zavzela za njihovo okrepitev. Predstavniki deželne skupščine FJK so se tudi obvezali, da ,bodo kot doslej pozorno spremljali problematiko italijanske manjšine v Jugoslaviji in v mejah svojih pristojnosti skušali prispevati za njen razvoj.
Včerajšnji sestanek je torej predstavljal novo etapo na poti sodelovanja med obema ustanovama, ki je važen element za nadaljnji razvoj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
PETI DAN PO KATASTROFALNEM POTRESU V EL-ASNAMU
OPREME, ŽIVEŽA IN ZDRAVIL ZA SEDAJ DOVOLJ NEVARNOST EPIDEMIJ GLAVNA SKRB ZDRAVNIKOV
Primanjkuje vode - Končno zagotovljeno prenočišče na suhem - Pojav «šakalov»
AL?. JR — Solidarnostna akcija celotne mednarodne skupnosti prizadetemu prebivalstvu na območju El-Asnama je obrodila, pet dni po katastrofalnem potresu, prve ohrabrujoče sadove. Praktično je vseh
400.000	prizadetih to noč končno prespalo na suhem, pod šotori ali v prvih montažnih hišicah, ki se tp pa tam že porajajo med številnimi poljskimi bolnišnicami in zasilnimi bivališči. Posebne opreme, živeža in zdravil je za sedaj dovolj. Bolnišnice delujejo s polno paro, tudi zdravnikov ne manjka. Skratka, organizacija je že dobro stekla, vojaki in člani civilne zaščite se celo ubadajo z nasprotnim problemom prenasičenja in zmešnjave, ki jo prisotnost tolikih prostovoljcev in «požrtvovalnih» oseb povzroča. Vendar težav ne manjka. Pomanjka-
kakor
pa -
razpravljalo in poglobilo vprašanje odnosov z novo vlado v drugačni luči; seveda pa komunisti ostajajo v opoziciji. Od teh novih odnosov Pričakujejo konkretnih rezultatov, toed katerimi je urvi prav sestava vlade, ki bi morala vsebovati tudi predstavnike socialistične in demo-Rrščanske levice, ki bi zagotovili resničen dialog med večino in opozicijo.
Sicer pa je tudi včerajšnjo politično dejavnost, kot že rečeno, o-značeval sestanek Forlani ja s štirimi strankinimi tajniki, na katerem so razpravljali izključno o sestavi vlade. Kljub optimističnim govoricam o skorajšnji sestavi pa kaže, da obstajajo nemajhne težave. Kandidatov je mnogo in mnogo je tudi zahtev, ki jih postavljajo posamezne struje. Sinoči Forlani ju ni U-spelo, da bi prepričal Andreottija, naj stopi v vlado in tako ostaja odprto vprašanje zakladnega ministrstva. Včeraj so zopet govorili o možnosti kandidature republikanca Visentinija, ki pa, kot kaže, doslej bi hotel sprejeti, imenovanja.
Kar pa zadeva krščansko demokracijo je treba še omeniti sestanek med Andreottijem in Zaccagni-nijem, na katerem sta predstavnika
bo vodstvo KPI danes
strankine levice ugotovila enakost padih več kot dvajset tankov.
v stališčih. Govorila sta tudi o sestavi vlade in o sestavi stranke. Kot znano, je obstajala možnost,
Predstavniki CGIL-CISL-UIL na včerajšnji skupščini Fiatovih tovarniških svetov
(Telefoto AP)
nje pitne vode in nevarnost epidemij sta še vedno v ospredju pozornosti. Naloga zdravnikov ni lahka, saj je treba cepiti približno .909 tisoč oseb na področju 8.500 kvadratnih kilometrov. Prav zato smejo v El-Asnam in bližnjo okolico samo tisti, ki imajo pismeno potrdilo.
Kljub temu, da predvčerajšnjim reševalci niso zabeležili nobenega znamenja življenja pod ruševinami, raziskave v tem smislu še naprej vneto potekajo. Največ pomoči nudijo posebno zdresirani psi. Prav neverjeten je njihov nagon saj znajo ločiti, če je pod ruševinami preživeli njoški, ženska ali celo otrok. To sporočijo svojemu voditelju z različnim tonom v lajanju.
Reševalci so med drugim dosegli veliko večino najbolj nedostopnih naselij, čeprav so cestne povezave povsem prekinjene. Pogled na najbolj zakotne zaselke potresnega področja je zares presunljiv, saj so se revne koče kmečkega prebivalstva popolnoma pogreznile v zemljo. Kljub temu, hrane in tudi vode v teh predelih ne manjka, ker se prebivalstvo v glavnem ubada s poljedelstvom in živinorejo, primanjkuje pa zdravil tako, da je stanje pravzaprav obratno kot v El-Asnanu.
V mestu so se medtem žal pojavili prvi «šakali». Včeraj je tako skupina šestih neodgovornežev skušala oropati vojaško vozilo, ki je prevažalo hrano. Policija jih je presenetila in aretirala. Sicer pa je vojaško poveljstvo ukazalo vojakom, naj roparje pri priči ustrelijo. Dnevnik «E1 Moujahajd* piše da so trojico roparjev zasačili pri «delu» in... onemogočili, kar bi v skopih besedah pomenilo, da so jih na mestu usmrtili. Vendar prisotni dopisniki dnevnikov menijo, da je alžirska vlada namenoma razširila take vesti, ki so brez prave verodostojnosti.
Verske oblasti pa so sporočile, da bo tradicionalni muslimanski praznik «bajrama» letos potekal v nekoliko skrčeni obliki. Praznik bo trajal namreč le en dan. Ritualne ovce, ki jih ponavadi verniki žrtvujejo pri praznovanju pa bodo tokrat izjemoma darovali potresen-cem.
Iraška vojska prodrla pred Abadan
TEHERAN, BAGDAD — Tudi včeraj so prihajale iz Irana in I-raka ter sosednjih držav nasprotujoče si vesti o položaju na frontah. Po teh vesteh se najhujši spopadi nadaljujejo v mestu Koramšar in v neposredni bližini Abadana. I-ranska tiskovna agencija Pars je sicer zanikala, da so se iraške čete približale Abadanu in trdi, da je iranska vojska prisilila Iračane, da so se umaknili za sedem kilometrov. Iraški vojaki naj bi tudi padli v pripravljeno zasedo in pri tem izgubili večje količine orožja. V pokrajini lian, vedno po iranskih virih, naj bi Iračani izgubili v spo-
Vendar se je iz Kpvajta, kjer poslušajo iranski radio iz Abadana, zvedelo, da se iraški vojaki baje
pripravljajo za prodor v mesto. A-badanski radio je namreč prekinil program in poroča le še o infiltracijah® iraških vojakov. Iz tega se da sklepati, da jp iraška vojska, vsaj v nekaterih predelih, zlomila obrambo mesta in se pripravlja ga zasesti. Včeraj^ je Abadan tudi obstreljevalo topništvo in bombardiralo letalstvo iraške vojske.
Iranci se vedno bolj poslužujejo letalstva, njihovo poveljstvo je včeraj sporočilo, da so letalski napadi precej zmanjšali iraški vojaški potencial. Samo včeraj naj bi lahko letalstvo pobilo vsaj tisoč Iračanov. Iranska letala so napadla tudi Bagdad in nad mesto spustila svoj smrtonosni tovor. Bombe naj bi po uradnih iraških virih zahtevale sedpm smrtnih žrtev, osem-
najst oseb pa naj bi bilo ranjenih. Iranska letala naj bi včeraj izvedla še sedem napadov na različne strateške objekte v notranjosti I-raka. Iraško protiletalstvo naj bi sestrelilo dva phantoma. Iraško poveljstvo je objavilo, da je iranska vojska izgubila tudi 106 vojakov, 26 tankov, 14 tovornjakov in večje količine drugega orožja.
Iračani poskušajo s kopnimi silami, kjer zgleda da imajo določeno premoč, zasesti območje ob Šat el Arabu, ki je bogato z nafto in strateškega pomena za plovbo. Na tem območju imajo Iranci največjo rafinerijo nafte na Bližnjem vzhodu ter drugo po velikosti na svetu. Vendar se iranski vojaki, s katerimi sodeluje prebivalstvo, odločno upirajo. Tega v Iraku pred
začetkom vojne niso pričakovali, saj so' verjetno celo računali, da jih bo prebivalstvo Arabistana o-ziroma Kuzistana podprlo kot osvoboditelje. Poveljnik iranske mornarice pa je posredno celo zagrozil, da je Iran pripravljen minirati Hor-mu.ško ožino in ves Perzijski zaliv.
Obenem se nadaljujejo tudi diplomatska prizadevanja obeh držav za okrepitev lastnih pozicij. Kuvajtski dnevnik »Kuvvait times* je napisal, da si je Iran zagotovil podporo Turčije, ki mu pošilja potrebne nadomestne dele. V Ankari so to vest takoj zanikali. Prav tako so v Amanu zanikali vest, ki jo je posredoval neki sirski časopis, da so se jordanske enote vključile v spopade na strani Iračanov.
.Včeraj 50 seizmografi zabeležili še1"-vrsto manjših potresnih sunkov, ki povzročajo preplah med prebivalstvom. Vendar poznavalci meni-jOj da je to povsem normalen pojav in da ponovnih hujših sunkov ni pričakovati.
Za globalna pogajanja o gospodarskem sodelovanju
NEW VORK - Svetovni skupščini so priporočili, naj vnese v svoj dnevni red novo točko z naslovom «Začetek globalnih pogajanj o mednarodnem ekonomskem sodelovanju
za .rg^voj*. Priporočilo je soglasno predlagal generalni komite skupščine in jo bodo zagotovo sprejeli. Pobuda izvira od skupine 77 držav v razvoju. Nedavno posebno zasedanje skupščine je preneslo na sedanje redno zasedanje vso dokumente v zvezi s pripravami za globalna pogajanja s ciljem, da se na tem zasedanju odpravijo preostale težave, ki preprečujejo pristop k temu velikemu podvigu.
Svetovna skupščina je bila tudi obveščena da so vse članice OZN razen treh, pripravljene sprejeti predlog Bogdana Crnobrnje «kot prpceduralni okvir za globalna pogajanja na temelju dnevnega reda, ki mora biti usklajen*. Omenjene tri države so ZDA, Velika Britanija in Zahodna Nemčija, (dd)
iiiiiatiiiiiiuitimiiiiiiiiiiitiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiMiniMiiiiiiiitiiimiiiitmtiiiiiitiiiitMiiitiiimiiiiiiiit
SKLEP GENERALNE SKUPŠČINE
Demokratična Kampučija bo ostala članica OZN
Zadovoljstvo na azijskem jugovzhodu, žolčni napadi iz Hanoia in Moskve
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je v torek potrdila pravico demokratične Kamnučije in njene zakonite vlade, da ohrani svoj sedež v mednarodni organizaciji. Za ta sklep se je izreklo 74 držav (tri več kot lansko leto), 35 jih je bilo proti in 32 se jih je vzdržalo. S tem sklepom je generalna skupščina OZN uveljavila načelo nevmešavanja in suverenosti vsake države, načelo, proti kateremu je šla dejavnost vietnamskih čet, ko so zasedle Kampučijo.
Vse države jugovzhodnega azijskega pakta ASEAN so včeraj z zadovoljstvom sprejele ta pomemben sklep Združenih narodov. V glavnih mestih Indonezije, Malezije, Filipinov, Tajske in v Singapu-ru poudarjajo, da gre za odločno mednarodno obsodbo vietnamske zasedbe Kampučije. Prav tako pozitivna je ocena kitajske tiskovne agencije Xinhua, ki piše, da gre za «dejanje v skladu z mednarodnim pravom*. Kitajska agencija tudi opozarja, da je bila v razpravi v OZN večina posegov tistih držav, ki so potrdile pravico demokratične Kampučije, da ostane članica OZN, tudi zelo kritična do Vietnamske vlade, ker kljub resoluciji lanskoletnega zasedanja generalne skupščine OZN ni umaknila svojih čet iz Kampučije.
Drugačne so reakcije v Vietnamu, kjer seveda podpirajo Samri-novo kvizlinško vlado. Glasilo vietnamske komunistične partije Nhan Dan žolčno napada države, ki so se izrekle za demokratično Kampučijo in obtožuje Peking in Washing-ton, da «držita na vajetih OZN*. Prav tako odločen je napad moskovske Pravde, ki v članku z naslovom «Pol Potove bandite je treba spoditi* piše, da gre izid glasovanja v OZN v izključno korist
»imperialističnih in hegemonističnih sil*, ki hočejo preprečiti «normali-zacijo* v Kampučiji. Tudi Pravda napada predvsem LR Kitajsko in ZDA, «pozablja» pa, da se je za ohranitev prisotnosti demokratične Kampučije v OZN izrekla tudi večina neuvrščenih držav, ki ne sodijo med tiste, ki jih moskovski tisk običajno naziva za «hegemoni-stične in imperialistične*.
Minister Scotti včeraj v Trstu
Minister za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo Vincenzo Scotti je včeraj obiskal Trst, kjer je imel na sedežu deželnega odbora važen sestanek z deželnimi in krajevnimi političnimi in gospodarskimi predstavniki. Glavna tema razgovora je bila pomoč, ki jo lahko EGS nudi razvoju naših krajev. Poročilo objavljamo na drugi strani.
(Od našega poročevalca)
ZAGREB — S srečanjem z delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke ter z ogledom znamenitih Plitvičkih jezer je odposlanstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine včeraj zaključilo tridnevni uradni obisk v SR Hrvatski, ka- _ mor je prispelo r,a povabilo predsednika hrvaškega sabora Jureta Biliča. Med svojim bivanjem v Zagrebu je deželna delegacija, ki jo je vodil predsednik skupščine Colli, imela uradne pogovore s predstavniki sabora, sprejel pa jo je tudi predsednik predsedstva SR Hr-vatske Jakov Blaževič. V Kumrovcu so se zastopniki F-JK poklonili spominu predsednika Tita in ored njegovim spomenikom položili venec.
Obisk delegacije iz F-JK je za-dobil poseben pomen, saj sta se delegaciji že trikrat srečali v zadnjem obdobju, taka kontinuiteta v odnosih utrjuje medsebojne prijateljske vezi med obema državama in prispeva k čim širšemu obojestranskemu spoznavanju. Podčrtati gre tudi, da je deželna delegacija povsod naletela na topel sprejem ter da je prijateljsko vzdušje označevalo vse njene etape tridnevnega bivanja v hrvaški republiki.
Ob končanem obisku sta delegaciji izdali r kupno poročilo, ki sta ga podpisala predsednik sabora SR Hr-vatske Jure Bilič in predsednik deželne skupščine F-JK Colli. V' njem je med drugim rečeno, da sta si delegaciji izmenjali mnenja ne samo o vprašanjih, ki zadeva medsebojne odnose, ampak tudi o mednarodnih problemih. Izrazili sta zaskrbljenost glede sedanjega mednarodnega političnega položaja in se zavzeli za mimo rešitev sporov. Na uradnih pogovorih sta bili poudarjeni visoka stopnja sodelovanja — je rečeno v skupnem dokumentu — in enakost interesov v okviru politike prijateljstva in dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo in v duhu o-simskih sporazumov. Podčrtano je bilo, da so odnosi med obema državama na taki stopnji medsebojnega razumevanja, da lahko omogočijo in stimulirajo pozitivno rešitev tudi bolj kompleksnih problemov, kakor je problem o mešani industrijski coni in še druga vprašanja, ki jih predvidevajo osimski sporazumi, seveda v obojestranskem interesu in tudi z aktivnim sodelovanjem krajevnih uprav in prebivalstva.
Skupni dokument nadalje poudarja, da sta delegaciji potrdili interes in obvezo za zaščito in razvoj manjšin, ki živijo na obeh straneh meje, upoštevajoč bistveno vlogo, ki jo opravljajo za utrditev prijateljskih odnosov in medsebojnega sodelovanja. Rečeno je tudi, da sta avtonomna dežela Furlanija -Julijska krajina in SR Hrvatska dali pozitiven doprinos za nadaljevanje teh odnosov. To potrjujejo pogoste izmenjave med delegacijami sabora in deželne skupščine, sodelovanje deželnega odbora F-JK in lS SRH v mešanih komisijah, delovne skupine v okviru skupnosti Alpe Adria ter sodelovanje med mesti in občinami, med gospodarskimi in družbenimi organizacijami in med kulturnimi ustanovami, ter stiki med pristaniškimi ustanovami in na področju prevozov, turizma, športa in ekologije. Na področju kulturnih odnosov pa sta delegaciji še posebej podčrtali potrebo po razvoju obstoječih odnosov med univerzami, gledališči in drugimi kulturnimi inštitucijami.
Delegaciji sta pregledali dosedanjo oblike sodelovanja in določili specifične aspekte možne razširitve odnosov med obema skupščinama, še posebej je bila ugotovljena potreba, da se poživi dejavnost mešanih komisij in italijansko - jugoslovanskih delovnih skupin, ki so poverjene za izvajanje raznih točk osimskih sporazumov, da bi čim prej zaključile z deli. Izhajajoč iz pozitivne ocene, ki sta ju izrazili o nedavnem sestanku med zunanjima ministroma obeh držav, sta se delegaciji strinjali o potrebi in možnosti tesnejše povezave med gospodarstvoma obeh držav s primernejšimi oblikami kooperacije, kot bi lahko bile investicije, dolgoročna produkivna kooperacija in skupna prisotnost na tržiščih tretjega sveta. Poudarjena je bila tudi potreba po razširitvi in okrepitvi maloobmejnega prometa, tudi z revizijo in ažurniranjem obstoječih sporazumov med obema državama.
Delegaciji deželnega sveta F-JK in sabora SR Hrvatske sta se strinjali, da se je treba večkrat sestati in si izmenjati izkušnje in oceniti dosežene rezultate ter preveriti perspektive razvoja v okviru lastnih u-stavnih pristojnosti.
V tem duhu je predsednik deželnega sveta F-JK Colli povabil predsednika Biliča, naj z delegacijo sabora SR Hrvatske obišče avtonomno deželo Furlanro - Julijsko krajino. Vabilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom, datum obiska pa bo določen pozneje.
ALEKSANDER SIRK
BEOGRAD — Jugoslavija je od danes' gostiteljica predsednika finske vlade Mauna Koivista,
Z VČERAJŠNJEGA OBISKA MINISTRA SCOTTUA V TRSTU
Rimska vlada se bo zavzela pri vodstvu EGS za finančno in normativno pomoč naši deželi
Na srečanju s predstavniki deželne uprave in drugih krajevnih ustanov načelno sprejet «paket» državnih in evropskih posegov za gospodarski in družbeni napredek naših krajev - Poseben odbor zadolžen za sestavo «Programa Trst - F-JK - Evropa»
Minister za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo Vincenzo Scotti se je včeraj mudil v našem mestu ter se udeležil pomembnega srečanja z nekaterimi izmed najvidnejših predstavnikov javnih in gospodarskih krogov iz Furlanije -Julijske krajine. Na srečanju, ki je bilo na sedežu deželnega odbora, so pregledali splošen položaj v naši deželi predvsem v luči konkretne pomoči, ki jo lahko našim krajem nudi Evropska gospodarska skupnost.
Prisotni so bili predsednik deželnega odbora Comelli, podpredsednik in odbornik za industrijo De Carli, odbornik za načrtovanje in proračun Coloni, odbornik za finance in za odnose z EGS Zanfa-gnini, odbornik za promet Rinaldi, predsednik pokrajinske uprave Car-bone, tržaški župan Cecovini, vladni podkomisar La Rosa, predsednik «Sklada za Trst» in deželni svetovalec Pittoni, predstavnik krajevnega urada ministrstva za javna dela Trost in zastopnik predsednika trgovinske zbornice Audo-ly. Ministra Scottija pa sta spremljala njegova ožja sodelavca To-scani in Pozzali.
Predsednik deželnega odbora Comelli je v uvodnem nagovoru naglasil, da potrebuje naša dežela za to, da v polni meri prevzame vlogo naravnega posrednika med E-vropo in čezmorjem, kvalificirano pomoč tako od države kakor tudi od Evropske gospodarske skupnosti. Konkretna pomoč je potrebna za uresničitev nekaterih pomembnih javnih del kot so zlasti dograditev avto ceste Videm - Trbiž do avstrijske meje, nova cesta v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico, podvojitev pontebske železniške proge, železniška ranžirna postaja pri Červinianu, Center za znanstvene in tehnološke raziskave, priznanje preferencialnih tarif za pristaniške storitve v tržaški luki, podaljšanje veljavnosti olajšav, ki se nanašajo na tako imenovane funkcionalne avtonomije in na krajevni davek ILOR za industrijske o-brate, uresničitev predvidenih pristaniških zmogljivosti in okrepitev Obmejnega prometa. Predvsem pa je v tpm trenutku nujno potrebno, da se prizna Furlaniji - Julijski krajini status obmejne dežele, tako da bo lahko deležna pomoči iz ustreznega sklada Evropske gospodarske skupnosti.
V svojem govoru se je^jkanelli zadržal zlasti ob problemih našega mesta tgr opozoril predstavnika vlade na postopno nazadovanje tukajšnjih gospodarskih dejavnosti.
Za nov ekonomski zalet Trsta je treba nastopiti na treh področjih — je poudaril predsednik —: na področju splošnega gospodarstva (industrija, ladjedelstvo in trgovina), na področju pristaniških dejavnosti in pa na pcdročju prometnih infrastruktur, da bo luški sistem severnega Jadrana čimprej primerno povezan z mednarodnim sistemom prometnih poti. Comelli je nato opozoril ministra Scottija tudi na gospodarske težave goriške-ga območja ter dejal, da se gospodarsko stanje na Tržaškem in Goriškem slabša tudi zaradi tega, ker nista območji doslej v popolnosti občutili razvojnih možnosti, ki jih
Pokrajinsko tajništvo KD zavrača vsebino Tombesijevega pisma
Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije je ostro reagiralo na «odprto pismo*, ki ga je posl. Tom-besi naslovil na pokrajinskega tajnika Coslovicha preko tržaškega i-talijanskega dnevnika. V njem, kot smo včeraj poročali, je vodja tržaške demokrščanske desnice, sklicujoč se na nedavni sestanek v Rimu z odgovornim za krajevne u-prave v vsedržavnem vodstvu KD Prandinijem, zahteval, naj bi za novega načelnika demokrščanske svetovalske skupine v občinskem svetu imenovali enega od tako i-menovanih «disidentov», ki se niso sprijaznili s sporazumom med KD in KPI za demokratično upravljanje pokrajine.
Nota pokrajinskega tajništva KD pravi, da bo o vsebini Tombesijevega pisma Coslovichu razpravljalo pokrajinsko strankino vodstvo, ki se bo sestalo prihodnji ponedeljek. Takrat ne bodo namreč samo pregledali politični položaj, pač pa bodo diskutirali tudi o vprašanju e-notnega upravljanja stranke na o-snovi definirane politične linije. Vsekakor pa pokrajinsko tajništvo KD že sedaj ocenjuje Tombesi.jevo «odprto pismo* kot «polemično pretvezo*, ki naj bi dokazovala, da v stranki ni notranjega dialoga, medtem ko je resnica — je rečeno v noti — popolnoma drugačna.
Nota prav tako demantira Tom-besijeve trditve, po katerih_ naj bi se Prandini izrekel za določeno rešitev glede ustroja' strankinih notranjih organov. Res pa je, se zaključuje nota pokrajinskega tajništva KD, da je posl. Prandini pozitivno ocenil sporazum, na katerem sloni nova tržaška pokrajinska
03 ZAOSTROVANJU POLOŽAJA
JUTRI BO JAVNA SKUPŠČINA STANOVALCEV UL. DON B0SC0
Na zborovanju se bodo domenili o nadaljnjih oblikah boja, da bi pristojne oblasti zagotovile družinam vsaj dostojna stanovanja
Nadaljuje se boj med tržaško občinsko upravo in deželo glede sanacije stanovanjskih poslopij v Ul. Don Bosco. Že pred dnevi smo poročali o birokratskih zapletljajih in celotni aferi okoli tega vprašanja, kot tudi o izjavah deželnega odbornika za javna dela Biasuttija, ki je tržaški občini odpovedal vse fonde, ki so bili predvideni z zakonom 457. Izjave Biasuttija so močno odjeknile tudi med stanovalci v Ul. Don Bosco. Ti namreč že več kot 10 let pričakujejo specifičen poseg IACP, ki bi moral poskrbeti za nove ljudske gradnje in s tem za naselitev vanje družin iz Ul. Don Bosco. Hiše v omenjeni ulici so namreč v popolnem razsulu, tako da živijo stanovalci človeku komaj dostojno življenje. Naj omenimo samo to, da se hišice komajda držijo pokoncu, ob vsakem manjšem nalivu je v njih polno vode, saj streha pušča kot rešeto.
Zakaj ni volje, da bi se vprašanje bivanja mnogih družin rešilo? Podjetje Tergeste, ki je lastnik hišic, meni, da je popravilo le-teh jalovo delo, ker so celotno cono razlastili; tržaška občina krivi deželno upravo, da noče dati fondov, ki bi omogočili popravilo hišic oziroma novo namestitev stanovalcev; dežela pa krivi občino, da ni postregla z ustrezno dokumentacijo oziroma, da je bila le-ta netočna. Nihče si noče «lastiti» odgovornosti nad na-
uprava.
Člani KZ pri pokrajinskem odborniku za kmetijstvo
Delegacija Kmečke zveze orisala prof. Kareju paHtolj pereče probleme, s katerimi se ubadajo slovenski kmetovalci
OJl
nudijo osimski sporazumi, poleg te ga pa preti nevarnost, da ne bosta mogli prav tako v polni meri občutiti ugodnosti nedavne pogodbe o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS. Comelli je na koncu opozoril na dejstvo, da bo deželna uprava prihodnje leto prejela zadnja nakazila v okviru odlokov za izvajanje osimskih sporazumov' in za obnovo potresnih območij, tako da .je že sedaj nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva, sicer ne bo mogoče dograditi vseh infrastruktur v načrtu.
Comellijeva izvajanja so dopolnili ostali udeleženci srečanja, nakar je spregovoril minister Scotti. Predstavnik vlade je dejal, da bo osrednja vlada vzela v poštev vse omenjene probleme Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine ter pripravila program posegov za njihovo rešitev. Hkrati s tpm bo nastopila pri vodstvu EGS, da bi dosegla konkretno finančno in normativno pomoč v korist te obmejne dežele evropske deveterice. Javne u-stanove v Furlaniji - Julijski krajini bodo pod pokroviteljstvom deželne uprave v ta namen sestavile dokument, »paket* predlogov oziroma zahtev, ki ga bo nato vzel v pretres poseben odbor pri osrednji vladi v Rimu. Odbor, ki ga bo minister za odnose z EGS imenoval v najkrajšem času, bodo sestavljali predstavniki zainteresiranih ministrstev, dežele Furlanije - Julijske krajine, tržaške in goriške pokrajine, tržaške občine, tržaške trgovinske zbornice in drugih ustanov. Na podlagi konkretnih predlogov, ki jih bo sestavil omenjeni odbor, bo sestavljen poseben »Program Trst -Furlanija - Julijska krajrna - Evropa* za vsestransko ovrednotenje naše dežele, ki ga bo vlada predložila vodstvu Evropske gospodarske skupnosti.
Na sliki: pogovori na deželi z ministrom Scottijem.
POPRAVEK
Iz kurzi va »Orient express», petičneži in Melona, ki je bil objavljen v včerajšnji številki dnevnika na tržaški kroniki, je po pomoti v zadnjem stavku izpadla besedica ne, kar je spremenilo smisel članka. Stavek se pravilno glasi: »Orient ex-press* s svojim tovorom milijard se nam le ne zdi vreden uradnega sprejema občinske uprave, pa naj bo tudi melonarske.
Predstavništvo Kmečke zveze je včeraj obiskalo novega pokrajinskega odbornika za kmetijstvo prof. Zorna Hareja, da bi ga obvestila o najbolj perečih problemih, s katerimi se ubadajo slovenski kmetje na Tržaškem in njihova stanovska organizacija. Delegacija, ki so jo sestavljali predsednik KZ Alfonz Guštin, podpredsednik Alojz Debeliš, odbornika Miro Žigon in Lucijan Volk ter tajnik Edi Buka-vec, je najprej čestitala novemu odborniku cb prevzemu tako odgovornega mesta ter mu zaželela mnogo uspeho*»i nato pjL.mu.j«« podala okvirno sliko kmetijske problematike pri nas. Med drugim ga je opozorila na nujnost uresničitve conskega načrta za valorizacijo kmetijstva ter na pomen načrtovanja na področju kmetijstva. V tem pogledu je bila zelo važna prva pokrajinska konferenca o kmetijstvu, ki jo je priredila prejšnja pokrajinska uprava in iz katere so izšli nekateri zanimivi in koristni predlogi, okrog katerih so vsi u-deleženci konference soglašali, ki pa bi jih bilo treba sedaj konkretizirati.
Govor je bil tudi o potrebi uskla jevanja urbanističnega načrtovanja — predvsem deželnega urbanističnega načrta in regulacijskih načrtov občin — s potrebami kmetijstva. poudarjena pa je bila tudi nujnost programiranja finančnih sredstev za uresničevanje nekaterih infrastruktur, ki so za kmetij stvo bistvene važnosti.
Člani KZ so nato orisali odborniku Hareju stanje posameznih sektorjev kmetijske dejavnosti, kot so živinoreja, vinogradništvo, cvetličarstvo in vrtnarstvo, ter ga seznanili z nekaterimi bistveno važnimi pobudami zadružnega značaja, kot so mlekarna, zadružni hlevi ipd. Prav tako je bila seveda poudarjena tudi važnost, ki ga ima kmetijstvo, in še posebno živinoreja, kateri je treba posvečati po zornost. za ohranitev slovenskega človeka na teh tleh, zaradi česar je problem np samo gospodarskega, ampak tudi narodnostnega pomena
Č’an delegacije KZ Volk je kot bivši dolgoletni pokrajinski odbornik za kmetijstvo seznanil svojega naslednika s težavami upravno birokratskega značaja pri uresničevanju pobud na področju kmetijstva.
Prof. Harej se je delegaciji Kmečke zveze zahvalil za obisk in za izčrpno informacijo ter poudaril pomen takih oblik sodelovanja med upravnimi organi in stanovskimi organizacijami. Z delegacijo se je dogovoril za čim tesnejše stike in skupne pobude v korist razvoja našega kmetijstva.
zo za mornarje, nekatere socialno-zdravstvene usluge za prebivalce rajona ter decentralizirane občinske shižbe
• Šolska komisija tržaške avtonomne federacije KPI se ja pred dnevi sestala s tržaškim šolskih skrbnikom in mu predeči la mnoga vprašanja in težave, ki ta čas prizadevajo celotno šolo v Trstu. Med drugim so predstavniki KPI poudarili mjjoosttitdavje .žreba .javno šolo nasploh v našem mestu na novo valorizirati, ,it u„
Včeraj ponoči je 25 letni maroški državljan Abdulah Tailcuti z opeko razbil izložbeno šipo trgovine z o-blačili Gamma na Trgu S. Giovan-ni. Polastiti se je hote;, kakor je sam povedal policijskim agentom, enega samega para farmeric. Sedaj je za rešetkami pod obtožbo poizkusa tatvine in namerne povzročitve gmotne škode.
NA TORKOVEM OBČNEM ZBORU
Vzpodbuden obračun delovanja zunanje trgovinske sekcije SDGZ
Poročilo predsednika sekcije Jureta Štavarja in izčrpna diskusija
stalim stanjem, medtem pa stanovalci v Ul. Don Bosco dobesedno plavajo v vodi.
Zaradi navedenega je sindikat stanovalcev SUNIA v sodelovanju s SICET in UIL sklenil organizirati razne protestne akcije, o katerih se bodo domenili na skupščini, ki bo jutri ob 17. uri v Ljudskem domu (Ul. Ponziana 14). Na jutrišnje javno srečanje so vabljeni predstavniki vseh političnih strank, sindikalisti in predstavniki tiska, ki bodo seznanjeni z novimi oblikami boja, med katerimi je predvidena tudi možnost prijave sodišču tistih, ki so krivi za tako stanje.
S tem v zvezi sta tudi komunistična občinska svetovalca De Rosa in Monfalcon naslovila na župana Cecovinija vprašanje, v katerem ga pozivata, naj obrazloži stališče sedanje uprave do tega problema in kaj namerava ukreniti, da zagotovi stanovalcem Ul. Don Bosco vsaj dostojno namestitev.
Giancarlo Pajetta v nedeljo v Trstu
Deželno vodstvo KPI prireja v nedeljo, 19. t.m., manifestacijo, na kateri bo član vsedržavnega vodstva partije Giancarlo Pajetta spregovoril o vseh aktualnih problemih, ki sedaj pretresajo svet. Poleg tega pa se bo Pajetta zaustavil tudi ob nekaterih vidikih gospodarskega sodelovanja, ki specifično zadevajo našo deželo.
Manifestacija se bo začela ob 10.30 in bo potekala v tržaškem Avditoriju.
• V nedeljo, 19. oktobra, bo Zveza krvodajalcev v prostorih Pomorske postaje proslavila Dan krvodajalca. Slovesnost se bo pričela ob 10. uri; ob tej priložnosti bo zveza podelila krvodajalcem 672 priznanj.
• Tržaška filozofska fakulteta in
oddelek za romanistiko celovškega vseučilišča bosta na sedežu filozofske fakultete organizirala tridnevno zasedanje na temo »Dinamika literarnih zakonov v starem in srednjem veku, v aristokratski, meščanski in masovni literaturi*. Srečanja se bodo udeležili mnogi italijanski in tuji izvedenci.
Zunanje trgovinska sekcija, ki včlanjuje tudi podjetja iz drugih gospodarskih sektorjev, ima v sklopu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pomembno mesto, saj predstavlja navzven, tako v Jugoslaviji kot v Italiji, gospodarski potencial slovenske narodnostne skupnosti V'Italiji, obenem pa opravlja vlogo naravnega povezovalca gospodarstev-. obeh sosednih držav.
To‘ je razvidno iz poročila, ki ga' je občnemu zboru podal dosedanji predsednik sekcije Jure štavar o dejavnosti sekcije v zadnjih treh letih. V tem obdobju je odbor sekcije sam ali skupaj s podpredsedstvom SDGZ opravil celo vrsto srečanj in razgovorov z vodilnimi predstavniki gospodarskega življenja v matični domovini. To so bili predvsem obiski pri Gospodarskih zbornicah SR Slo-
V avizi S POLOŽAJEM V *.ALJO ADRIATICO*
VČERAJ NOV PROTESTNI SPREVOD KOVINARJEV PO MESTNIH ULICAH
Sprevoda so se udeležili delavci miljske ladjedelnice in tudi drugih podjetij ■ Sindikalno delega ijo je sprejel odbornik za industrijo De Carli
Delavci ladjedelnice «Alto Adria-tico* in kovmarji drugih tržaških podjetij so včeraj ponovno opozorili javnost na mnoge nerešene probleme, ki tarejo miljski obrat. Zbrali so se v sprevodu, ki jc potem šel po mestnih ulicah do Ul. Carducci, kjer so se sindikalni predstavniki kovinarjev napotili na deželo in zahtevali razgovor z odbornikom za industrijo De Carlijem.
Znano je. da ladjedelnica «Alto A-driatico* že dalj časa preživlja hudo krizo (100 delavcev je zaradi pomanjkanja dela že v dcprinilni blagajni), delavci pa hočejo ohraniti sedanjo zaposlitveno rav-n in skušajo spodbuditi deželni odbrr, da bi uresničil vse tiste naloge, ki si jih je prevzel v prejšnjih mesecih, da reši to vprašanje. V prvi vrsti bi morala odkupiti del delnic miljske ladjedelnice družba FINCANTIERI, kar bi dalo podjetju kolikor toliko
trdno strukturo in zagotovilo nova delovna naročila ter zaposlitve Sedaj končujejo v »Alto Adriatico* eno ladjo, do konca decembra mr rajo popraviti še neko drugo, od januar ja naprej pa so perspektive zelo črne In prav o tem je teke’ pogovor včeraj na deželi med sindikalnimi predstavniki kovinarjev in podpredsednikom deželnega odbora De Carlijem. Na zahtevo sindikalistov, da je treba konkretno izvajati dogovor o participaciji družbe FINCANTIERI pri upravljanju ladjedelnice in iskati nova naročila, ki bi omogočila nadaljevanje dejavnosti v »Alto Adriatico* vsaj še nekaj mesecev, je De Carli dejal, da bo takoj po umestitvi nove vlade zaprosil za razgovor z odgovornimi ministri in predstavniki FINCANTIERI ter v Rimu skušal poiskati rešitev in zagotoviti miljski ladjedelnici še nadaljnje življenje.
venije, SR Srbije, AP Vojvodine. SR Bosne in Hercegovine, SR Hrvaške, razgovor v Beogradu z ministrom Snuderlom, delovni sestanki v proizvodnih organizacijah, utrjevanje vezi s pokrajinskimi gospodarskimi zbornicami v Kopru in na Reki, srečanje s podjetji istrskega področja v Bu:ah in Umagu, udeležbe na sejmih itd. Ob priliki vsakoletnega tržaškega sejma je postalo tle--tradicionalno srečanje*1« '-predstavniki-podjetij in zbornic SR Slovenije in SR Hrvaške. Ob takih prilikah je vedno prišel do izraza velik' interes matične domovine za gospodarsko rast slovenske skupnosti v zamejstvu.
Poleg tega je sekciji uspela tudi pobuda povezovanja slovenskih bank za skupne akcije ob dnevu varčevanja in sodelovanja z Zvezo denarnih zadrug na Koroškem. Važno vlogo je SDGZ odigrala tudi pri povezovanju jugoslovanskih in italijanskih zavarovalnic, ki so leta 1978 podpisale sporazum za skupno nastopanje v industrijski coni na Kra-' su. Glede proizvodnih dejavnosti je štavar omenil poskuse prehajanja iz obrtništva v malo industrijo, težave v tej zvezi, pomanjkanje strokovnih kadrov in izobraževalnih struktur tehničnih smeri. Člani sekcije so v velikem številu prisotni v italijansko-jugoslovanski trgovinski zbornici in v njenem vodstvu, precej predstavnikov je tudi v področnih sekcijah ekonomske konzulte pri tržaški trgovinski zbornici.
Poročilo je nadalje obravnavalo s precejšnjim poudarkom krizo zunanjetrgovinskih podjetij, kar je o-draz splošne gospodarske stagnacije, še bolj pa enosmerne usmeritve na jugoslovansko tržišče. Predvsem o tem vprašanju se je v nadaljevanju občnega zbora razvila široka razprava, v kateri so bili nakazani razni predlogi za učinkovitejši nastop na tretjih tržiščih in za pospeševanje izvoza blaga iz Jugoslavije, ki bo vedno bolj pogojeval odprtost jugoslovanskega tržišča.
Občni zbor tržaške sekcije za zunanjo trgovino pri SDGZ se je zaključil z volitvami novega odbora, sestav katerega smo objavili včeraj.
Lažja prometna nesreča med Sesljanom in Nabrežino
Pod železniškem nadvozom med
Sesljanom in Nabrežino sta sinoči
.......................................iiiiiiiiMHitiiiuiiiiimiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiMiiMiiii.muimii......................................mina
Vprašanje F. Monfaleona o uporabi Mornarskega doma
Načelnik komunistične svetoval ske skupine v občinskem svetu Fausto Monfalcon je občinski od bornici za socialno skrbstvo Frau-sinovi naslovil vprašanje v zvezi z bodočo uporabo Mornarskega doma. Slednji je bil doslej last ene izmed javnih ustanov, ki so jih pred nedavnim ukinili, sedaj pa spada neposredno pod občinsko u-pravo, točneje pod upravo odborni-štva za socialno skrbstvo. Načelnica tega odborništva pa doslej še ni jasno povedala, kaj namerava občina storiti in v kakšne namene namerava uporabiti prostorni Mornarski dom, čeprav sta sindikalna zveza in rajonski svet za Sv. Vid Staro mesto predlagala, da bi v omenjenih prostorih namestili men-
ki je letos poleti že nastopila t-Trstu in sicer v Domu pristaniških delavcev, bo od jutri do srede že spet gostovala t) Trstu, tokrat v dvorani bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu s svojim delom «EI sentiero de la sardina». Vzporedno s prireditvami bo skupina v popoldanskih urah imela praktični seminar o psihofizičnih vajah, ki so temelj priprave vseh njenih umetnikov.
»El sentiero de la sardina» ni gledališka igra v klasičnem pome nu besede, pač pa je skupek prizorov in situacij, ki spominjajo na znane slike španskega slikarja Gope. na nekatere osebe iz ruske literature, na umobolnico, na znano gledališko delo Petra Weissa Ma-rat - Sade. Ob začetku, ob vstopu v dvorano gledalec pride v stik z igralci, ki delajo in živijo «hic et nune*, postopno pa se začne dogajanje razpletati in se vse bolj pri-
Potrošne zadruge za znižanje davkov
Deželno združenje potrošnih zadrug se v tiskovnem sporočilu zavzema za prilagoditev količnikov davka na dodatno vrednost IVA dejanskim potrebam porabnikov, in to tudi spričo okoliščine, da je tovrstni davek v Italiji višji kot kjer koli drugje v Evropi. V tem smislu naj bi dobrine, ki so neobhod-no potrebne za preživljanje, oprostili tega davka, oziroma jih obremenili s simboličnim količnikom e-nega odstotka IVA. Z druge strani naj bi svinino. pa še vrsto drugih dobrin, tako npr. obutev ter artiklov za osebno in gospodinjsko higieno, podvrgli 9-odstotnemu in ne več 15-cdstotnemu davku na dodatno vrednost. Združenje še predla-ča, naj bi za tri mesece popolnoma zamrznili cene vseh artiklov, ki so v prodaji v zadrugah.
• Tržaški pokrajinski odbor bo v času od 2. do 5. decembra organiziral v sodelovanju s tajkajšnjim navtičnim inštitutom in z Zbornico kapitanov dolge plovbe poseben posvet na temo: »Varnejše ladje in čistejši oceani; strokovno usposabljanje qpebja,niyarnost ladje in zaščita morskega okolja*.
skoraj čelno trčila dva avtomobila.
V nesreči so se ranile sledeče osebe Angela Saxida por. Volpi, gospodinja, rojena 19. 7. 1921 v Dornberku. a stanujoča pri nabrežinskih kamnolomih št. 77; Mitja Žagar, rojen v Trstu 27. 4. 1970 in stanujoč ravno tako pri nabrežinskih kamnolomih. št. 77 tefnp#oJina Emilija por Bulgheroni, rojena v Devinu 12 . 8. 1929, toda ,s .stalnim bivališčem v Milanu.
Volpijeva in Žagar sta zadobila le lažje rane ter ju v tržaški glavni bolnici niso obdržali, Bulgheroni-jevo pa bodo podvrgli specialističnemu pregledu, čeprav kaže, da ni utrpela hujših poškodb.
• Jutri bodo ob 18.30 v dvorani liceja «Dante Alighieri* predstavili knjigo »Vključevanje handikapira-nih v obvezno šolo*.
TISKOVNO POROČILO SLOVENSKE SKUPNOSTI
• Tržaško županstvo sporoča, da
bo odslej (do marca 1981) neposrednim potrošnikom mogoč vstop v ze-lenjadno tržnico na Nabrežju Okta-vijana Avgusta vsak dan od 9.30 do 11. ure.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKA MATICO
Pokrajinski svet SSk je potrdil sporazum o upravljanju pokrajine
bližuje «Marat - Sadu*, prizori vse bolj sovpadajo s tako imenovanimi ičrnimi slikami» Gope, ki so slikarjeva nasilnejša obtožba proti te-
danji španski monarhiji in njenim inkvizicijskim sodiščem.
Na sliki: prizor iz prireditve »El sentiero de la sardina*.
Z mesecem oktobrom se je obnovilo redno delovanje političnih strank, med temi tudi Slovenske skupnosti, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki nam ga je poslalo v objavo tržaško pokrajinsko tajništvo SSk. V začetku tega meseca je tako zasedal pokrajinski svet SSk v Trstu, ki ga je izvršni strankin odbor seznanil s trenutnim političnim položajem, s posebnim ozirom na doseženi sporazum med strankami ustavnega loka za upravljanje province in h kateremu je pristopila tudi Slovenska skupnost ter prevzela efektivno odborništvo za kmetijstvo, vprašanja slovenske manjšine in stike z okoliškimi občinami ter kraško gorsko skupnostjo. Po izčrpni razpravi je svet potrdil sporazum na pokrajini, ki bo lahko o-brodil pozitivne rezultate, če se bo lojalno izvajal tudi kar zadeva slovensko problematiko.
Z delovanjem so pričele tudi strokovne komisije, med temi zlasti šolska (ki ji pripravila gradivo za srečanje s prefektom dr. Marrosu-jem), pravno - upravna, za gospodarsko - socialna, za javna občila in za ženska vprašanja. Komisije so operativno avtonomne, zato so povsem proste, da se sestajajo in proučujejo pristojna vprašanja.
Minuli torek — se nadaljuje poročilo — je imel redno sejo izvršni odbor SSk, ki je med drugim razpravljal o upravnih in finančnih problemih, povezanih z delovanjem edine slovenske' politične organizacije v zamejstvu, katere delovanje je v korist celotne naše narodnostne skupnosti in njenih ustanov. Zato bi bilo v škodo celotne manjšine, če bi bilo treba zaradi tega po sili razmer omejiti njene nastope in delovanje.
Zaradi pomanjkljivega poročanja zamejskega tiska — pravi poročilo — želi izvršni odbor SSk informirati, da so se njeni predstavniki konec prejšnjega tedna udeležili treh nadvse pomembnih manifestacij, in sicer tabora koroških Slovencev ob obletnici plebiscita, odkritja slovenske «Križeve poti* in spominske plošče na čast duhovnikov Čedermacev v Plestiščah v Beneški Sloveniji ter javnega posveta v Trbižu o nameravani ustanovitvi naravnega parka v Kanalski dolini, pri čemer bi bili prizadeti predvsem domačini, t.j. slovenski prebivalci.
Končno je izvršni odbor SSk z za
dovoljstvom ugotovil, da je vprašanje odprtja slovenske osnovne šole v Ronkah na Goriškem prišlo do izraza v širši javnosti, potem ko ga je javno sprožilo in podprlo deželno tajništvo Slovenske skupnosti prve dni tega meseca.
Avto podrl žensko
Včeraj ob 10.40 so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnice 57-letno gospodinjo Giovan-no Parentin, stanujočo na Drevoredu Elizejskih poljan št. 23. Ko je na tem drevoredu prečkala cestišče, jo je zbila na asfalt z avtom autobianchi 112 47-letna Licia Be-nedetti z Drevoreda Romolo Gessi št. 59. Nesrečnica se bo v bolnici zdravila 25 dni zaradi kostnih poškodb na desnem kolku.
Izleti
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju pripravlja izlet v Beograd, da se pokloni na grobu tov. Tita. Ker so številni člani že izrazili željo, da se izleta udeležijo, pozivamo, naj se preostali, ki bi se hoteli priključiti izletu, javijo po telefonu ali na sedežu v Ul. Petronio 4, tel. 733-086, vsak dan od 11. do 13. ure. Izlet je predviden za 26. oktober 1980 z odhodom ob 19. uri. Cena izleta
70.000	lir.
Zadruga planinski dom »Mangart*
prireja v nedeljo, 19. t.m. avtobusni izlet v Žabnice z ogledom planinskega doma. Izletniki se bodo nato peljali do Belopeških jezer. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače (Fo-ro Ulpiano). Vpisovanje vsak dan na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 v uradnih urah.
Združenje Union prired' ponovno enodnevni izlet v Kumrovec v nedeljo. 19. oktobra 1980. Program izleta obsega ogled Titove rojstne hiše, kosilo v Krškem. Zaključni letni izlet bo 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu,' Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure.
PD - MK Slovan priredi 19. okt. izlet v Benetke (z vlakom). Vpisovanje danes in jutri, od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Cena izleta je 6.000 lir.
Foto Trst 80 organizira v nedeljo, 19. t.m. srečanje z beneškim foto-krožkom in fotografski izlet po Benečiji. Odhbd ob 8.30 s Trga Ober-dan mimo hotela Pošta v Sesljanu. Sestanek je v Čedadu ob 9.30. Zainteresirani naj se telefonsko javijo v uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (SPZ) — telefon 767303 do petka popoldne. Prijavljenci naj ne zamujajo.
ŠK »tras In PD Rdeča zvezda prirejata v nedeljo. 26. t.m., avtobusni izlet po Istri. Obiskali bomo Hrastovlje, Motovun, Pazin in Rovinj. Vpisovanje pri Liljani Kralj, Salež (tel. 229-375) in pri Jožku Miliču, Zgonik (tel. 229 239).
Prispevki
Namesto cvetja na grob gospe Mire Scdnik darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob pok. Mire Sodnik darujejo delovni kolegi Mirjane 75.000 lir za Dijaško matico.
V spomin na Silvana Starca daruje družina Bole 10.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob inž. Zdravka Macarola daruje Duša Kos-mina 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob inž. Zdravka Macarola daruje Boris Možina 20.000 lir za Dijaško matico.
Člani, odborniki in nogometaši ŠD Vesna izrekajo svojemu predsedniku Angelu Bogatcu iskreno sožalje ob izgubi drage mame Marte.
Kulturno društvo Vesna izreka globoko sožalje Josipu Bogatcu ter svojcem ob izgubi žene Marte.
Včeraj, 15. oktobra, nas je zapustil naš dragi
MARU PERT0T
Dotrpel je in odšel h Gospodu po plačilo za svojo dobroto. Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 12.30 iz kapele barkovljan-skega pokopališča.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga bomo vedno spominjali: žcna’Gilda, sin Sergij z družino, sin Danilo, sestra Vida z družino in drugo sorodstvo
Trst, Barkovlje, 16. oktobra 1980
14. oktobra je preminila naša draga
MARIA BOGATEČ roj. RI0LIN0
Pogreb bo jutri, bolnišnice v Križ.
17. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne
Žalostno vest sporočajo mož Josip, sinova Mario in Angelo z družinama In drugo sorodstvo
Posebna zahvala oddelku za hemodializo za skrbno nego. Trst, 16. oktobra 1980

Gledališča
VERDI
Tudi v novi operni sezoni bo gledališče Verdi prirejalo ilustrativne konference za vsako opero na repertoarju. V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost se bodo zvrstili številni in ugledni muzikologi m glasbeni kritiki. Otvoritveno opero sezone «Francesca da Rimini» bo predstavil eden najbolj uveljavljenih preučevalcev Zandonaieve glasbe Bruno Cagnoli v petek, 24. t m., ob 18.30. Sledile bodo konference Rodolfa -Cellettija o «Pepel-
. > Vita Levija o »Salome*, Ser-gia Martinottija o «La campana sommersa», Bruna Bidussija o . anon Lescaut», Marcella Conati-ja o «Trubadurju», Lorenza Arru-ga o «Mesečnici* ter Luigija Pesta-iozze o «Mazepi».
pri blagajni gledališča (telefon 631-948) se nadaljuje razdeljevanje Dlokov za abonmaje «H», «A», «S», danes pa se začenja tudi razdeljevanje blokov za abonmaje «E», «C»
« « •
Avtonomna ustanova občinskega gledališča VERDI napoveduje za Prihodnje dni avdicije, katerih na-Men je najti nove pevce za gledalski zbor. Avdicije so za vse gla-sove, posebno zanimanje je za base.
Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na personalni urad gledališča Verdi - tel. 62-931.
teatro stabile
Pri osrednji blagajni. Pasaža frotti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gle dahski abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence ih mladino.
Kino
Arisfon 16.00 «Voltati Eugenio». Rezija L. Comencini. Saverio Marconi, Lelia Di Lazzaro. Barvni film.
Nazionale 15.30-22.00 «Clito•: peta-lo del sesso».- Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
k-den 16.00 «Masoch». Prepovedan mladini pod 18. letom.
™tz 16.30—22.15 «Un’amore in pri-ma classe*. E. Montesano, S. Kristel.
Excelsior 16.00 »American gigolo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 »Luea il con-trabbandjerex>. F. Testi,-1. Monti. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eeniee 16.00 «Count down, dimen-si°ne zero». Barvni film.
Mignon 15.30—22.00 «Areora tu ma-ledetto sbirro». Barvni film.
Eilodrammatico 15.30—22.00 «Super-Porno girls in college svedese* in «La locanda delhallegra mutanta*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »La ripetente fa l’oc-ehietto al preside*. A. M. Rizzoli, L. Banfi.
vristalio 16.30 «James Bond: agende 007 al servizio di sua Maesta*.
Vittorio Veneto 16.30 «Una donna di seconda mano». E. M/ Salerno. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Papitol 16.30 «La Cicala». A. Fran-ciosa in V Lisi Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Chi vive in quella casa?» Prepovedan mladini pod 14. letom.
volta Zaprto
SPD IGO GRUDEN
Prireja v soboto, 18. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih
KONCERT
Nastopila bosta violinista Tomaž Lorenz in pianistka Alenka šček.
Vljudno vabljeni!
L Čestitke
Danes praznuje ALDO MARSETTI rojstni dan. Obilo zdravja in razumevanja v družinskem krogu jm* iz srca voščijo hči Astrid, sin Mauro, žena Miranda in tašča Zora.
V Barkovljnh praznuje danes uRAGO KOŠUTA rojstni dan. še na mnoga zdrava in srečna leta 10,1 želi družina Marsetti.
Danes praznujeta srebrno poroko MARCELA in PINO ŽERJAL iz Zavelj. še na mnoga skupna zdrava in vesela leta jima želita dru-*>ni Bubola in Kozina.
GLEDALIŠČE zr V TRSTU
KULTURNI DOM Sezona 1980-81 LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejajnih'
v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri
Sprejemamo vpisovanje abonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 — tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvignejo svoje izkaznice!
* * #
Zadnjič v Kulturnem domu EDWARD ALBEE
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
v nedeljo, 19. oktobra, ob 16. uri.
Produkcija baletne šole
UČNA URA
J. BAYER
TRGOVINA LUTK
v torek, 21. oktobra, ob 15.30 in v četrtek, 23. oktobra, ob 15.30
Koncerti
Glasbena matica obvešča, da se je pričelo vpisovanje abonmajev za koncertno sezono 80/81.
Glasbena matica vabi vse zainteresirane študentke višjih šol in fakultet na avdicijo za novoustanovljeni dekliški pevski zbor. Avdicija bo v torek, 21. t.m., ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma — Ul. Petronio 4.
Prosveta
PD Primorec - Trebče priredi jutri, 17. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu gostovanje dramske skupine SPD Tabor z Opčin z «ME-LONARJADO« (melonarska šagra s petjem). Napisal in režiral Drago Gorup.
Danes
poroke
slavita 25. obletnico
MARCELA
in
PINO ŽERJAL
Da bi srečno in uspešno nadaljevala po tej poti, jima voščijo Klavdija, Mauro ter družina Kocjan.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in
SPD TABOR Z OPČIN
VABITA
v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v kinodvorano Verdi v Miljah na
VESELI VEČER
z domačim pevskim zborom Jadran in Opensko zabavno ša-gro MELONARJADO, ki jo je napisal in zrežiral Drago Gorup.
Vstop prost!
Vnukinja Matejka čestita dragemu nonotu
KARLU GRGIČU
iz Padrič za njegov današnji 80. rojstni dan in mu iz srca želi, da bi skupno preživela še mnogo zdravih in srečnih let. Voščilom in željam se pridružujeta mama in tata.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V ČEDADU
Paritetna delovna skupina in pobude slovenskega dela
Priprave za konferenco Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije - Sredi novembra odprtje kulturnega doma v Reziji - 25-letnica «1. Trinko» -10. nov. v Čedadu seja glavnega odbora SKGZ
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ obvešča pevce, god benike in recitatorje, naj se jutri, 17. t.m., ob 20.30 udeležijo generalke, katere program bomo izvajali na gostovanju v Avstriji - Celovcu in Mathausnu. Prisoten bo predstavnik antifašističnih odborov avstrijskih dežel.
PD Lipa obvešča, da so abonmaji SSG za sezono 1980/81 na razpolago in jih Lahki)”'dthgnčtcJeb pone- , deljkih in četrtkih’ cd‘20.30 do 21.30 j v Bazoviškem domu.
SINDIKAT slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča učitelje in profesorje, ki so poučevali v pošdlskem pouku (dcposcuoia), da se jim ta leta priznajo kot službena leta; kar istočasno velja za denarni povišek po odloku št. 159/80 TAR LAZIO (III. sekcija). Interesenti naj vložijo prošnjo na šolsko skrbništvo. Prošnja naj bo napisana na nekol-kovanem papirju in tej je treba priložiti na kolkovanem papirju sledeče dokumente:
A)	. Kopijo študijskega naslova, ki ga je učitelj ali profesor imel v obdobju poučevanja v pošolskem pouku.
B)	. Službene liste vseh let po-šolskega pouka. Prošnjo lahko vložijo samo učitelji v staležu.
Interesenti dobijo vsa pojasnila to fac-simile prošnje na sedežu SSŠ v Ulici Filzi 8 vsak ponedeljek in četrtek od 11. do 13. ure in vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse člane, da je v veljavi nov umik sedeža SSŠ. Sedež je odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 11. do 12. ure, ob torkih in petkih pa od 16. do 18. ure. Navedeni urnik je začasen. Morebitne spremembe bodo pravočasno objavljene.
PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce.
^GROZDJE ZA VINO sg
j v^'SUPERORTOFRUTTICOLO ~ Tr9 Ca9ni 1
'ffi: (zadnja 'postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
samo IZBRANO GROZDJE; BELO — ČRNO — MUŠKAT
Včeraj-danes
KUPIM hišo ali vilo z 250 do 300 kv. m pokrite površine in vrtom na tržaškem Krasu. Ponudbe poslati na; Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro «Hi-ša na Krasu.*
3-ČLANSKA družina iz Sesljana nujno išče hišno pomočnico. Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati na: Oglasni oddelek - Ul. Mon-tecchi 6 Trst pod šifro «Iiišna pomočnica v Sesljanu*.
OBČINA DOLINA razpisuje javne natečaje za eno mesto kuharske pomočnice, hišnika občinskega sedeža in dve mesti smetarja. Rok zapade 20. oktobra 1980 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu 'v uradnih urah.
RAČUNOVODJE s prakso in pripravnike Vabimo na sodelovanje. Ponudbe pod šifro »Pisarna*. '
KUPIM hišb^ttudi staro), stanovanje ali zemljišče. Telefonirati rW št. 228390.
OSMICO je odprla Karmela Cussigh v Gorici - Ul. Corsica 7. Toči pristno belo in črno vino.
IŠČEMO rabljeno kuhinjsko opremo. Telefonirati na 732456 v uradnih urah.
IŠČEMO družino, ki bi sprejela v varstvo 9-letnega dečka. Telefonirati i.a tel. št. 775454, od 20.30 do 21.30.
PRODAM po polovični ceni novo peč na gorilno olje za centralno kurjavo (42.000 cl) znamke bu-derus. Telefonirati od 19. do 21. ure na št. 200543.
GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu (Terza Tra-versale Est, industrijska cona) in v Boljuncu (pri šoli).
NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati od 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227.
UGODNO prodam skoraj nov grelec za živila. Informacije po telefonu 0481 - 882163.
POTREBUJEMO več izvodov knjige «G. Prina; Splošno knjigovodstvo* za dijake III. razreda DTTZ «žiga Zois*. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonirajo v tajništvo zavoda - tel. 54356.
MIZARJA • izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390.
UGODNO prodam skoraj nov dvobr-zinski moped 49 C. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič).
PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3,60 m Telefonirati na št. 225-654.
PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirat5 od 13. do 14. ure na telefon štev. 228-723.
JEEP wilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432-36.
PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. štev. 226-265.
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je pod predsedstvom Borisa Raceta sestal v ponedeljek zvečer v Čedadu, je v prvi točki dnevnega reda razpravljal o delu paritetne delovne skupine v okviru posebne komisije pri predsedstvu vlade, ki se je sestala v Rimu minuli četrtek in petek. Posebej je izvršni odbor pozitivno o-eenil pobude njenega slovenskega dela za dokončno redakcijo sklepnega poročila, ki ga mora koordinator delovne skupine posredovati posebni komisiji za pripravo vladnega zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Velik del seje je bil posvečen nekaterim aktualnim vprašanjem v Beneški Sloveniji. Tako je stekla beseda o pripravah na decembrsko konferenco Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije v Čedadu, na kateri bodo preučili težave, s katerimi se izseljenci srečujejo ob povratku v domači kraj. Med poglavitnimi težavami je ravno pomanjkanje stanovanj. Dokler teh ne bodo premagali, toliko časa ni mogoče pričakovati, da se bodo izseljenci vračali v večjem številu. Prireditelji konference se bodo morali torej soočiti z nekaterimi težko rešljivimi vprašanji, ki jih poraja njihovo vabilo k povratku izseljencev.
Pomembna vprašanja so bila v o-spredju tudi na pogovorih, ki jih je delegacija SKGZ prejšnji teden vodila s predstavniki občinske uprave Tipana v zapadni Benečiji. Novi u-praviteiji, ki pripadajo naprednim in odprtim političnim silam v tej od velikih komunikacijskih poti odmaknjeni občini, so pokazali interes za odpiranje delovnih mest za tisti manjši del občanov, ki po potresu še vztraja v domačem kraju. Ta skupina odgovornih ljudi v občini se zaveda svoje družbene in narodne dolžnosti do hudo prizadete občinske skupnosti ter pričakuje nasvete in vsestransko pomoč!
Izvršni odbor je nato na podlagi informacij o sisar^jšnji , otvoritvi kulturnega doma v Reziji izrazil zadovoljstvo, da bo ta oddaljena občina, tako bogata na zgodovinskih ter narodnoslno-folklornih zanimivostih, mogla s pomočjo tako pomembnega objekta polno zaživeti ter ne le o-hranjati, ampak tudi razvijati svoje tradicije. Izvršni odbor SKGZ sodi, da je dolžnost celotne naše skupnosti ppraagj^ti ^zadevanjem novih daviteljev v tej dolini.
Beseda ‘j« bila nazadnje še o 25-letnioi-kulturnega društva «Ivan> Trinko* in v tej zvezi je padel predlog za ponatis zbranih del Ivana Trinka, ki so izšla pred leti v knjigi Andreja Budala.
Izvršni odbor je namenil potrebno pozornost ljudskemu štetju, ki je na vrsti vsakih deset let. Pavel Stranj je, kot izvedenec SLORI, poročal o dosedanjih popisih ter o verjetnosti, da se zaradi uskladitve ljudskega štetja v vseh državah EGs popis v Italiji, predviden za jesen 1981, odloži za pol leta ali celo za eno leto. Vsekakor pa je izvršni odbor že sedaj ponovil svoje stališče do ljudskih štetij izpred dvajset in izpred desetih let, stališče, ki se ni v ničemer spremenilo, ker se namreč niso spremenili pogoji narodnostnega življenja naše skupnosti,
Izvršni odbor je potrdil sestavo lanske komisije za podeljevanje priznanj SKGZ ter je pozval vse članice, naj čimprej pošljejo predloge kandidatov. Sestavil je tudi delegacijo, ki bo v začetku prihodnjega tedna odšla na tridnevni uradni o-bisk v SR Bosno in Hercegovino. Končno je sklenil, da bo seja glavnega odbora 10. novembra v Čedadu.
Danes, ČETRTEK, 16. oktobra .	JADVIGA
vzide ob 6.23 in zatone ob 17.18 — Dolžina dneva 10.55 — Lu-na vzide ob 12.57 in zatone ob 22.24.
Jutri, PETEK, 17. oktobra MIRA
Vreme včeraj: najvišja temperaturi* 14,1 stopinje, najnižja 11, ob 16. uri 14 stopinj, zračni tlak 1014,6 {J1*3 rahlo pada, vlaga 90-odstotna, brezvetrje, dežja je padlo 12,6 mm, Igorje mirno, temperatura morja 1‘»9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Bembich, piorgio Venturini. Giulio Tonini, Lara Komar in Andrea Tul.
UMRLI SO: 69-letni Rodolf) Bar-carichio, 59-letna Giovanna Catta-ri)zza por. Furlan, 84-letni Giacomo *ago, 58-letna Gaetana Capizzi por. Lo Presti, 69-letna Teresa Rasoni Par. Goruppi, 43-letni Luciano Gi-faldi, 50 letna Miranda Glavich por.
Crevatin, 93-letni Annibale Drobnig, 80-letna Maria Dorissa in 68-letni Giordano Bruno Caenazzo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul, Rossetti 33, Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124. Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel: 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljin: tel. 209 197; žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nnčna služba od 21, d< 8 ure tel. 73267, predpraznična od 14, do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
, . . . .. - v SSMš.., •
BANICA Dl ČREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P; A.
TRST - ULICA N FILZI 4d -
15. 10. 1980
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski f.orin* Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
859,-
2050.-
1730.—
518,-
202.75
28.75 473.—
66.75 730,-434,-153,50 204.-172.—
16,-
27.-
27.-
je bilo tudi zapisanih nekaj kletvic, neznanci pa so se »podpisali* s kljukastimi križi in s siglo «BR». Vsebina napisov je bila torej dokaj kaotična, mazači pa so opravili v noči precejšnje «delo», saj je bronasti kip visok, nekaj metrov. Goriška občinska uprava je takoj ukrepala in že v včerajšnjih dopoldanskih urah so očistili spomenik.
Hitrost pri čiščenju je vsekakor zadovoljiva, želeli bi pa, da bi občinska uprava prav tako hitro zbrisala fašistične napise s slovenskih šol. Tabla na slovenski osnovni šoli v Ul, Vittorio Veneto je bila včeraj še zamazana, čeprav bi jo lahko občinska uprava očistila brez velikega truda. Pa še to, mazači so v Gorici že nekaj časa na delu, organi javne varnosti bi jih lahko zasačili; pomazati nekaj metrov visok kip pomeni konec koncev precej časa in dela.
Nov odbor združenja industrijskih izvedencev
člani združenja industrijskih izvedencev goriške pokrajine so na svoji redni skupščini, ki je bila pred nekaj dnevi, izvolili novo vodstvo za dveletje 1980 - 1982. Za predsednika je bil izvoljen Jožef Ru-chini, tajnik je Mario Medessi, blagajnik Silvano Arman, odbornika sta Edoardo Škerl in Fabrizio Mat-tiussi.
Konec meseca zapadejo bencinski boni
Trgovinska zbornica sporoča, da morajo avtomobilisti izročiti pri pooblaščenih bencinskih črpalkah letošnje bencinske bone najkasneje do 31. oktobra letos, medtem ko morajo lastniki bencinskih črpalk prevzeti bencin ali nafto, ki se prodajata po ugodnejših cenah, najkasneje do 31. decembra letos.
Po 1. novembru bodo boni, ki niso bili izročeni lastnikom bencinskih črpalk do 31. oktobra, izgubili sleherno veljavnost ter jih na črpalkah ne bodo več sprejemali; prav tako jih po tem datumu ne bo več sprejemalo upravno telo proste cone.
Goriški župan Scarano je obsodil onesnaženje vojaškega spomenika, kot tudi pred časom onesnaženje kapucinske cerkve, ter je izrazil solidarnost mesta s prizadetimi.
župan je v teh dneh končal svoje (jbiske pri predstavnikih krajevnih, verskih, civilnih, političnih, vojaških in varnostnih oblasteh.
Ponovno zaprt ločniški most
Danes bodo zaprli za promet ce sto čez ločniški most. Vozniki se bodo morali ponovno v večji meri posluževati novega mostu pri Stan drežu ter pevmskega mostu.
Vse kaže, da je bila ta prepoved potrebna, če naj se brez nevarnosti, za voznike nadaljuje gradnja nad voza pri Madonnini.
tiiiimmiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiamnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiin
PO SPORAZUMU CRAKI-LONGO
PSI
Usklajevanje politike in PSDI na Goriškem
V prihodnjih dneh se bosta vodstvi obeh strank pogovarjali o družbenih in gospodarskih vprašanjih
Evrope, še posebej s tistimi, ki prihajajo na goriško mednarodno tekmovanje. Poleg koncertnih izmenjav sodelujejo zastopniki tega zbora tu di posamično na pevskih manifestacijah. Na povabilo češkega kulturnega ministra sta bila dirigent Umberto Perini in Vincenzo Simone v Pardubicah na češkem, kjer se je odvijal IV. festival pevskih
Zbliževanja PSI - PSDI se nadaljuje tudi na Goriškem. Na osnovi sporazuma Craxi - Longo, ki dobiva vedno bolj jasne oblike in potrditev v laičnem deželnem odboru v Genovi ter alternativnih rešitvah v Italiji, se tudi i.a Goriškem sporazum med voditeljima dveh socialističnih strank manifestira na najrazličnejše načine, tako da sta pokrajinski vodstvi PSI in PSDI sodili za potrebno sklicati uradni skupni sestanek in pregledati rezultate dosedanjega sodelovanja obeh strank pri sestavi večinskih odborov ha občini in na pokrajini. Ta sestanek je postal važen tudi zaradi navzočnosti deželnega tajnika PSI Brava.
Tajnika obeh strank, sta ugodno ocenila do sedaj vodeno akcijo, ki je omogočila ponovno obvladovanje položaja na pokrajini in izvolitev občinskega odbora v Gorici. Takšna politika je po besedah tiskovnega sporočila, ki ga je objavila'PSI, ^prispevek k obnovi in k napredku, ob upoštevanju kritičnega .stanj*. Posočju, predstavlja perspektivo za obnovitev in okrepitev politike pokrajinske solidarnosti.
Obe stranki se obvezujeta, da bosta v Posočju, kjer je levica močno prisotna, utrdili lokalne uprave ter s tem prispevali k politični in upravni stabilnosti. V prihodnjih dneh se bosta njuni delegaciji posvetovali o vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja goriške pokrajine v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine.
V Novi Gorici so pokopali prof. Staneta Zadneka

MENJALNICA
vseh tujih valut
V	Ul. Uadorna neznanci pomazali spomenik
V	Ulici Gadoma so prejšnjo noč neznanci pomazali spomenik italijanski pehoti »Fante d'Itaiia».V jutranjih urah so Goričani videli visoki kip vojaka zamazan z rumeno in zeleno barvo, ob vznožju pa je bila vrsta sramotilnih napisov na račun italijanske države, oboroženih sil in predsednika republike. Ob njih
V torek popoldne smo v Novi Gorici v tihem gaju v Stari gori položili v goriško zemljo 77-letnega profesorja Staneta Zadneka.
Preminuli pokojnik je bil markantna osebnost v našem mladem mestu. Odkar smo ga poznali, vemo, da je podučeval našo mladino v Gorici in to že leta 1945. Po priključitvi je služboval v Šempetru in Solkanu na takratnih provizoričnih gimnazijah in, ko je bila zgrajena nova osemletka v Novi Corici, je še nadalje poučeval matematiko. V dolgih de setletjih trdega dela je vzgojil celo vrsto dijakov, ki se ga še s hvaležnostjo spominjajo.
Ob odprtem grobu se je od dragega in nepozabnega prijatelja poslovil predsednik filatelističnega društva tov. Ludvik Gabrijelčič. Z ganljivimi besedami je orisal njegovo življenjsko pot, prikazal je njegovo prosvetno-vzgojno delovanje med di-jaki, bil je pobudnik filatelije na Goriškem in odličen šahist. S pretresljivimi besedami je pokazal na praznino, ki bo zevala sedaj med nami.
Ne samo težko prizadeta družina, tudi njegovi dobri prijatelji ga bodo močno pogrešali. Ostal nam bo svetel spomin na prijatelja, ki je toliko žrtvoval za društvo in sodelavce. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja.
Kristjan Bavdaž
Sliki in razstava društva «Seghizzi»
Pevsko društvo Seghizzi vzdržuje lesne stike z drugimi zbori širom
DREVI V KATOLIŠKEM DOMU
S Pirandellovo komedijo začetek gledališke sezone
Verdijeva dvorana morda že prihodnji mesec uporabna za gledališke predstave
zborov. Perini je bil član žirije, Simone pa je šel tja kot opazovalec.
Ta obisk pa ni edini. Predsednik Vezil in dirigent Montiglio sta bila na pevskem festivalu v Debrecenu na Madžarskem (Montiglio je bil član žirije). Isti Montiglio je bil tudi čkan žirije na slovenskem pevskem tekmovanju »Naša pesem* v Mariboru.
Zbor »Seghizzi* namerava ob 60-letnici ustanovitve pripraviti razstavo fotografij in dokumentov. Precej gradiva se je zaradi vojnih dogodkov porazgdbflb. ii zarttdP tega' vabi vodstvo zbora vse. ki bi doma imeli kak spomin na delo zbo ra v raznih obdobjih, naj jih da na razpolago društvu. Razstava bo od 22. do 28. novembra v avditoriju.
• V tržiški ladjedelnici bo danes dveuma stavka v vseh oddelkih. Stavkali bodo v različnih časih. Stavka sodi v okvir splošne akcije za ojačenje sektorja ladijskih gradenj.
Pirandella radi gledamo na naših gledaliških odrih, saj je že star znanec slovenskega tržaškega gledališča, kdaj pa kdaj pa radi pogledamo tudi v zelnik soseda in seveda občudujemo, kako Pirandel-lovd dela igrajo italijanski gledališki igralci, še posebej če je med njimi kdo, ki tu pa tam kako zabavno stvar pove v sicilijanskem narečju. Zanimiv pa je ta italijanski komediograf tudi na slovenskem odru, saj so se vedno našli prevajalci, ki so znali doumeti bistvo njegovega dela.	-
Prav s Pirandellom začne letošnjo abonmajsko sezono danes zvečer v Gorici Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Na ,odru bo komedija v treh dejanjih ečlovek, zverina in čednost», ki je v tržaškem Kulturnem domu, kot poročajo kritiki in kronisti tako v tržaških kot v ljubljanskih časopisih, vzbudil toliko odobravanja pri publiki.
Predstava se bo pričela v dvorani Katoliškega doma na Drevoredu 20. septembra ob 20.30. Kot v prejšnjih letih sta tudi v organizaciji letošnje abonmajske sezone sodelovali, obe prosvetni organizaciji, Zveza slovenskih kulturnih organizacij in Zveza slovenske katoliške prosvete. Tudi letos bo poskrbljeno za avtobusni prevoz ljudi s kraškega in sovodenjskega podeželja.
Kot smo že v našem listu poročali, naj bi bile prve predstave, ali morda samo nocojšnja, v Katoliškem domu, naslednje pa, če bi bilo to mogoče v Verdijevem gledališču. In prav v zadnjem trenutku so se vrata Verdijevega gledališča po enoletni zapori spet odprla za gledališke predstave. Goriška kvestura je izdala ustrezno dovoljenje, pri ugodni rešitvi prošnje je sodeloval tudi novi goriški župan in italijansko tržaško stalno gledališče • "e pripravilo program svoje abonmajske sezone. Skoro gotovo je. da bo prva predstava iz tega abonmaja že v prvih dneh novembra.
Prav bi bilo tudi, in prepričani smo, da si gorička slovenska publika to želi, da bi bile tudi predstave Slovenskega stalnega gledališča v Verdijevem gledališču, kjer so bile že v prejšnjih letih.
Tržaškim gledališkim igralcem, ki pridejo drevi spet v Gorico, naš topli pozdrav z željo, da bi jih goriška publika tudi letos toplo sprejemala.
ogbo »rJsJ «f*»?vv«nq if
Matineje .v Goriškem
rv«fl »»Vpjl U-ff'; J	c .!	• l
avditoriju
Tudi drugi od nedeljskih koncertov iz ciklusa, ki ga organizira Kulturno društvo tRodolfo Lipizer* s so-delovanjem Goriške hranilnice in RA1 naše dežele, je prijetno presenetil in žel mnogo uspeha. Številno občinstvo, ki je v nedeljo
zjutraj v Avditoriju spremljalo izvajanje klavičembalistke Gabrielle D’Agostino Cavo in violončelista Nerea Gasperinija, je s koncerta odneslo prijeten vtis o nadvse uspeli spojitvi dveh tako različnih glasbil, kakor sta klavičembalo in violončelo, v edinstveno glasbeno celoto. Oba izvajatelja sta se odlično u-skladila v izvajanju del Scarlattija in Marcella v izvedbi programa, ki je bil za naše mesto glasbena novost.
Program sta sestavljala dva dela: prvi je obsegal duo violončelo-kla-vičembalo, v drugem pa je bil klavičembalo solist. Violončelist Ne-reo Gašperini je prikazal izpiljeno dinamiko, melodija mu je stekla odločno, z zanosom in čustvenostjo, zvok glasbila je bil jasen in čist. Zmožnosti Gabrielle Cavo na klavi-čembalu so jasneje izstopile v drugem delu koncerta, v katerem je nastopila kot solistka. Z živahno tehniko je popolnoma obvladala zapletene prehode predstavljenih kompozicij, okraske in melodične zavoje. , Dokazala je, kako zmotno včasih smatramo klavičembalo premalo ekspresivno glasbilo, saj je na njem mehko in živahno, zamišljeno in čustveno podala skladbe Galluppija, Scarlattija- in Haendla.
Mnogi, ki jih glasba zanima, sedaj z zanimanjem pričakujejo tretji koncert navedenega ciklusa, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 11. uri. vedno v Avditoriju v ulici Roma. Nastopila bosta flavtist Giorgio Bla-sco in kitarist Ennio Guerrato.
Annamarija Roner-Budihna
MiiiiiimiMiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiimninmMiiimitiiiiMiiiiiiiiiMmiiiimiiiimiiiiimiiiiiimiiiHiiiimi
NA ZBOROVANJU V TRŽIČU
Federacija KPI predstavila model gospodarskega razvoja
Tajnik Tullio Paiza je opisal predloge za odpravo zaposlitvene krize na Goriškem
Goriška federacija KPI nadaljuje s svojo akcijo, da bi javnost seznanila s stališči do gospodarske krize, ki se manifestira z zmanjšanjem proizvodnje, zapiranjem obratov ter s tem v zvezi povezanim vpisovanjem delavcev v dopolnilno blagajno ali celo odpuščanjem.
V torek popoldne je svoje zahteve predstavila na javnem zborovanju na Trgu republike v Tržiču. Udeleženci zborovanja so na trg prišli v sprevodu, k' je krenil izpred Dantejevega trga.
Navzoče je najpfej pozdravil podžupan občine Tržič Padovan, potem pa se je priglasil k besedi še predstavnik delavcev Maraldi Cristin.
Pokrajinski tajnik stranke Tullio Paiza je v svojem govoru analiziral vsa poglavitna krizna žarišča v italijanskem gospodarstvu, začenši s FIAT, potem pa se je osredotočil na naše razmere, kjer nahajamo posebno slabo stanje v ladjedelnici ter sploh v vseh kovinarskih obratih. Paiza je opisal prizadevanja KPI, da s peticijo, ki jo ponovno podpisujejo, opozori deželo na model razvoja, kakršnega si zamišlja KPI.
Splošna bolnišnica išče šoferje-mehanike
Uprava splošne bolnišnice v Gorici išče šoferje, ki so sposobni popravljati vozila. Potrebna je strokovna diploma ali ustrezno potrdilo, vozniško dovoljenje kategorije B ter triletna praksa specializiranega delavca v avtomobilski mehanični delavnici. Prošnje za zaposlitev sprejemajo na kolkovanem papirju do 12. ure dne 31. oktobra letos. Za vsa pojasnila je na voljo urad za osebje splošne bolnišnice.
Konzorcij za ostarele išče delovno moč
Medobčinski konzorcij za ostarele občane s sedežem v štarancanu razpisuje začasno zaposleditev za dobo treh mesecev za osebo, ki je pripravljena nuditi socialno pomoč ostarelim občanom. Prosilci morajo
biti stari oč 18 do 35 let ter morajo imeti svoje prevozno sredstvo. Prošnje sprejemajo do 12. ure 17. oktobra. Pogovor s kandidati bo konzorcij opravil 18. oktobra ob 9. uri.
Tržičani se množično prijavljajo na občini, da jim v hiše napeljejo plin za ogrevanje. V 15 dneh so vložili kar 527 prošenj, neprimerno več kot so jih na občini pričakovali. Občinski možje sodijo, da bo v prvi fazi izgradnje metanovoda v Tržiču zaprosilo za priključke vsaj dva tisoč gospodinjstev.
• V Tržiču je novi poverjeni ravnatelj trgovskotehničnega zavoda Fermi prof. Ennio Fumis. Zamenjal ie dosedanjega poverjenega ravnatelja prof. Silvia Cumpeto, ki je zaprosil za začasni dopust, ker je bil izvoljen za predsednika pokrajinske uprave.
Razna obvestila
SPD - Gorica priredi 16. novembra tradicionalno martinovanje v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave na sedežu društva do 11. novembra.
Prosveta
Ženski iniciativni odbor v Doberdobu vabi vse domače ženske na sestanek, ki bo danes ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva »Jezero*.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »James Bond, agente 007 vivi e lascia morire*. R. Moore. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 «Lulu». M. Pla-cido. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Merion — play lady super porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »La cica-la».
PRINCIPE 17.30 — 22.00 «Bruciata dal sole*.
ISova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Dandy pravo a-meriško ime*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Smrt na Nilu*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Arabske pustolovščine*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul.
Carducci 38, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes yes dan In ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. F.lli Roselli, tel. 72340.
SLOVENSKO 5 STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
KATOLIŠKI DOM V GORICI
Drevored 20. septembra
danes, 16. oktobra 1980, ob 20.30 LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST
komedija v treh dejanjih Režija MARIO URŠIČ
Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po naslednjem voznem redu: odhod izpred gostilne Devetak na Vrhu ob, 19.30, s Poljan ob 19.35, izpred županstva v Doberdobu ob 19.45, izpred spomenika na Palkišču ob T9.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izpred Kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil točno po voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob napovedanem času, zato prireditelji prosijo, da gledališki obiskovalci to upoštevajo.
Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD, Ul. Malta 2 — tel. 83-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18 — tel. 83-177, še danes, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP.
ZAČETEK NOVE GLEDALIŠKE SEZONE V LJUBLJANI
Drama je začela s komornim delom Pelikan Mala pa s komedijo Kako se dan lepo začne
V obeh primerih so za začetek izbrali dela, ki zasedajo manjše število igralcev
' »To igro sem pisal proti svoji volji. Že med nastajanjem sem jo hotel sežgati. Vrgel sem jo stran, pa je prišla nazaj in me preganjala! Tudi zaradi tega sem trpel, ker je bila igrana, trpim vsak večer, pa vendar ne morem obžalovati ali jo spraviti s Sveta. Tako se mi zdi, kakor da je »rajni* zahteval od mene to zadoščenje ali pa še naprej zahteva, naj ga gledam iz tistega zornega kota, v katerem je nedolžen in. je imel zasluge. Škode od tega kajpak ne morem utrpeti! Če namreč mesečniki hodijo ob strešnem žlebu in jih prebudijo, je to vendar samo dobro. Ampak kljub vsemu — pri tem trpim. In umetnost drugim prizadevati bolečine ni lahka.*
Te misli Augusta Strindberga o genezi svojega ••Pelikana:- iz leta 1907, s katerim je ljubljanska Drama SNG začela novo sezono, razkrivajo poleg osebne, avtobiografske poteze, že kar fizične odvisnosti od dramskih likov, še natančnejši in za razumevanje celotnega dela pomemben odnos do »osebe*, !.i v delu fizično ne nastopa, marveč je le »kriva* podobe družinskega pekla na o-dru. To je «rajnki», kot pravi Strindberg, ki je bil »nedolžen in je imel zasluge*, odsotni junak brez možnosti obrambe in soočanja z rablji njegove materialne zapuščine, manipulantskih in spletkarskih nakan (vdova in mati E'ise) in tragičnimi usodami otrok (Gerda in Fredrik). Usoda pokojnika, ki ga je žena s spletkarsko pomočjo ljubimca Axela, sicer legalnega moža lastne hčere Gerde, pognala v smrt, se zdi v drami preveč nejasna, celo naivna, spričo njegovega menda čezmernega posojanja brez vra-,čila družinskega denarja .prijate-Jjepj; preveč je skrito c jedro zla». ^Med štirimi preživelimi v meščanski družini je Strindberg dodelil sicer vsakomur samostojno usodo, vendar pa se po logiki krvnih vezi, medsebojne zavezno-sti, samostojnega spoznavanja resnice in krivde, obračun in epilog stopnjujeta kolektivno. A vendar! Strindberg je opravil v delu pomembno cezuro med svetom staršev in otrok. Prvega predstavlja do smešnosti (in celo
neprepričljivosti) odurna, skopuška, brezčutna, polaščevalska mati E Lise in njen elegantni ljubimec Axel. meščan, preračunljivi zet spričo bogate (obljubljene) dote, sicer pa bolj ljubimec iz fizioloških potreb. Oba otroka sta očitni žrtvi: Gerda, ki ne bo nikoli mogla imeti otrok, in Fredrik, študent prava, bolehen nevrotik, poln popadljive maščevalne sle in sovraštva do matere. Oba dvigneta na mater roko, a jima v zadnjem trenutku omahne spričo krvnih vezi. In vendar, se zdi, je Strindberg preveliko težo drame položil v lik matere in v razpletu ni poiskal drugačne možnosti, na primer maščevanje ljubimcu Axelu. S tem bi bil upor otrok proti materi omiljen, utegnil pa bi imeti podobne posledice — iz družine bi izločil «zeta» in ljubimca in tudi materi ponudil katarzo, A Strindberg je brutalno dosleden — pa spet ne čisto do konca — z materjo vred (njeno smrt bolj slutimo) morata v plamenih umreti tudi otroka. Fizično uničenje pa ne dopušča ničesar onkraj dela samega.
Režiser Pelikana Zvone Šedlbauer je na ljubljanskem odru postavil hladno predstavo, ki ji je komorna zasedba ponudila prostorsko razkošje, večjo razsežnost dinamičnega reagiranja likov, predvsem sina Fredrika, manj Gerde in Axela, najmanj matere Elise; kot bi ji hotel tudi s »središčnim* položajem na odru dodati njeno obvladbvalsko, egocentrično bistvo. Pelikan, kot simbol negativne zrcalne podobe matere — namesto da bi krmila žre otroke, je družinska drama, v kateri razkriva ostra, deloma brutalna beseda vse antagonizme. V uprizoritvi z nekoliko stilizirano scenografijo Mete Hočevar pa je beseda vendarle ohranila meščanski družini njen zlikam, privzgojeni vedenjski normativ. Od tu je pač ostala tragika v predstavi simbolistična, ob zaključnem požaru celo lirična.
Komorno dramo Pelikan (delo je prevedel Janko Moder) so predstavili Duša Počkaj v vlogi matere Elise, Boris Kralj kot Axel, Metoda Zorčič kot Gerda, Zvone Hribar kot Fredrik in Vika Gril kot služkinja Margaret. Počkaje-
liMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitmnmiiliiimitiuimiiiituiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiiiMniiiiiiiiiiininiiMiiiiMiii
Patronat KZ - INAC svetuje
Ugodnosti, ld jih lahko pridobi ženska pri kmečkem zavarovanju
Vpr.: tRada bi vas vprašala za nasvet, kako naj se ravnam. V družini je sedaj zavarovan le mož, ki je obrtnik, Mi in jaz pa ttva le zdravstveno zavarovani pri njem kot enote v breme. Ne morem reči, da imamo kmetijo, vendar imava mož in jaz vsak po eno njivo, ki ju tudi obdelujeva. Ker sem stara 45 let, bi se rada zavarovala pri kmečkem zavarovanju. Ne vem pa, če bi se vpisala od sedaj dalje ali bi se mi morda splačal vpis za nekaj let nazaj, kot ste omendi v eni izmed vaših zadnjih rubrik. Kakšne u-g odnos ti bi imela v enem in drugem slučaju?s	M. S.
Vaša odločitev, da se socialno zavarujete in si tako ustvarite pogoje za pokojnino pri kmečkem zavarovanju, je povsem pravilna. Sleherna oseba, ki opravlja neko samostojno dejavnost, bi morala biti po zakonu obvezno zavarovana, kar velja v prvi vrsti za ženske, ki premnogokrat ne vzamejo v poštev te možnosti Na to ni treba gledati kratkovidno in upoštevati le trenutne zavarovalne prispevke (sicer ne previsoke), ki jih je treba yplačaii, temveč je treba vzeti v poštev vse ugodnosti, do katerih ima zavarovanec pravico. Vsak kmet bi se moral
zavedati, da je plačevanje zavarovalnih prispevkov njegova pravica, ne pa le dolžnost.
Sprašujete v pismu, od kdaj naj bi steklo vaše kmečko zavarovanje. Če bi se zavarovali od tega trenutka dalje, bi 15-letna zavarovalna doba, ki daje pravico do starostne pokojnine, dozorela prav cb dopolnitvi vašega 60. leta starosti in torej s tega vidika bi ne bil potreben retroaktivni vpis. Vendar pa bi vam vseeno svetovali vpis v kmečko zavarovanje za pet let nazaj, ker bi tako že takoj, že sedaj izpolnjevali pogoje za morebitno invalidsko upokojitev, obenem pa bi v primeru, da bi tudi samostojne delavce izenačili z odvisnimi, lahko z novim zakonom določili upokojitev žensk pri kmečkem zavarovanju s 55. letom starosti, ko bi vi lahko že uveljavljali 15-letno zavarovanje. Poleg tega pa bi takoj imeli neposredno ugodnost: na osnovi zakona 903/77 lahko tudi žena vpiše otroka v breme in prejema družinsko doklado. Ker vaš mož kot obrtnik ne prejema družinske doklade, vam svetujemo, da se vpišete od leta 1976 dalje in da vpišete v breme tudi hčerko, za katero vam bodo nato izplačali družinsko doklado od decembra 1977 dalje.
va je lik brezobzirne in zvijačne matere, tiranke in navidezne stra-hopetke, ubogljivke, preračunljiv-ke odigrala v vseli naštetih odtenkih, skoroda preveč različnih in intenzivnih, da bi ji vedno verjeli. Kraljev Axel je bil še najmanj problematičen, spričo dvojnega razmerja in v delu opaznega obvladovanja položaja: ohranjal je sicer meščanski cinizem in računarstvo, vendar je dajal vtis, kot da ga usoda njegovih žensk pravzaprav ne zanima več, kot da je že nekaj preteklega. Zato tudi ne zvemo, ali tudi on umre ali ne!
Metoda Zorčič je morala v delu predstaviti najbolj tragično o-sebo Gerdo — zgubi moža in materinstvo in za vse je kriva mati. Njen lik je najbolj čist, zato ga je odigrala precej zadržano, le v posameznih izbruhih v dialogih z materjo se je razkrila globina njene tragike. Edino v njej smo zaslutili duhovno podobo ženske; njeno maščevanje ni možno, zato je smrt zanjo še najbolj sprejemljiva.
Bolj problematičen je bil Zvone Hribar kot Fredrik. Njegov preobrat iz obupanega maščevalca, upornika in razkrinkovalca družinskih razmerij v samomorilca v objemu s sestro, se je zdel protisloven (že pri Strindbergu) in spričo intenzivnosti nastopa tudi na odru. Kostumi Alenke Bartl in glasba Janija Goloba (v precejšnji meri le izbor znanih odlomkov) so bili bolj v nujno dekoracijo kot kakšne večje stvaritve.
Strindbergov Pelikan ni veliko mojstrovo delo; danes je že nekoliko odmaknjeno, manj prepričljivo in z dramaturškimi pomanjkljivostmi. Drama SNG ga je brzda izbrala za uvod v sezono bolj zaradi zahtevnejših priprav na naslednjo prestavo Cankarjeve drame Hlapci. Komorni Pelikan pač ne angažira veliko igralcev, a spet ne moremo reči, da delo ni bilo pripravljeno in uprizorjeno solidno, igralsko intenzivno,
V	Mali drami pa so za začetek uprizorili duhovito komedijo Kako se dan lepo začne hrvaškega avtorja Zvonimira Bajsiča (rojen 1925), pisca predvsem radijskih iger ter dokumentarnih radijskih dram. Delo je bilo najprej radijska igra (leta 1974 so jo predstavili na zagrebškem radiu), nato pa je doživelo televizijsko in gledališko uprizoritev. Leta 1977 jo je prikazala ljubljanska televizija v režiji Igorja Koširja, igrala pa sta Majda Potokar in Boris Juh.
V	Bajsičevi komediji Kako se dan lepo začne nastopata le dve osebi: vdova Marjola in profesor Miroslav. Njuno prvo jutranje srečanje. potem ko Marjola »povabi* z balkona mimoidočega Miroslava v svoje blokovsko stanovanje, takoj razkrije ljubezenska hrepenenja osamljenih romantičnih duš. Njun zaplet, potem ko se izkaže, da Miroslav ni domnevni novi inkasant, marveč človek s ceste, predrzen in spreten zapeljivec neznane preteklosti, je komponiran situacijsko mojstrsko; jezikovna iznajdljivost in spretnost pretkanega profesorja, pripravljenega na slehernji možen položaj in potezo, s katero bi strl ženski odpor (s sabo nosi celo meso za juho, zobno ščetko, copate in pižamo), sta nenadkriljivi. Kakšna je samo .njegova interpretacija besede «kvit», ki naj bi slučajno srečanje zaključile!
Miroslav je v delu aktiven, celo preveč; v besedah in dejanju, v odkrivanju nekaterih osebnih detajlov, deloma preteklosti, medtem ko je gostiteljica precej naivna, pasivna, poslušalka »ljubim-čevega* prilizovanja. Jutranje srečanje ob kavici se nadaljuje čez kosilo, prek popoldanske meditacije na balkonu do večerje in noči. Omehčana Marjola nenadoma spozna priložnost za novega moškega v svojem umirjenem življenju, prevzame pobudo in ko bi pričakovali tisto, zaradi česar se je v bistvu mučil ves dan spretni zapeljivec, le-ta kapitulira; pobere svoje stvari in namesto v spal-
nico k že hrepeneči Marjoli odide od koder se je zjutraj prikazal.
Komedija Kako se dan lepo začne je predvsem duhov » a v svoji jezikovni Invenciji in domiselnosti, v izrabljanju banalnih situacij za »odločitve* »življenjskega* pomena, v spretnosti nadaljevanja dinamičnega toka tudi tedaj, ko bi pomislili, da je izhod nemogoč. Ba.isič je, če opazujemo profesorja Miroslava nekoliko od daleč, upodobil v bistvu problematično osebnost; njegova osamljenost je kljub bahavosti o izkušnjah z ženskami (z ulice) razvidna, a strah pred «uklenjeno-stjo* z žensko je očitno še večji. Je profesionalni osvajalec, ki mu je «rituab le hobi?
Andreju Kurentu, bi rekli, je vloga ustrezala kot le kaj. Upodobil jo je z veliko govorno spretnostjo in tudi zunanjim, igralskim prizadevanjem. Marija Benkova je v pasivne.iši Marjoli ohranila žensko prisrčnost in naravnost, voljnost ženske, ki jo spretni zapeljivec premami.
Delo je tekoče in z nekaterimi korekturami — vnesenimi slovenskimi kraji profesorjevega nekdanjega bivanja in delovanja, kar delo močneje približa gledalcem, prevedel Igor Košir. Režiser Iztok Valič je prvotno radijsko besedilo dramaturško razgibal kolikor mu je pač tekst dopuščal, dovolj, da smo se ob duhoviti predstavi sprostili in nasmejali.
MARIJAN ZLOBEC
SREČANJE S PULJSK0-MILANSK1M LIKOVNIKOM GUALTIEROM MOCENNIJEM
VELIKA PLASTIKA NA VIDIKOVCU V ČAST VSEH KI SO PRISPEVALI K RAZVOJU IN ČASTI PULJA
«Italijanski umetniki iz Istre in slovenski iz Italije bi morali sodelovati»
Sloves puljskega likovnika Gual-tiera Močennija, ki pripada italijanski nacionalni skupnosti v' I-stri, gre že več let preko domačih njeja. Njegovo življenje in njegova dejavnost se praktično delita med Puljem in Milanom. V Pulju preživlja pretežni del svojega prostega časa, v Milanu pa največ ustvarja.
V 70 letih je Mocenni razvil krepko likovno in tudi razstavno dejavnost z vrsto razstav; v Milanu in Albissoli je priredil osebne razstave, sodeloval pa je na raznih drugih velikih prireditvah kot na primer v La Spezii, v Bergamu in drugod, razstavljal je še v Genovi, Benetkah, Brescii. Arez-zu in še v nekaterih drugih centrih. K tem dodajmo -še njegove osebne razstave v tujini kot na primer v Hamburgu, v Barceloni, v Namurju in Adlstu v Belgiji in drugod. Sodeloval je na potujočih razstavah kot na primer na razstavi «Ai's Histriae*. v rovinjski »Grisia*, pa tudi drugod. In povsod je žel lepe, pozitivne ocene.
Rekli smo že, da Mocenni pretežni del svojih del ustvari v Milanu, pa naj gre za skulpture in grafike, ali kako drugo delo, vendar pa je največje delo v svojem dosedanjem življenju ustvaril doma, v Puiju. Gre za res velikansko plastično delo, ki mu je nadel ime «Spcmenik mestu*. Gre za velikansko kovinsko strukturo, ki so jo postavili na enem izmed najbolj primernih prostorov na

Z NASTOPOV MLADINSKIH FOLKLORNIH ANSAMBLOV
Na srečanju med pobratenjem *Bora» in ljubljanskega sta nastopili tudi folklorni skupini iz škedenjske šole «1. Grbec*: na gornji sliki so malčki, na spodnji mladina
' ' . , l '* '	' X ' i KyJ*
Gualtiero Mocenni ob svoji skulpturi »Spomenik mestu*
Na prazniku grozdja, ki sta ga priredila KD Lonjer - Katinara hi KK Adria, je nastopila tudi otroška folklorna skupina KD Rdeča zvezda Iz Sajgža	\
robu Pulja in sicer na Vidikovcu, od koder sega panoramski razgled na vse mesto. Je to svojevrstno darilo Močennija istrskemu glavnemu mestu. Navedli bo-;mo le nekaj konkretnih podatkov, ki nam bodo povedali, za kolikšno delo gre. Skulptura meri v višino 6,5 metra, tehta 15 ten in slcni na podstavku 20 kubičnih metrov železobetona. Površina podstavka meri 29 kvadratnih metrov. Skulptura je sestavljena iz en centimeter debele jeklene pločevine. To mogočno skulpturo so mu materialno omogočili prispevki nekaterih podjetij kot so ladjedelnica Uljanik, gradbeno podjetje «Istra-gradjevno*, podjetje »Tehnomont*. biro «Urbis» in druga.
V preteklih dneh, potem ko je Mocenni zaključil svoje daljše bivanje v Pulju in drugod po Jugoslaviji, smo se sestali in izmenjali nekaj besed, vtisov in mnenj. Gualtiero Mocenni, ki se je v Pulju rodil pred 45 leti, je o svoji skulpturi med drugim rekel:
«Moje delo, ki sem ga poklonil mestu Pulju, predstavlja nekakšno darilo vsem tistim ljudem, ki so kdaj koli prispevali k slovesu mojega rojstnega kraja, in ne glede na način, kako ,so prispevali k razvoju in slovesu Pulja. Zato navajam le nekaj imen, ki se jih v zvezi s tem spominjam. V mislih imam na primer ljudi kot so James Yoice, Franz Lehar, Antcnio Smareglia, Giovan-ni Arpino, Gius^SjnfiiP^Martinuzzi, Mijo Mirkovič, ki je bolj znan kot pesnik s psevdonimom Mate Balota. In mnogi drugi. Ta spome-menik hkrati posvečam vsem. delovnim ljudem, tistim, ki ustvarjajo z umom, in .tistim ki gradijo s fizično silo.* Posvečam ga neštetim ljudem vseh narodnosti, ki so nekoč v preteklosti, ali tudi v sedanjem času živeli oziroma živijo in ustvarjajo v slogi, ne glede na njih narodnost, pa naj gre za Italijane, Hrvate, Slovence, Srbe, Črnogorce ali kogarkoli, kajti Pulj je podobno kot marsikatero mestno središče rta našem bližnjem in širšem področju nravi mozaik narodnosti.*
Nato nam je Mocenni podrobneje govoril tudi o svoji skulpturi s tehnične in oblikovne plati, na- ' kar smo mu postavili vprašanje, ka,kšne vtise je zbral ob svojem dolgem potovanju širom po Jugoslaviji? In znani likovnik nam je rekel:
«Na račun srbske turistične zveze sem opravil dolgo potovanje po vsej Srbiji in sproti nabiral veliko črteiev in skic, ko sem si ogledoval čudovite tamkajšnje kraje. Ko sem se vrnil v Beograd, sem iz teh črteiev in skic iz,bral tiste, ki so se mi zdeli najboljši in sem postal - časnikar. Opisal sem nekaj najbolj zanimivih poti in to tako v besedi kot v risbi za publikacijo turistične zveze Srbije. Gre za nove zanimive izkušnje. Prihodnje leto pa bo izšla posebna mednarodna monografija o Jugoslaviji s fotografijami mest, pokrajin in drugih motivov in s teksti v več svetovnih jezikih. V monografiji bo tudi barvni po-
snetek spomenika, ki sem ga postavil v Pulju.
Nato . je Mocenni govoril še o svojih načrtih, na primer o tem, da bo imel dve razstavi, eno v zagrebškem «Forumu* eno pa v beograjski «Modemi galeriji*, torej v dveh razstaviščih, ki sta na glasu. Ko smo mu rekli, da ga mnogi smatrajo za umetnika z meje, je rekel, da s to definicijo soglaša. In je nadaljeval:
«V svojih delih sem skušal obdelavah predvsem naše kraje in
naše razmere, kar je vse značilno za obmejno področje. Če je neki umetnik zares iskren, tolmači iskrena občutja. Za sebe bi rad rekel, da sem vedno upošteval te komponente.*
Ko smo mu rekli, ali bi ne bilo primemo, da bi tudi likovni u-stvarjalci našli stik ob meji. da bi npr. italijanski slikarji, ki živijo v Jugoslaviji, našli pot k sodelovanju s slovenskimi likovniki v Italiji, je rekel:
»To je moja stara zamisel in mislim, da bi morala Unija Italijanov za Istro in Reko v sodelovanju s Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo v Trstu začeti čim prej zadevne priprave, da bi prišlo do ustreznega sodelovanja, do stalnih stikov med že uveljavljenimi umetniki na obeh straneh kot tudi med mladimi silami, pa tudi med umetniki, ki se še niso uveljavili in ki jih smatramo za diletante. To sožitje ni le zaželeno, pač pa je potrebno za izmenjavo , idej med ljudmi, ki sicer delujejo na področju, ki ga loči neka meja, vendar meja, ki je praktično skoraj ni.»
Ob zaključku je puljsko-milanski umetnik povedal, da odhaja sedaj v Grčijo, kjer bo kakih 30 km od Aten začel dela za večji spomenik. Nato se bo vrnil v Milan in iz Milana v Istro, na katero je čustveno tako navezan, da se od nje ne more ločiti.
E. O.
orni,.....
Jože Oblak:
6.
Popotne beležke
&
ti
i
ŠTEVILNA GLEDALIŠČA IN UREJENI MUZEJI
Leta 1931 so v Ulan batoru ustanovili Centralno državno gledališče, ki združuje dramo, opero in balet. Tu delujejo še gledališče mladih, lutkovno gledališče in simfonični orkester.
Imajo še dva osrednja zbora narodnih pesmi in plesov, državnega in armadnega.
«Mongolfilm» je že posnel nekaj igranih filmov in več dokumentarcev.
Zahodna lahka glasba je z večletno zamudo dosegla tudi Mongolijo. V Ulan batoru je že nekaj ansamblov •električarjev®, med katerimi je najbolj znana vokalno-instrumentalna skupina «Soyol £rdene», ki razen prirejenih mongolskih pesmi izvaja tudi zapadne uspešnice. Zanimivo je, da njihov najnovejši koncertni program nosi angleški naslov «Silver strangs - 80», koncerti so razprodani, občinstvo so dekleta in fantje, oblečeni v kavbojke, fantje zmerno dolgolasi, toda urejeni.
Mimogrede: Mongoli so zadnja leta začeli skrbeti tudi za — modo! Njihova vodilna modna kreatorka Z. Enkhtujaa objavlja svoje model* v raznih revijah, med
drugimi celo v zadnji številki revije «MongoIia», ki izhaja dvomesečno v angleščini in je predvsem namenjena tujcem. Tu je predstavila modne modele za 1980. leto.
V	Mongoliji deluje okoli dva tisoč amaterskih gledaliških skupin in pevskih zborov s 50 tisoč člani. Imajo tudi precej knjižnic s 5 milijoni knjig, po ena knjižnica pride na 850 prebivalcev.
Vsa mesta imajo kinematografe, 450 potujočih kinematografov pa skrbi za oddaljene jurte.
Suke Bator je takoj po osvoboditvi Ulan batora 1921 ustanovil dnevnik »Mongolin Unen», ki izhaja še dapes. V začetku je imel naklado tri tisoč izvodov, danes pa ima do 100 tisoč izvodov.	. ■1	,
V	Mongoliji izhaja 60 časopisov in revij v nakladi 1,1 milijona izvodov, ki jih tiskajo v 24 tiskarnah, poklicnih novinarjev je skoraj tisoč. -Montsame« je uradna 1 mongolska tiskovna agencija. Dr.obna zanimivost: dopisništvo sovjetske agencije Tass v Ulan batoru deluje v stavbi, ki je zagotovo še enkrat večja kot je jugoslovanska ambasada, ki je v Ulici miru, kjer je večina tujih ambasad.
Muzejem posvečajo precejšnjp skrb. Največji in najpomembnejši je vsekakor Narodni muzej v Ulan batoru, ki nudi dober pregled zgodovine, naravnih bogastev, živalstva in rastlinstva ter mongolske ljudske kulture.
Z užitkom sem si ogledal zlasti paleontološki oddelek s plazilci, ki so jih odkrili v Gobiju, okostja nosorogov in bizonov s severa dežele, posebno pa ogromno okostjč dinozavra, ki so ga našli v Gobiju blizu svetovno znanega najdišča »pokopališča zmajev®. ,
Zanimiva je tudi rekonstrukcija kanske palače nekdanje mongolske prestolnice Karakorum iz 13. stoletja
z velikim vodometom. Tu je kanu Kublaju celih 17 let služboval. Benečan Marco Polo, za katerega neki dokument iz 15. stoletja trdi, da se je njegova družina preselila v Benetke s Korčule. Kublaj-kan (okoli 1215-1294), < vnuk Džingiskana, je bil sposoben in izobražen vladar ogromne države, ki se je razprostirala od Koreje, preko Kitajske do Burme na jugu in vključno Perzije. Njegove diplomatske i,n trgovske zveze so segale v Sredozemlje in celo do rimskega papeža. Mongolski viri navajajo, da sta še pred Marcom Polom že obiskala Mongolijo svetovna popotnika Piano Carpini, odposlanec francoskega kralja in mehih Viljem Rubruc.
V	oddelku živalstva je med drugimi zanimivimi eksponati tudi ogromen muflon, ki je na svetovni lovski razstavi 1967 v Jugoslaviji prejel navišje priznanje. Na tej razstavi so Mongoli za svoje trofeje prejeli kar 92 zlatih medalj, kar zgovorno dokefzuje, koliko lepe divjadi še imajo.
V	muzej je spremenjena tudi palača Bogdo gegena, ki so jo 1898 zgradili kot zimsko rezidenco zadnjega velikega kana Mongolije. Muzej hrani veliko verskih predmetov, številnih kipov božanstev in raznih nabožnih zastav in praporcev. Najdragocenejši je kip božice Tara, ki ga je v 17. stoletju izdelal slavni kipar Zanaba zftra.
Palača Bogdo gegena je lesena in zgrajena v značilnem vzhodnjaškem slogu. Velika, rdeče lakirana prosto-stoječa lesena vrata so zgrajena brez uporabe železnega žeblja!	,
V	prestolnici so še Leninov muzej, muzej revolucije, muzej mongolske ljudske umetnosti in Nacagdoržev muzej.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Novi arhitektonski načrti, vzgojna oddaja
13.00	Dan za dnem - Rubrika Dnevnika 1
13.25	Vremenska. slika
13.30	Dnevnik in Danes v parlamentu
14.10	Jcsephine Beauhamais - 1. nadaljevanje
15.05	Risani film
15.15 Posebna oddaja Dnevnika 1
16.10	Kriminalni genij Mr. Ree-derja - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Flash 17.03'-‘Pt-dVlJPije . . .' risanke •"
17.30	Strašilo: Živijo poročenca!
-	TV film
17.55	Mister man. risanka
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Job - mladina, šola in za-•pcslitev ■' ■’
19.20 La frontiera del- drago
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
2Q.40 Black -out -, 5. del
21.55	Dolly - srečanje s kinom
22.10	Posebna oddaja Dnevnika 1 Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenska slika .
Drugi kanat
12.30	Polica povesti: -Lov
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Zemljevidni kartončki: Nemčija
14.00	Bafnabv Jones: Slepi strah
-	TV film
14.50 TV’ film iz serije Atlas Ufo , Robot
15.15 V živalskem svetu
15.45	Kraji kjer so živeli Kipling a Bateman’s
16.25	Koncert po italijansko
17.00	Dnevnik 2 - Flash
17.05	Pika nogavička - TV film
17.30	Barbarove prigode •17135 Neverjetni par
18.00	Arheologija danes
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 - Šport
18.50	Dober večer s ... Tinom Scottijem
19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 Kingston: Dossier strahu Prvakinja - TV film
21.35	Oddaja o kinu in televiziji
22.35	Eurogol
Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Deželni TV dnevnik
20.00	in 20.35 Gianni in Pinotto
20.05	Življenje pri morju
20.40	Generalka: Ansambel Pooh
21.40	Dnevnik 3 - Tednik
22.10	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 10.00 TV v šoli Matematika, Starogrška matematika, Klub mladih tehnikov, Kemija. Biologija, Predšolska vzgoja
16.05	Šolska TV
Delitev dela po dohodku, Samoupravni akti, Porečje Amazonke
17.05	POROČILA
17.10	Zgodovina pomorstva
18.00	Tehtnica za natančno tehtanje
18.30	Obzotnik
18.40	Mladi za mlade: O ljubezni '19.25 Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	Spomini na V. državno konferenco KPJ, dok.
21.00	Studio 2 23:05 POROČILA
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Jazz na ekranu: Montreaux
20.00	Risanke - Dve minuti 20.15 Stičišče
20.30	Kralj podgan - film 22 40 Dnevnik danes
22.50	Divje življenje - film
TRST A
'7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00’ Glasbena matineja;
10.10	Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Jože Javoršek; radiofonski portret Josipa Vidmarja ža štiri glasove (ponovitev); 12.40 Melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom, 14.45 13 romanov; 15,00 Pišite, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko;
17.10	Mi jn glasba; 18.00 Kulturne rubrike naših tednikov.- ,
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12 30,
13.30,	14 30, 15.-30. 16.30, 17.30,
18.30.	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Oddaja- o nogometu; 9.15 Bouvard in Pecu-chet; 10.00 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Znani motivi;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba , po željah; 12.45 Qontiplpce;
14.00	Prijetno popoldne; 14.33 Lestvica foik glasbe; 15.20 Zig-gag; 15.45 Popevke; 16.00 Glasovi; 16.15 15 minut z ansamblom Orleans; 16,32 Crash: 16,53 Knjižna polica;
17.00	Poslušajmo jib skupaj; 17.15
Plošče; 17.32 Klavir; 18.00 Jug. pop scena: 18.32 Koncert; 19.15 Melodije: Golden Akkordeon Har-monists.	:	i
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	7.25. 13.30. 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za ddbro jutro; 6.05 Jutranji blok; 6:37 Kinosporecl; 7.15, Najava sporeda; 8.00 Val 202;
13.00	Pregled dogodkov; 13.05 Popevke se , vrstijo; 13.40 Gojenci Gš Piran; 14.00 Mali koncert; 14.37 Glasbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi: 15:30 Glasba po željah: 16.00 Mladinska oddaja;
16.10 Vaš telefon, naš mikrofon;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.C0 Glasbeno prebujenje;
6.30	Ob zori diskretno; 7.25 Kakšna glasba!; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek:
9.00	Radio anch’io; 11.00 Dnevni varietč; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija; 13.30 Oddaja s publiko; 14.03 D Pazzariello; 14.30 Pogovor o reklami; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanski spored; 16.30 Spo minski prostori; 17.03 Patehvvork: 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Radijska drama: 20.45 Glasbeni odmor: 21.03 Casb-na Evropa:
21.50	Šport in zdravje; 22.15 Plošče.
LJUBLJANA
7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; l*J.0O Danes do 13.00:
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba;
15.50	Radio danes, radio jutri!:
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Brahms; Fantazijske skladbe; 19.35 Lahko noč* otroci!; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.30	Plesna glasba; 23,00 Pri tujih postajah; 23.30 Paleta po pevk.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
NOGOMET
E
PORT ŠPORT ŠPORT
16. oktobra 1980
KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1982
GRČIJA ODPRAVILA DANSKO
Grki imajo zdaj na lestvici enako število točk kot Italija
V 5. kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo 1982, ki je še posebno zanimiva za ljubitelje italijanskega in jugoslovanskega nogometa, ker v njej igrata tudi ti državi, je včeraj Grčija nekoliko nepričakovano premagala pansko z 1:0. Edini gol srečanja Je padel v drugem polčasu po zaslugi Costasa Kouisa. Igra obeh re prezentane je bila živahna, je pa Potrdila, da ostajata Jugoslavija in Kalija še vedno glavna kandidata sa osvojitev vrha lestvice. Ta je trenutno taka:
JUGOSLAVIJA	2	2	0	0	7:1	4
JTALUA	1	1	0	0	2:0	2
GRČIJA	1	1	O	0	1:0	2
DANSKA	2	0	0	2	1:3	0
LUKSEMBURG	2	0	0	2	0:7	0
Kot je znano, mora Italija igrati še z Jugoslavijo, Grčijo in Dansko (potem ko je proti skromnemu Luksemburgu iztržila revno zmago 2:0), Jugoslovani pa (razen z Italijani) še z Grki,
Britanske reprezentance so igrale včeraj s spremenljivo srečo.
Anglija, kjer se je moderni nogo-rnet rodil, je doživela v 4. kvalifikacijski skupini poraz v Bukarešti. Romunija jo je namreč premagala z 2-1 (1:0). Romuni so drugi gol dose-Sli z enajstmetrovko.
Se bolje se je odrezal Wales, ki pa Je imel šibkega nasprotnika. V. 3. skupini je namreč premagal Turčijo s 4:0 (2:0). V tej skupini sta igrali včeraj tudi SZ in Islandija. Zmagali kajpak Sovjeti in to s 5:0 (2:0). Po teh dveh tekmah vodita na lestvici Wales in SZ s 4 točkami (dve odigrani tekmi), Islandija ima 2 točki (svoje nastope je že zaključila), Turki so brez točk (po dveh tek-Otoh), čSSR.pa še ni igrala.
Irci so se morali zadovoljiti s polovičnim izidom 1:1 (1:1), ki so ga dosegli proti' Belgiji in zdaj po treh odigranih srečanjih vodijo na lestvici 2. skupine s .5 točkami. Francozi imajo 2 točki, Belgijci 1, Nizozemska in Ciper pa nobene. Razen Irske in Cipra (2), so vse ostale ekipe odigrale po eno srečanje.
I><ltiiiui|l„inini||||imi|||||||||||„||lllllll,ll„ll,l,ll|
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da se pričenja vpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega Vrtca, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 76-73-04) od 10. do 12. ure vsak dan do sobote, 25. t.m.
Na lestvici ima Romunija 3 točke, I ko) povzročila zlasti Bearzotu, ki bo iglija 2 in Norveška 1. Te države j zanj le težko našel nadomestilo za
tri pomembne nastope «azzurrov» v
Anglija
so že opravile po dva nastopa, Madžarska in Švica pa še nista stopili na igrišča.
Uspešnejša je bila v svoji skupini Sev. Irska, ki je odpravila Švedsko z izidom 3:0, ki ga je dosegla že v prvem polčasu.
Neodločen izid je osvojila tudi Škotska v 6. skupini, kje. je bil njen nasprotnik Portugalska. V vsej tekmi ni padel niti en gol. Na ler stvici imata Sev. Irska in -Škotska po 3 točke. Izrael 2 (vse tri po dve odigrani tekmi), Portugalska (1 tekma) in Švedska (3 tekme) pa no eno točko.
JUGOSLOVANSKI POKAL
Katastrofa Hajduka
BEOGRAD — Največje presenečenje v šestnajstini finala jugoslovanskega nogometnega pokala je včeraj pripravila ‘itograjska Budučncst, ki je kar s 4:0 premagala splitskega Hajduka ter se tako oddolžila za nedeljski poraz, ko je v gesteh v Splitu izgubila s 4:1. To pa ni edino presenečenje, saj je iz nadaljnega tekmovanja izpadlo kar sedem prvoligašev. Slovenija je izgubila enega svojih zastopnikov, velenjskega Rudarja, medtem ko bo srečanje med ljubljansko Olimpijo in Jedin-stvom iz Bihača na sporedu 5, novembra.
IZIDI
Partizan - Rijeka	6:4
(po podaljških, v regularnem času
2:2) Budučnost - Hajduk	4:0
Crvena zvezda - Osijek	4:1
Zagreb - Orijent	1:2
Napredak - Sarajevo	2:1
Čelik ■- Sutjeska	1:2
Bregalnica - Šumadija	1:0
Dinamo - Vardar	2:1
Slcboda - Proleter	4:1
novembru in decembru (1. novembra Italija - Danska, 15. novembra Italija - Jugoslavija in 6. decembra Grčija - Italija).
Obmejno športno srečanje
| V soboto, 18. im., bo v Gorici teniško in nogometno srečanje med uslužbenci goriške in novogoriške bolnišnice. Srečanje je organiziral rokreacijski krožek goriške bolnišnice in hoče s tem utrditi prijateljske vezi- med uslužbenci obeh zdravniških ustanov.
Srečanje se bo pričelp s teniškimi dvoboji, ki bodo na sporedu ob 15. uri na občinskih igriščih na Rojcah, ob 15.30 pa bo nogometna tekma.
Po športnem delu programa, se bo srečanje nadaljevalo z družabnostjo v nekem lokalu v Blankišu pri Moši.
(pr)
VČERAJ NA 55. MEDNARODNI KOLESARSKI DIRKI PO ROMAGNI
ZMAGA GAVAZZIJA PO IZKLJUČITVI DE W0LFA (BELGIJA)
Dirka po Romagni sama ni bila posebno razgibana, več pa bo v prihodnjih dneh govora o dve dogodkih, do katerih je prišlo po zaključku tekmovanja: žirija je nam reč diskvalificirala zmagovalca De Wolfa, takoj nato pa je Saronni izjavil, da za letos obeša svoje kolo na klin.
Saronni je namreč ined tekmovanjem padel. Kot kaže hujših poškodb ni dobil, se je pa precej potolkel. Njegov umik za to sezono bo vsekakor še nekaj časa v ospredju številnih polemik.
Tekmovanje sta nekoliko razgibala le Santoni in Masi. ki sta sama vozila približno 60 km, nato pa ju je glavnina ujela. V zadnjem naletu je sodelovala velika skupina kolesarjev. 24-letni De Wolf, ki si je v svojih dveh letih profesionalizma doslej priboril šest zmag, je 300 m pred ciljem silovito potegnil.
Gavazzi (ki je doslej kar 63-krat osvojil drugo mesto) je ostro napadel Belgijca, toda ta ga je (povsem nenamerno, kot je izjavil kasneje) nepravilno potisnil ob rob ceste ter je s tem Italijanu zastavil pot. Gavazzi je po prihodu na cilj
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A USI
Neuspeh Kraševih deklet na gostovanju v Bariju
Za Kras bodo letos nastopale le mlajše tekmovalke Naše predstavnice čaka težka borba za obstanek
Giuseppe Saronni leži ob robu ceste brez zavesti po padcu s kolesa med dirko po Romagni
takoj vložil pritožbo, kateri je žirija ugodila. Toda tudi ta sklep žirije je sprožil med tekmovalci pomisleke, saj je bilo na mnogih dirkah videti že precej hujše primere izrivanja, pa ni nihče kazen sko ukrepal.
Uradni končni vrstni red dirke
(Telefoto AP)
1.	Gavazzi, ki .je 202 km dolgo prevozil v 4.45’ s p.h. 42 827 km na uro.
V njegovem času so sledili:
2.	Peeters (Belg.), 3. Algeri. 4. Van de Wiele (Bel.). 5. Chinetti, 6. Paganesi, 7. Torelli, 8. Ceruti, 9. Maccali, 10. Colombo, 11. Corti, 12. Maini, 13. Donadio, 14. Vandi.
amiiiMiiiHiiiMiiiitmnimiiiiiiiii
NOGOMET
je tak:
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
PRIMOREC NA VRHU LESTVICE
Trenutno sta dobro uvrščena tudi Primorje in Gaja
Blatna in razmočena igrišča so I ka, vendar so bili «rdeče-rumeni» nekoliko ovirala redni potek nedelj- | precej pomanjkljivi v zaključeva
(po podaljških, v regularnem času
1:1) Radnički - Borac (Č)	2:0
Rudar - Željezničar	1:2
Priština - OFK Beograd	1:2
Sloboda - Dinamo (P)	5:0
Velež - Borac	3:2
Dinamo - Vojvodina	2:1
PO POŠKODBI BARESIJA
Skrbi Bearzota
Inter in italijanska državna nogometna reprezentanca se bosta morala odreči Beppeju Baresiju prav do božiča. Precejšnje skrbi bo poškodba 22-letnega branilca (med treningom je padel in si zlomil desno ro*
‘	. v,-..c u\. ' _f
skega 2. kola nogometnega prvenstva 3. AL. Eno tekmo (S. Luigi -Aurisina) so morali celo odgoditi zaradi slabega stanja igrišča.
V skupini M, kjer igrajo naše e-najsterice, je bil v nedeljo na sporedu prvi derbi. V Trebčah sta se namreč srečala Primorec in Gaja. Zmagali so Trebenci, ki so svojo premoč izkazali že v prvem delu srečanja, ko sta bila uspešna Mau-ro in Boris Kralj. V nadaljevanju je Gaja iskala pot do izenačenja, vendar je le Salviju uspelo priti do zadetka in s tem sta obe točki pripadli Primorcu, ki je tako skupno z Olimpio ohranil prvo mesto na lestvici.
Do prve prvenstvene zmage je v nedeljo prišlo tudi proseško Primorje, ki je imelo v gosteh šibko ekipo Cave. Presedam so v prvem delu igre dobesedhb;“nadigrali nasprotni-
:	O................................................................	- r	’
nju, saj je njihova premoč bila izražena le z golom Rustje. V nadaljevanju pa so Prosečani igrali slabo in nepovezano, kljub temu pa niso bili nikoli v težavah, saj je bil nasprotnik res preskromen, da bi bil nevaren za sicer solidno proseško o-brambo. Zato je Primorje brez velikih težgv zaokrožilo izid na 3:0 in zdaj zasleduje vodečo dvojico Olim-pia - Primorec s točlfo zaostanka.
V skupini N ni prišlo do prese-neljjivih izidov. Zaule in Esperia SI sta ponovno zmagali in s tem obranili vodstvo na lestvici s točko prednosti nad ekipo Roianese, ki je prisilila k delitvi točk kvoti rano enajsterico GMT.
SKUPINA M IZIDI 2. KOLA -Olimpia - Inter TS
Grgič (v sredini) je že več let standardni član Zarjine postave. Posnetek je i. derbija proti Krasu
•>niiiiiimi,ii,iiU....milimi ..........iiimiiiiihiii............i...im............................................................
košarka
V POKALU PRVAKOV
Sinudyne in Bosna na domačem igrišču
RIM — V okviru izlečilnega kola Pokala prvakov se bo danes bolonj-5ki Sinudyne na domačem igrišču Pomeril s turškim moštvom Eczaci-basi iz Istanbula, sarajevska Bosna Pa bo prav tako doma igrala proti Madžarskemu Honvedu. Spored je sledeč:
SKUPINA A
Real Madrid (Šp.) -Vigancllo Lugano (Švi.)
Garnel ek Le Caire (Egipt) -FC Do Porto (Port.)
SKUPINA B
Makabi Tel Aviv (Izrael) -Crystal Palače London (Ang.) Panathinaikos Athenes (Gr.) -Aspo Tours (Fr.)
SKUPINA C Dosna Sarajevo (Jug.) -Honved Budimpešta (Madž.) Steunsgade Copenhague (Dan.) -UBSC Dunaj (Avstrija) -„	SKUPINA D
Sinudyne Bologna (It.) -Eczacibasi Istanbul (Tur.) Partizani Tirana (Alb.) -CSKA Sofija (Bolg.)
VT	SKUPINA E
Nashua Den Bosch (Niz.) -Murray Edimburg (Škot.)
Hageby Norkoping (Šved.) -Slovnaft Bratislava (ČSSR)
_	SKUPINA F
Maes Pils Malines (Belg.) -Pantterit Helsinki (Fin.)
WKS Slask Wroclaw (Polj.) -TSKA Moskva (SZ)
atletika
DEŽELNI KRITERIJ ZA DRUŠTVA
Dve zmagi Adrie
Osvojili sta ju Zudek in Gregori
Končno je atletska zveza le sporočila uradne rezultate deželnega kriterija za društva, ki se je odvijal na videmskem stadionu «Friu-li». Kot smo že poročali si je med našimi društvi zagotovila pravico do nastopa le moška vrsta lonjer-ske Adrie, ki pa je odpotovala v Videm le na nabiranje čimvečjega števila točk za društveno lestvico trofeje «Pomlad 80». saj je bilo jasno, da konkurenci izredno močnih (in številnih) furlanskih društev nima najmanjše možnosti za uvrstitev v višjo meddeželno fazo, ki bo v Milanu 19. t.m.
Poleg tega so nekateri člani l-skali tudi prestižno uvrstitev, kar je dvema tudi popolnoma uspelo, saj sta tako Alfred Zudek v hoji, kot David Gregori na 2000 m zmagala. Obenem sta bili to tudi edini zmagi za tržaške barve sploh, Naj omenimo, da so poleg Adrie v Vidmu zastopala tržaške barve še društva CSI - Prevenire, S. Giaoo-mo ter CUS. Poleg dveh naših zmag bi v vrstah Adrie omenili še dobri uvrstitvi Vasilija Pečarja (čeprav nekoliko pod pričakovanji) v peteroskoku ter daljini, kjer je pristal na šestem, oziroma devetem mestu.
REZULTATI
80 m:
1, E. Rossi (Lib. Videm) 9”8
15.	Marko Saksida (Adria) 12"8
16.	Fabio Brigadini (Adria) 13”2
1. G. Copat (Cordenons)	41”2
15. A. Cercego (Adria)	49”9
2000 m:	
1. David Gregori (Adria)	6’23"2
80 m ovire:	
1. E. Di Luca (NAF)	12"8
13. Marko Saksida (Adria)	16”3
16. Sandro Cercego (Adria)	18”2
Hoja 4 km:	
1. Alfred Zudek (Adria)	23’4r’6
Višina:	
1. V. Zampollo	
(Spilimbergo)	1,70 m
14. Andrej Čok (Adria)	1,40 m
Fabio Brigadini (Adria)	1,40 m
Peteroskok:	
1. G. Copat (Cordenons)	14,22 m
6. Vasilij Pečar (Adria)	12,77 m
16. Maks Viller (Adria)	11,71 m
Daljina:	
1. A. Monaco (NAF)	11,20 m
2:0 2:1
'■	3:«^
c^Iai1ri - Shnt' Andrea 2:1
San Luigi - Aurisina (odg.) LESTVICA
Olimpia in Primorec 4; Primorje 3; Gaja, Samt’ Andrea in Sistiana 2; Inter TS 1; Aurisina, San Luigi in Cave 0.
PRIHODNJE KOLO (19. 10.) Aurisina - Primorje (Nabrežina 14,30) Cave - Olimpia
Gaja - San Luigi (Padriče 14.30) Inter TS - Sistiana S. Andrea - Primorec (Opčine 10.15) SKUPINA N IZIDI 2. KOLA Chiarbola - Zaule Rabuiese - Esperia SI Roianese - GMT Sant’ Anna - Skl Sergio San Vito - Union
LESTVICA
Esperia SI in Zaule 4; Roianese 3; Edera, San Vito in Rabuiese 2; GMT. Sant’ Anna in San Sergio 1; Chiarbola in Union 0.
B. R.
bilo slabosti več kot dovolj. Po drugi strani se niti domačini kljub prepričljivi zmagi, niso posebno izkazali.
Pri borovcih pa se je v največji meri poznala neuigranost, saj ekipa igra v tej konurenci v precej spremenjeni postavi, kot je lani nastopala v prvenstvu dečkov. Upati je le, da bo že drugi nastop, in prvi na stadionu «1. maj» veliko bolj spodbuden in obetaven.
OSTALI IZID SKUPINE CUS Trst - Solaris	3:0
PRIHODNJE - 2. KOLO Bor - Volley club Trst Solaris - Inter 1904
MLADINKE Itas Fiume Veneto -La Scarpoteca	0:3
Bor - Sokol	3:1
PRIHODNJE - 2. KOLO Sokol - Orna La Scarpoteca - Bor
1:5
0:1
2:2
0:0
5:0
namizni tenis ;	?
V MOŠKI PROMOCIJSKI LIGI
Kras izgubil v gosteh
Preteklo nedeljo se je začelo tekmovanje v moški konkurenci promocijske lige v kateri nastopa tudi mlada ekipa ŠK Krasa. Tekmovalci so v glavnem mladinci in pionirji ter si nabirajo le izkušnje za važnejša tekmovanja kot so deželne kvalifikacije v mladinski konkurenci in državno mladinsko prvenstvo. V prvem kolu so se srečali v gosteh z Ardito iz Gorice, vendar so kljub borbenosti in požrtvovalni igri proti izkušenemu nasprotniku klonili s 5:3.
IZIDI
Minozzi - Castellani	1:2
Tripani - L. Colja	0:2
Gatta - I. Col.ia	2:0
Minozzi - L. Colja	2:0
Gatta - Castellani	2:0
Tripani - I. Cepa	0:2
Gatta - L. Colja	2:0
Minozzi - I. Colja	2:1 —s—
Remi Torina	
V nedeljo se je dvignil zastor nad državnim ekipnim prvenstvom ženske A lige, kjer nastopa šest ekip, med katerimi tudi Kras iz zgoniško-repentabrske občine. Prvo gostovanje je bilo za slovenske tekmovalke nadvse naporno, saj so se po dolgi sedemnajsturni vožnji pomerile z lanskoletnim državnim prvakom Fiat Carrelli Elevatori iz Barija. Takoj moramo povedati, da bodo za rdeče-bele letes nastopale mlajše tekmovalke, ker Miličeva letos ne bo i-grala, medtem ko se bo Blažinova udeležila le deželnih tekmovanj.
Prvenstvo samo bo zelo naporno, ker nastopa le šest ekip in bosta kar dve nazadovali v B ligo. Zato opažamo, da so se vse ekipe ojačile in
Fiat Carrelli Elevatori I. — Kras 5:0
Strino — Vesna Doljak 2:0 (13,20) Bevi)acqua — Sonja Doljak 2:1 (23, -19, 11)
Strino, Bevilacqua — Sedmak, Sonja Doljak 2:0 (19. 17)
Bevilacaua — Vesna Doljak 2:0 (10, 16)
Strino — Sonja Doljak 2:0 (16, 12)
"C.-F.
V mednarodnem prijateljskem srečanju v Neuchatelu je Torino igral s tamkajšnjo istoimensko švicarsko, ekipo neodločeno ^ i:L: 1 1
.....................................................iiiiiimiiiiiinnimiiimniiiiiMiiiliijnniiinininim.......
,	,	.	.	01	t|,^l|.t|lS	l.l*:	),\r- i
najele boljše tekmovalke iz raznih dežel. Nekatere pa so se celo odpovedale A ligi. Tako bomo letos priča izredno ostrim in borbenim dvobojem, saj bo vsak set lahko odločal o končni uvrstitvi. Ohranitev statusa prvoligaša bo za naša dekleta zelo težka naloga. Poleg Krasa bodo nastopale še: Fiat Carrelli Elevatori iz Barija, Canottieri Lecco, Wal-tercass S. Elpidio a Mare, Fiat Carrelli Elevatori n. in T.T. Recoaro iz Bočna.
Preidimo sedaj k nedeljskemu srečanju z najboljšo postavo iz Barija, za katero sta nastopili državna prvakinja Bevilacqua iz Mdana ter prvokategornica Strino iz Neaplja. Proti takim nasprotnicam pa Kra sovke niso igrale podrejene vloge, kot bi se dalo sklepati iz končnega rezultata. Izidi posameznih dvobojev dokazujejo, da so se morale lanske državne prvakinje pošteno potruditi, da so strle odpor mladih predstavnic Krasa. V igri posameznic sta za slovensko društvo nastopili sestri Doljak, v dvojicah pa Sedmakova in S. Doljak. Najlepši dvo-boi^rečani^iebjlmed S. Doljak igralka bi
Št« i V s %■	■ t *-i•
irmmni
II1111■ 11 m■ t. 1 • i im
Iz planinskega sveta
nekoliko športne sreče lahko premagala nasprotnico in pripravila pravo presenečenje.
Čez štirinajst dni čaka naše tekmovalke novo gostovanje, tokrat v Lecco, kjer se bodo srečale z izkušenimi igralkami Canottierija, že starimi znankami slovenskega društva.
KOŠARKA
V POKALU POKALOV
Zagrebška Cibona na Islandiji
64:64
71:67
14. Valter Verduno (Adria) 7,42 m 17. Karel Glavina (Adria) 6,90 m Disk:
1. A. F.ieppi (Lib. Videm) 31,67 m 12. Maks Viller (Adria) 17,83 m 14. Valter Verduno (Adria) 14,28 m Kroglica:
1. L. Caschiutti (NAF) 53.96 m 14. Andrej Čok (Adria) 37,32 m 16. Karel Glavina (Adria) 35,48 m DRUŠTVENA LESTVICA 1.	NAF Videm	765
Libertas Videm	765
3.	CSI - Prevenire - Trst	741
9.	Adria	625
R. F.
V okviru evropskega nogometnega prvenstva reprezentanc ped 21 leti je Rcmunija premagala Anglijo s 4:0, Danska pa Švedsko z 2:1.
BOKS
ZARADI DOPINGIRANJA
Aliju grozi diskvalifikacija
Bivši svetovni boksarski prvak Muhammad Ali ni le ostal praznih rok pri poskusu, da bi postal če trtič svetovni prvak težke kategorije, ampak mu sedaj celo grozi, da bo zaradi jemanja poživil diskvalificiran. Po dvoboju s Holmesom (2. cktobra v Las Vegasul je zdravniški pregled namreč poka zal, da je Ali jemal poživila in sicer so našli v njegovem urinu kodein in fenotiacin. Obe poživili sta na seznamu prepovedanih.
ODBOJKA
Neuigranost glavni krivec za poraz Borovih mladincev
Inter 1904 — Bor	3:0
(4, 10, 12)
INTER 1904: Hovhanessian, Fede-le, Chicco, Garbezzi, Plossi, P. in E. Longo, Blocher. Barbieri, Roma-nello, Peruch in -Perotti.
BOR: Tul, Sgubin, De Walder-stein. Batič, Pernarčič, Ferluga, Kalč in Blasina.
Mladinci Bora niso v prvem letošnjem prvenstvenem nastopu zaigrali tako, kot je bilo pričakovati in kot tudi zmorejo. Srečanje z Inter jem so izgubili s 3:0 pa čeprav bi lahko v zadnjem nizu zmagali, če ne bi pri vodstvu 10:7 napravili nekaj začetniških napak. Treba pa omeniti, da je Batič nastopil kljub poškodbi in da je Tul odigral prvo tekmo kot podajač. Še največ preglavic pa je delal sprejem, če k temu dodamo še neuigranost ekipe, je
Predavateljska sezona SPDT
Slovensko planinsko društvo v Trstu je s predavanjem dr. Fram četa Habeta, znanega slovenskega naturalista in jamarja, odprlo preš-nji četrtek svojo predavateljsko sezono 1980-81. Predavanje je odlično uspelo, saj je govornik izredno plastično in duhovito pripovedoval o lastnih doživetjih na otočju Galapa-gos in v Ekvadorju na južnoameriški podcelini, pri tem pa si je pomagal s skrbno izbranimi barvnimi diapozitivi. Kraje, kjer je Dar-tetn razvit svojo razvojno teorijo, je Habe obiskal kot član odprave Biološkega mštiluta iz Ljubljane, ki je za to dobila posebno dovoljenje ekvadorskih oblasti. Da bi bila čim manj prizadela prvobitna narava, so namreč te odločile, da lahko otočje Galapagos obišče letno le 30.000 obiskovalcev, še ti pa morajo biti znanstveniki in naravoslovci.
Po dr. Habetu pride na seznamu predavateljev na vrsto odbornik SPDT Dušan Jelinčič, ki bo 13. novembra opisal z besedo in d,apo zitivi svoje vtise s potovanja po Združenih državah Amerike. Naslov predavanja bo «Amerika, dežela kontradikcij* ■
V četrtek, 11. decembra, bodo priredili svoj večer diapozitivov domači člani, po počitniški pavzi pa bo 12. februarja 1981 inženir Mar ko Kmecl predvajal svoj film o jugoslovanskem in avstrijskem delu pešpoti od Drave do Jadrana, ki se povezuje z evropsko pešpotjo. Slednja vodi od češke meje preko velikih gozdov čez Donavo. Predalpe in Alpe do mehkih štajerskih gričev. V gore se bodo miselno tržaški planinci podali s predavanjem Janeza Bizjaka «Nepozabna pustolovščina - Grenland 78», ki bo opisoval vtise in dogodivščine z odprave savskih alpinistov v neznane gore onkraj severnega polarnega kroga. Za konec predavateljske se zone bo 9. aprila 1981 prof. Šime Letinič opisal nacionalni park Kor natskih otokov s svojimi pravljično j lepimi stenami.
Predavanja bodo vsa ob četrtkih ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, toda Usta, h so bila tu naštela, sestavljajo le okviren program, ki bo lahko v bodočem tudi delno spremenjen zaradi objektivnih težav. Istočasno pa bo SPDT priredilo tudi nekaj predavanj na planinsko tematiko po šolah za osnovnošolsko in srednje šolsko mladino.
Ostalo
delovanje SPDT
SPDT bo tudi letos priredilo ne kaj sprehodov v jesenskem in v zimskem času po tržaški okolici. Prvi tovrstni izlet bo na sporedu v nedeljo. 2B. t.m. Izletniki se bodo z avtobusom štev. 40 odpeljali do
preko meje do Tinjana. Isti avtobus odpelje iz Mr.čkolj nazaj proti Trstu ob 13. in ob 19. uri. Zbirališče bo ob 8.15 pred bivšo občinsko menzo na Trgu Liberta zraven železniške postaje.
Na stadionu «1. maj» se pod vodstvom Gianija Furlaniča nadaljuje tečaj predsmučarske telovadbe, ki ga vsako leto prireja SPDT. Te čajniki se bodo zopet dobili na «1. maju» jutri zvečer ob 20.30.
Slovensko planinsko društvo v Trstu razpisuje s sodelovanjem mladinske revije «Galeb» literarni natečaj ob priliki• izleta, ki ga priredi Športna šola v izvedbi SPDT, 26. oktobra v Milje in okolico. Najboljši spisi z izleta bodo objavljeni v «Galebu», prvi trije pa napra jeni. Spisi morajo prispeti na uredništvo «Galeba» najpozneje do 5. novembra.
Izlet planinskega društva
Ljubljana Matica v Ekvador
Planinsko društvo Ljubljana Matica organizira od 12.12.1980 do 4.1. 1981 zanimiv planinski izlet - trek k ing v Ekvador.
Udeleženci bodo z ljubljanskega letališča na Brniku poleteli preko New Ynrka do Quita, glavnega mesta Ekvadorja. Med bivanjem v tej deželi se bodo najprej povzpeli na Tungurahuo (5.100 m), kar bo hkrati tudi predpriprava za vzpon na šesttisočak Cotopaii (6.005 m).
Po planinskem delu izleta se bodo preko džungle spustili do krajev Esmeraldas in Atacames, kjer bodo ob obalah Tihega oceana in ob kopanju v toplem morju preživeli novo leto.
Vsi tisti, ki pa bi radi videli še znamenite otoke Galapagos, morajo doplačati 500 ameriških dolarjev. Letalo jih bo iz Quita prepeljaio na Galapagos, kjer bo nepozabno o-semdnevno križarjenje med otoki.
Vse informacije in prijave sprejema PD Matica, Miklošičeva 17, tel. 312645 (061) 61000 Liubljana
v tretjem setu z 21:19.
Igralci Mladine se bodo v soboto udeležili državnega turnirja v Veroni, teden kasneje, pa bodo na go-
NAMIZNI TENIS
V DRUGEM KOLU C LIGE
Kriška Mladina za las klonila proti favoritu
Namiznoteniški igralci športnega društva Mladina bi v drugem kolu državnega prvenstva C lige kmalu pripravili pravo senzacijo. S tesnim izidom 5:4 so šele po treh urah in pol klonili proti favoritu v skupini, Azzurri iz Gorice. Takega izida si nihče ni pričakoval, moramo pa poudariti, da so tokrat Alen in Niko Tence ter Diego Košuta zaigrali res izredno in premagali boljše in bolj kvotirane nasprotnike. Naj omenimo, da je Alen Tence proti drugo-kategomiku Coceaniju zaigral svo-
stovanju v Belianu v prvenstva C lige. IZIDI	tretjem kolu
Mladina - Azzurra	4:5
A. Tence - Leghissa	2:1
N. Tence - Coceani	1:2
Košuta - Bova	0:2
A. Tence - Coceani	1:2
Košuta - Leghissa	2:1
N. Tence Bovo	2:1
Košuta - Coceani	1:2
A. Tence - Bovo	2:0
N. Tence - Leghissa	0:2 A. S.
NOGOMET
V mednarodnem prijateljskem srečanju v Firencah je sinoči Fioren-tina premagala ameriško enajsterico Cosmos s 6:3 (3:1).
RIM — Predsinočnjim so odigra-povratna srečanja preliminarnega kola v pokalu pokalov v košarkarskem pokalu pokalov.
IZIDI
Sandvika BBK (Šved.) — Pelikarhut Kotka (Fin.)
(kval. Sandvika BBK)
Verviers (Belg) —
Olimpiakos (Gr.)
(kval. Verviers)
Le Mans (Fr.) — Alexandrie (Egipt)	forfait
(kval, Le Mans)
Levski Spartak (Bolg.) —
Limassol (Ciper)	100:69
(kval. Levski)
Srečanji med FC Reykjavikom in zagrebško Cibono bosta na sporedu danes in jutri v glavnem mestu 1-slandije. Istanbul (Turč.), Kaunas (SZ) in Doncaster (Angl.) so se u-vrstili naravnost v osmino finala, medtem ko bodo lanski zmagovalec Turisanda Varese, Squibb iz Can-tuja in Barcelona nastopili šele v četrtfinalu.
OBVESTILA
ŠZ Bor
sporoča, da bo v petek, 17. t.m., na stadionu «1. maj» ob 19. uri sestanek vseh skupin, ki bi se želele ukvarjati z rekreacijsko dejavnostjo.
• • *
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 16. t.m., ob 20. url
V Ul. sv. Frančiška 20.
* * *
ŠD Polet
vabi Jtar|c ketalkarske sekcije ua sestabek; ki bo danes, IS. t. m„ ob 20. uri v športnem krožku
Poleta, na Konkonelski ulici.
• * *
ŠK Kras
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok na letošnji tečaj o-troške telovadbe. Vpisuje odbornica Neva Obad, Salež 14, tel. 229359.
• • •
ŠD Dom — Gorica
obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass.
• * «
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi miniba-sketa v ohčinski telovadnici v Nabrež>n! nb torkih i" petkih od 16.3« do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar nh urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
• • «
ŠZ Bor
odbojkarska sekcija obvešča, da so vpisi za dekleta in fante, ki bi radi trenirati odbojko še jutri, od 14. do 15. ure na stadionu «1. maj» - tel. 51-377.
Mačkolj, nato pa se peš podali jo življenjsko tekmo ter klonil šeie
Elena Maver (na sliki v skoku, med mladinsko temo s Sokolom) se razvija v eno najboljših Borovih tolkačic
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,5b din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
16. oktobra 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61C00 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vlš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali v Italiji pri SPI,
upravi, iz vseh drugih dežel
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala! in tiska I
zn*
iTrst
čfan Italijanska Zveze časopisnih založnikov F1EG
m
OS BOBU 21. emmHS KONFERENCE, KI POTEKA V BE0CMBU
Generalni sekretar UNESCO M’ Bow včeraj na obisku v Ljubljani
Podpisana pogodba o dolgoročnem sodelovanju med mednarodnim centrom za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju in Unescom
M’Bow je opozoril na večino perečih problemov, ki slabšajo položaj dežel v razvoju, k njihovemu reševanju pa lahko nedvomno prispeva tudi ljubljanski mednarodni center, posebej ker je rezultate znanstveno-raziskovalnega dela mogoče uporabiti neposredno v proizvodnih procesih. Na koncu sta se sogovornika pogovarjala o nekaterih konkretnih možnostih sodelovanja med UNESCO in centrom, od katerih bi nekateri dobili dokončno podobo že med 21. zasedanjem generalne skupščine UNESCO, ki poteka v Beogradu.
Včeraj popoldan je generalni direktor UNESCO Amadou M’Bow o-biskal s soprogo in sodelavci center UNESCO za kemijske študije v Ljubljani, ki je postal član te specializirane agencije OZN pred ne ka.i dnevi na generalni skupščini UNESCO v Beogradu. Sprejela in
Najboljša plesalka
LJUBLJANA — Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju je dobil še eno veliko priznanje za uspešno delo ter vzpodbudo za njegovo nadaljevanje. Včeraj sta Generalni sekretar UNESCO M'Bow, ki se je mudil v Ljubljani, in predsednik sveta centra dr. Anton Vra tuša podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju med centrom, in UNESCO.
V pozdravnem govoru je dr. Vratuša seznanil visokega gosta z delom centra, s posameznimi raziskovalnimi projekti, načinom financiranja, kadrovsko zasedbo, oblikami izobraževanja kadrov iz dežel v razvoju za delo v podjetjih v druž beni iastnini. Posebej je orisal ti ste dejavnosti, ki se nanašajo na probleme izobraževanja, prenose tehnologije ter vloge žensk pri razvoju teh dežel.
v Lon-moder-
Jean Munroe-Martin, po rodu iz Grenade, a stalno naseljena denu, je osvojila prvo mesto na britanskem tekmovanju v nih plesih	(Telefoto AP)
V NEAPELJSKI INDUSTRIJSKI CONI
Oblak strupenega plina preplašil prebivalstvo
Dolavec tovarn« «Mobiloil» povzročil nenamerno sprožitev večje količine etil-merkaptana
NEAPELJ — Oblak plina precejšnje velikosti toda majhne strupenosti se je včeraj zjutraj razpršil v neapeljski industrijski coni. Gasilci krajevne postaje v Ul. del le Brecce so s pomočjo občinskih tehnikov proti onesnaževanju okolja izvršili vrsto analiz in kmalu ugotovili naravo skrivnostnega plina. Gre za manjšo količino etil -msrkaptana, ki ga v industriji že dalj časa ne uporabljajo. Kljub temu so v rafineriji petrolejskih derivatov rMobiloil* hranili še nekaj svinčenih sodov. Prav iz enega izmed teh se je po nerednem pesegu de’avca sprožila večja količina plina, ki povzroča le bruhanje in rahlo omotico.
Skupina 70 delavcev bližnje tovarne <rItaltrafo» družbe Ansaldo se je tako zaradi slabosti zatekla v bližnjo bolnišnico Lorete Nuoto. Zdravniki so po bežnem pregledu zadržali le tri osebe, ostale pa izpustili s 21 urno prognozo.
Ob’ak plina se je nato v popoldanskih urah pomaknil proti naselju Terre del Greco in povzročil velik preplah med prebivalstvom, ki še ni bilo obveščeno o nenevarnosti etil - mprkaptana. Plin, ki se je raztezal v dolžini treh kilometrov, se je proti večeru nato popolnoma razredčil, ne da bi povzročil nadaljnjih težav.
Prefinjena železniška zveza med Sowetom In Johannesburgom
JOHANNESBURG —Včeraj zgodaj zjutraj je eksplozije peklenskega stroja prekinila železniško povezavo med Johannesburgom in satelitskim mestom Sovvetom. kjer živi približno milijon Afričanov. Eksplozija je povzročila samo večjo gmotno škodo. Po še nepotrjenih vesteh so včeraj zjutraj v Sowetu začele
tudi demonstracije proti sklepu krajevne uprave, ki je podelila naslov častnega občana in nagrado svobode južnoafriškemu ministru za sodelovanje in razvoj Pietru Koomhofu. Prebivalstvo Soweta je to razumelo kot provokacijo in včeraj organiziralo masovne demonstracije.
BELFAST (Irska) — Skupina treh neznanih atentatorjev je včeraj zjutraj ubila ustanovitelja irske republikanske socialistične stranke Ronnija Buntinga in težko ranila njegovo ženo. Domnevajo, da so Buntinga umorili predstavniki protestantske frakcije, ki so junija meseca ubili pripadnico socialistič-stranke Miriam Daleyevo.
pozdravila jih je dr. Aleksandra Kornhauser, ki je obrazložila dosedanje in prihodnje delo centra, nato so si gostje ogledali prostore, v katerih bo odslej velik del znanstveno raziskovalnih naporov namenjenih tudi potrebam UNESCO oziroma njegovim članicam.
ZORAN SENKOVIČ
Iz komisije za kulturo in komunikacije UNESCO
BEOGRAD — Kultura v družbi mora biti dostopna vsem. To je poudarila večina udeležencev v razpravi na sejah komisije za kulturo in komunikacije 21. generalne konference UNESCO, ki zdaj obravnava vprašanja participacije v kulturnem življenju ter umetniškem in intelektualnem ustvarjanju.
Predstavniki držav v razvoju so poudarili, da so ti problemi v njihovih okoljih prepleteni s problemi nepismenosti, nezadostne izobraženosti in nerazvite infrastrukture na področju kulture.
Američanu Kleinu Nobelova nagrada za ekonomijo
STOCKHOLM — Docent ameriškega vseučilišča v PennsyIvami, dr. Lawrence R. Klein je dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo. Klein je svetovno znana osebnost, cenijo pa ga predvsem za študij v zvezi z ekonometrijo, to je ekonomska analiza mnoštvenih podatkov po posebnih statističnih metodah z namenom, da se odkrivajo e-konomski pojavi in predvideva njih učinek. Klein je v dobi maccartiz-ma zapustil ZDA in se zatekel v Veliko Britanijo. Kasneje je tudi zavrnil ponudbo predsednika Carterja, ki mu je ponudil vidno mesto v njegovi vladi,-
V zvezi s podelitvijo Nobelove nagrade za mir Argentincu Adolfu Perezu Esquivelu je argentinska vlada s 38-urno zamudo izrazila svoje stališče. Dnevnik «Buenos Aires Herald*, ki se sklicuje na u-radno noto vlade zgovorno opredeljuje odločitev norveških akademikov kot «tragično napako*.
Končani pogovori med delegacijama ZKJ in kitajske partije
BEOGRAD — Včeraj so bili v Beogradu sklepni pogovori med delegacijo ZKJ, ki jo je vodil član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in delegacijo kitajske KP pod vodstvom člana politbiroja in člana sekretariata CK KP Kitajske. Med daljšim prijateljskim pogovorom so izmenjali mnenja o sedanjem mednarodnem položaju, še posebej o boju za mir in reševanju kriznih žarišč, ki resno ogrožata mir in varnost v svetu. Med pogovorom so še posebej obravnavali nadaljnji razvoj odnosov in sodelovnja med ZKJ in kitajsko KP. (dd)
Mati šesterčkov zopet v službi
AREZZO — Rosanna Cavigli Gianni, ki je pred približno devetimi meseci rodila šesterčkp, je ponovno začela delati kot osnovnošolska učiteljica. V službo se je vrnila. ker. njena številna družina, kljub obilni pomoči, ne more shajati z eno plačo. Med številnimi težavami. ki jih je povzročalo hitro povečanje družine je tudi ta, da je postalo stanovanje premajhno. Občina Bibbiena, kraj v katerem živi družina Cavigli je že sporočila, da bo omogočila tej družini cenejši nakup zemljišča, na katerem si bo zgradila primerno veliko hišo.
Kraljica Elizabeta II. v Rimu
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
V PIRANU SIA VILI OBČINSKI PRAZNIK
Podeljena občinska priznanja - Predsednik občinske skupščine Mikeln o dosežkih m načrtih Pirana
Angleška kraljica Elizabeta je še vedno na obisku v Rimu. Včeraj je položila venec k grobu neznanega vojaka, opoldne pa jo je sprejel na uradno kosilo ministrski predsednik Francesco Cossiga (Telefoto AP)
PIRAN — Prebivalci piranske občine so danes proslavili svoj občinski praznik v spomin na delovanje mornariškega odreda na obalnem območju pred koncem druge svetovne vojne. V gledališču Tartini je bila dopoldne slavnostna seja občinske skupščine, ki se je je ob delegacijah pobratenih občin Visa in Ogleja ter številnih gostov, udeležil tudi narodni heroj in revolucionar Miha Marinko.
Predsednik občinske skupščine Tone Mikeln je v slavnostnem govoru orisal dosežke in načrte občine, ki letos beleži ugodno rast občinskega gospodarstva, hitrejše raz-i predan je trgovske mreže, postavlja-i nje novih naselij, skladno reševanje vprašanj otroškega zdravstvenega varstva in izobraževanj*", ter razmeroma dobro varovanje 'zgodovinske dediščine.
PO TORKOVI ODDAJI O SLOVENCIH NA KOROŠKEM
Televizija razburila «uradno» koroško
Oddaja, ki sta ju pripravili ljubljanska in dunajska televizija, je izzvala kritike koroškega deželnega glavarja Wagnerja - Dokaj pozitivne ocene med koroškimi Slovenci
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
CELOVEC — «Na splošno dobro*: to je najkrajši povzetek stališča koroških Slovencev do torkove jugoslovansko-avstrijske televizijske oddaje «Dve je več kot ena*. Oddajo so na Koroškem pričakovali s precejšnjim zanimanjem, pa tudi z bojaznijo, da bi utegnila zbrisati bistvo problema, saj gre za občutljivo politično temo, ki jo z avstrijske stratii' obravnavajo površno in tako, kakor da manjšinskega vprašanja sploh ni;
Koroški Slovenci hvalijo predvsem uvodno besedilo soavtorja oddaje Borisa Berganta, ki je povzelo politično bistvo problematike, pa tudi komentarje med posameznimi sekvencami filma, ter sodijo, da je oddaja avstrijski javnosti postregla s številnimi informacijami o položaju manjšine. Celoten vtis je bil sicer tak, kakor da na Koroškem vladajo dokaj idilične razmere in kakor da heimatdienstovskega pri tiska sploh ni. Tudi dolgotrajen prikaz dvojezičnega pouka bi bilo mogoče razumeti tako, kakor da je šolsko vprašanje na dvojezičnem področju rešeno, toda nastopi kmeta Kerta, učiteljev Polanska in Wrulicha, odvetnika Wiegeleja in drugih so bili tako impresivni, prepričljivi in neposredni, da je kritična avstrijska javnost morala razpoznati osnovne črte problema in tudi zaznati pripravljenost koroških Slovencev, konstruktivno prispevati k reševanju odprtih vprašanj. V svojevrsten prispevek k razumevanju položaja so bile tudi izjave «druge strani*, bile so namreč po večini dokaj tendenciozne in ozko-glede. Začudenje je vzbudilo, da so kljub drugačni napovedi, imeli priložnost govoriti tudi nekateri funkcionarji, tako na primer škocjanski zdravnik Berger, ki je mandatar ^svobodnjaške*, zelo nacionalistič no usmerjene FPO, poslanec SPO Gradenegger, ki je trdil, da so določila državne pogodbe rizpolnje na», in bivši poslanec OVP «vindi-šar* Petschnig, ki je sicer nehote razkril žalost človeške eksistence in frazerstvo političnega izrazoslovja pripadnika izmišljene ^domovini zveste narodnosti*.
Deželni glavar Leopold Wagner je reagiral takoj po koncu oddaje in včerajšnje tKleine Zeitung* je že objavila njegovo stališče, ki je dokaj odklonilno. Dejal je, da se je pokazalo, «kako cvetoča skupnost* so koroški Slovenci in pribil, da so določila državne pogodbe auresni-
ne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtHiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiaMiiiiitiiiHiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiHiiiniiiiHiiiiiinifniiiiiHiiiitiiiiiiiiie
Zajeti tanki iranske armade
''{K-'' mm t s*
Iraška tiskovna agencija INA je objavila to fotografijo zajetih iranskih tankov
(Telefoto
čena», sicer pa je menil, da so bile «uteži neenakomerno porazdeljene*, kajti «na jugoslovanski strani je sedel politično izkušen mož, na avstrijski pa zgolj izdelovalec zgodovinskih filmov*. Po Wagnerjevem mnenju se je «spet izkazalo, da avstrijska televizija ne more nadomestiti politike* in je prizadevanje avstrijskih soavtorjev po objektivnem prikazovanju slovenskih teženj proglasil za «misijonarsko poučevanje*, ki da ne prispeva k pomiritvi. Wagner se je seveda tudi ostro zoperstavil primerjanju Koroške in Južne Tirolske, zbodlo pa ga je tudi Bergantovo opozorilo, da imajo na Dunaju več posluha za pro-
bleme koroških Slovencev kot v Celovcu.
Negativno so reagirali tudi predstavniki ljudske in «svobodnjaške» stranke, češ, «ni bilo reciprocitete*, «cddaja je bila preveč levičarska*. ^Jugoslovani so se bolj uveljavili kot Avstrijci*, «to ni bila veljavna dokumentacija* ipd Daljše ocene bodo objavili šele jutrišnji • časopisi.
Na dunajski centrali avstrijske televizije so povedali, da so bili telefoni sinoči «vroči». Svo.ie mnenje je o oddaji povedalo 84 večinoma anonimnih gledalcev. Samo 13 mnenj je bilo pozitivnih, ostala so
'bila odklonim 'Bildlfc tudi 'nekaj
groženj na račun avstrijskega so avtorja Anicsa, češ, da je koroške Slovence prikazoval preveč pozitivno. Telefonsko kampanjo je očitno organiziral koroški Heimatdienst. Tudi gledalci, ki so telefonirali na celovško televizijo — 21 jih je bilo — so se večinoma razburjali nad «protinemškim značajem* oddaje. Tisti, ki so reagirali pritrdilno, so hvalili predvsem svobodno konfrontacijo nasprotujočih si stališč, izpovedno raven slovenskih udeležencev in dejstvo, da je bila jugoslo-vansko-avstrijska koprodukcija na tako občutljivem področju sploh možna.
'	SLAVKO FRAS
Na slavnosti so občinski enoti teritorialne obrambe, višji pomorski šoli ob njeni 20-letnici delovanja in posameznikom Stanetu Jenku, Vasiliju Iliču in Antonu Lovšinu podelili občinska priznanja. Za tem so odprli prenovljen zdravstveni dom v Piranu, ki bo začel z rednim delom konec meseca. V naslednjih dneh se bodo zvrstila še razna športna in družabna srečanja.
L. O.
Oblikovali sekcijo za slovenski jezik
LJUBLJANA — Svet za kultura predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je danes imenoval sekcijo za slovenski jezik v javnosti, ki naj bi skrbela za nadaljnji razvoj jezikoslovja in za uveljavljanje teoretičnih in političnih opredelitev iz tega področja v vsakodnevnem jezikovnem izražanju v vseh družbenih sredinah.
Za ustanovitev sekcije, ki ji bo predsedoval profesor ljubljanske filozofske fakultete, Matjaž Kmecl, so se zavzeli na lanskoletnem srečanju slavistov v Portorožu. V okviru sekcije bedo delovale skupine za različna področja jezika. Sestavili so tudi skupino, ki se bo ukvarjala z jezikom zamejskih Slovencev, izseljencev in začasno zaposlenih V tujini.
V Peruju zaplenili tono kokaina
LIMA — Perujska policija je zaprla skupino kolumbijskih prekupčevalcev z mamili, ki je v zadnjih treh mesecih izvozila iz Peruja v ZDA, Kanado in Evropo deset ton kokaina. IM aretaciji skupine so poleg policije sodelovali tudi pripadniki perujske pehote in letalstva. Med aretacijo so zaplenili tono kokaina, člane iste organizacije so aretirali tudi v ZDA in Mehiki.
Kaj je
Stacri?
-... ■
JZ'

In.
JE NOVI ELEKTRONSKI SISTEM,
KI GA UPRAVLJA KREDITNI ZAVLi)
r\
I
italijanskih HRANILNIC
ICCRI
1
:
M
:
I
m
m
1
1
I
I
I
il KI POVEZUJE VSE HRANILNICE
casse Di risParmi o in
ZAVODE &A:\ICME DEL WUNTE«
PO ZASLUGI sistema stacri bo tvoja HRANILNICA ALI TVOJA RANCA DEL MONT E POSTALA PRVA BANKA S TISOČIMI PODRUŽNICAMI PO VSEJ ITALIJI.

m
i ■
i
ii
V
L t
1
i 'I
i
r j
J
Hranilnica Casse di Rlsparmio In zavodi Banche del Monte zaupalo v bodočnost države. Prav zaradi tega da|o odslej na razpolago vsem, ki — kot tl — veruielo v to. kar delalo, novo eredetvo za napredek; sistem avtomatskega daljnoplsnlka STACRI.
To |e sistem, ki zbriše razdalje In čas. ka|tl direktno povezuje 3731 podružnic Italijanskih hranilnic.* Tudi dopisovanje se bo pospešilo. Tako boš tudi ti lahko opravil v najkrajšem času pelo vrsto bančnih poslov na vsem Italijanskem ozemlju.
Novi sistem STACRI upravl|a kreditni zavod hranilnic — ICCRI, ki tako zagotovila pomembne centralizirane storitve italijanskih hranilnic Casse dl Rlsparmio In zavodov Banche del Monte. razpolago vsem, ki — kot tl — verujejo v to, kar delajo, novo
le CASSE M RISMRMIO le BAN« DEL MONTE
S sistemom STACRI, 3731 podnižnic tebi na uslugo, kjer delaš in živiš.
• Odele) je v direktnem poslovnem razmerju 45 italijanskih hranilnic Casse di Rlsparmio ter 6 zavodov Banche del Monte, V nekaj
mesecih bo sistem STACRI povezoval vse hranilnic« Casse dl Rf-spormio in zavode Banche del Mont« na italijanskem ozemlju.