Naročnina Daevpa Izdajo za državo SHS mesečno 2.0 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mcriefino 33 Din nede!|skn Izdala celolemo v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petli-vrsta mali oglasi po 1'30 ln 2 D.veCJI oglasi nad 45 mm villne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri vet|em g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po preznlKu Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. 6UI1 Rokopisi se ne vratafo, nefranklrana pfsma se ne sprefemalo Uredništva telefon štev. S O. upravnlStva Stev. 328 list sa slovenslci naroči Uprava le vKopItarievl ul .St. 6 - Čekovni račun: Cfnblfana Stev. lO.tiSO ln 10.34P sa tnserate. SarafevoSt.7 363, Zagreb St. 39.011, Vraga ln Vuna/ St. 24.797 Vlada dela na dhkreditsranju parlamenta. SABOTIRANJE PARLAMENTARNEGA DELA SE DOSLEDNO NADALJUJE. — RADIKALI HOČEJO VOLITVE, KI BI JIH SAMO ONI VODILI. — ŽELJE PO DIKTATURI. — SKUPŠČINA SE MORA RAZPUSTITI, PREDEN BI MOGEL ODBOR ZA PREISKAVO KORUPCIJE PRITI DO REZULTATA. — AKCIJA PROTI SLOVENIJI. — PARLAMENT GHE ŽE TA MESEC NA POČITNICE. — ČISTO STRANKARSKI SPREJEM FRANCOZOV. Belgrad, 5. junija. (Izv.) V parlamentu je Je danes življenje popolnoma izumrlo, ker niso za danes sklicane seje nobenega parlamentarnega odseka. Edina sekcija, ki je bila včeraj sklepčna, odbor za izenačenje davčnega zakona, ni imela danes seje, ampak se bo sestala šele v ponedeljek. V opozicionalnili političnih krogih prevladuje vtis, da vladna večina namenoma sabotira parlamentarno delo iu skuša v javnosti vzbuditi mnenje, da je parlament za vsako delo nesposoben, pri čemer računa s tem, da široka javnost ne bo razmišljala o dejstvu, da je za parlamentarno delo odgovorna vladna večina, ne pa opozicija, in da manjšina sploh ne more parlamentarne ekspeditivnosti ne pospeševati, ne ovi-virati, ako večina noče. Vlada je sicer po dolgi neaktivnosti narodni skupščini predložila nekaj zakonov. Zdi se pa, da misli resno samo na trgovinsko pogodbo z Italijo. Druge zakonske predloge pa je skupščini predložila zato, da bi maskirala svojo voljo za delavnost, za katero ji pa ni mar, ker jo lahko delujoča skupščina spravi vsak hip v nevarnost, da vsled razcepljenosti vladnih strank pri pre-tresanju zakonskih predlogov pade. To pa se ne sme zgoditi, ker je Pašič Uzunoviča prede-stiniral za to, da še nekaj vlada parlamentarno, potem pa da gre seveda na volitve, ne v imenu parlamentarne večine, marveč v imenu radikalne stranke brez večine Hrvatov in Slovencev. Politika Uzunoviče\e vlade je pa sploh Usmerjena protiparlamentarno. Zato se vedno bolj širijo glasovi, da pripravlja Uzunovičeva vlada samo pot diktaturi, vsled česar bi se moral parlamentarizem diskreditirati. V političnih krogih je v zvezi s tem vzbudil veliko pozornost članek v oficielnem glasilu društva »Narodna Odbrana«, ki, kakor znano, stoji pod vodstvom vojvode Stepana Stepanoviča. »Narodna Odbrana« piše v tem članku, da se je parlamentarizem pri nas diskreditiral in izkazal, da se z njim ne more več dalje, in zaradi tega odkrito zahteva diktaturo. Radikali vseh barv so s tem popolnoma zadovoljni, predvsem pašičevci, ki hočejo za vsako ceno delovanje anketnega odbora za raziskovanje korupcionističnih afer Rade Pašiča zavleči, da ne bi mogel ta odbor priti do nobenega rezultata, dokler se ne bi narodna skupščina razpustila. Med tem časom hočejo opozicijo zaposliti s številnimi interpelacijami proti posameznim bivšim opozicionalnim ministrom, katerim sicer ne morejo očitati prav nobenih korupcionističnih afer. Z ustvarjanjem korupcionističnih afer pa mislijo v javnosti vzbuditi mnenje, da so bili vsi ministri koruptni. Predno bi se pa mogla javnost o teh navideznih aferah ustvariti svoje mnenje, bi šli radikali na volitve. Ljubljanski protikorupcionistični shod je tej vladni politiki prekrižal račune in obrnil pozornost Pašičevih radikalov na Slovenijo. — Vtis ljubljanskega shoda je bil mogočen. Od tam prihaja veter čiščenja. Zato je treba Sloveniji posvetiti več pozornosti. — Radikalna stranka sklicuje v Maribor shod, ki naj bi bil odgovor na neljub shod in bil začetek akcije proti SLS. Ugotovitev dr. Korošca na ljubljanskem shodu, da ljubljanski narod ne mrzi srbskega naroda in da njegova borba za enakopravnost ni naperjena proti Srbom, med katerimi ima slovenski narod celo prijateljske stranke, v radikalnem časopisju ni našla odziva, ker je radikalom neljuba. Saj bi bila volivna agitacija radikalov med srbskim narodom ta, da bi se še moglo naprej govoriti, da opozicionalne stranke v Srbiji sodelujejo z SLS, ki mrzi Srbe in ki je vrhutega protidržavna in nevarna, ker dela vatikansko politiko, to je državi nevarno politiko, kakor se izražajo pašičevci. To natolcevanje v gotovih krogih še vedno užiga in se jemlje kot gotovo dejstvo. Pašičevci se nadejajo, da bodo s pomočjo Pucljeve stranke in samostojno demokratskega vladnega aparata, ki je ostal v Sloveniji na krmilu, omehčali in upognili slovenski narod, da bi siužil njihovim ciljem, čeprav proti lastnim interesom. Belgrad, 5. jun. (Izv.) Ministrski predsednik Uzunovič se je danes odpeljal v Niš. Dopoldne je imel sestanek s predsednikom narodne skupščine Markom Trifkovičem. Seja ministrskega sveta se ni vršila, ker je šel Uzunovič k Pašiču in so ministri zastonj čakali na njegovo vrnitev. V političnih krogih j a to vzbudilo veliko pozornost, kakor tudi dejstvo, dia Pašič ne bo odpotoval ne danes ne jutri v Karlove Vari, kakor je bilo prvotno določeno in kakor zahteva Pašičevo zdravstveno stanje. V parlamentarnih krogih se to dejstvo razlaga tako, da je pričakovati sprememb v političnem položaju. V zvezi s to kombinacijo poročajo »Novosti«: r,Kakor se iz^e iz krogov radikalnih poslancev, bo skupščina v najkrajšem času razpuščena, tako da se ne bo mogel skleniti noben zakon iz serije neobhodno potrebnih zakonov, ki jih ljudstvo že dolgo pričakuje.« Po naših vesteh bo vlada od zakonskih načrtov, ki čakajo že dolgo na rešitev v skupščini, predložila samo trgovinsko pogodbo z Italijo. Po sprejetju nekaterih manj važnih predmetov, prošenj in pritožb, bo vlada skupščino poslala na večmesečne počitnice. V parlamentarnih krogih se je danes zatrjevalo, da bi imela trgovinska pogodba z Italijo priti pred skupščino vsaj do 9. t. m. in da namerava vlada odgoditi skupščino v soboto, 12. t. m. V vladnih krogih se sicer ta vest demantira, koncedira se pa, da bo skupščina gotovo morala na počitnice 20. ali 25. junija. Belgrad, 5. junija. (Izv.) V političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da so včeraj v Belgrad prispeli gosti iz Francije ter da so menda na višje povelje prepotovali Ljubljano in Zagreb, ne da bi sc tamkaj usia-vili. V tem jc očividen namen, da se ne bi Francozi poučili o »prečanskih« razmerah in da bi se tako v Belgradu mogli prepričati od vladnih režimskih aranžerjev o stanju v državi, kakor si ga oni predstavljajo. Vse jc tako aranžirano, da nihče, ki jc proti sedanjemu režimu, ne bo mogel priti v stik s Francozi. Današnje »Novosti« tudi pišejo o tem in pravijo: »V današnjem političnem položaju ni mogoče izvesti nobene stvari, da jc ne bi radikali pobarvali popolnoma strankarsko. Treba je samo pogledati na spored sprejema. Povsod jc pritisnjen demonstrativen strankarski pečat. Kateri ugleden javni delavec jc povabljen? Od kdaj in v kakšni obliki uživa Krsta Miletič sloves kulturnega in političnega posredovalca med Francozi in med nami? Zakaj sc odklanjajo nerežimski ljudje? Ali je morda nekdanje simpatije našega naroda napram Francozom treba strankarsko monopolizirati?« —o— Shod HPS v Potegi. Zagreb, 5. junija. (Izv.) Jutri sc bo vršil političen shod HPS v Požcgi, na katerega prideta tudi predsednik SLS dr. Korošec in predsednik HPS Stjepan B a r i č. To zborovanje pričakujejo z velikim zanimanjem, ker jc zadnji čas v tem kraju HPS preccj napredovala in jc Radič že zadnjič v Požcgi doživel velik neuspeh. Istega dne sc bo vršilo zborovanje tudi v Rušcvu pri Požcgi. Radič v Dalmaciji. Zagreb, 5. junija. (Izv.) V nedeljo sc vrši v Zagrebu proslava Radičevih pevskih društev. Na slavnost pridejo tudi radičevski poslanci iz Belgrada v spremstvu osmih radikalnih poslancev, Stjepan Radič sc mudi že nekaj dni v Dalmaciji. Časnikarjem noče dajati nikakih izjav. V Podgorici živi popolnoma samotno. Volitev šibeniškega župana. Šibenik, 5. junija. (Izv.) Ivolilcv dr. Tar-taglic za splitskega župana, je vzbudilo mnogo nevolje med hrvatskimi strankami. Dr. Tar-taglia jc znan svobodomislec in zelo naklonjen samostojnim demokratom. Kot rcakcija na to, jc prišlo do sporazuma med radičevci in HPS glede volitve župana v Šibcniku. Pogajanja, ki so bila že prekinjena, so se ponovno pričela in privedla do soglasja. Tako jc izvoljen za župana v Šibcniku radičcvcc, hrvatska pučka stranka pa jc v svetu ^lobro zastopana. ' t-o— Razprava o locarnskih pogodbah v francoskem senatu. NEZAUPANJE NAPRAM NEMČIJI. — VPRAŠANJE PRIKLOPITVE AVSTRIJE K NEMČIJI. Pariz, 5. junija. (Izv.) Pri včerajšnji debati o lokarnskih pogodbah se jc zavzemal predsednik zunanje političnega odbora senata senator Hubert za takojšnjo ratifikacijo pogodb. O rusko-nemški pogodbi jc izjavil, da nc nasprotuje duhu lokarnskih pogodb in da jo jc inspiriral isti mednarodni duh, ki jc vodil politiko do sklenitve pogodb v Lokarnu. Lokarnske pogodbe sicer niso izpolnile vseh želja Francije, toda francoski zunanje-politični položaj so izdatno zboljšale. Glavno pa je direktno zbližanjc z Nemčijo. Generala Mcrlin in Bourgcois sta izražala bojazen, da Nemčija nima resne volje izvesti razorožitve. Nad 100.000 mož varnostne policijc, ki obstoja večji del iz bivših podčastnikov, predstavlja skupno z armado najboljši kader za slučaj mobilizacije. Tudi ni nemška vlada nič resnega ukrenila na zahtevo poslaniškc konfercncc, oa sc razpuste vsa tajna društva, ki imajo militaristične namene. Vedno večji izdatki, ki jih Nemčija daje za armado in mornarico ter za manevre, upravičujejo misel, da se Nemčija pripravlja na bodočo vojno. Radi tega jc kljub lokarnskim pogodbam na mestu preccjšnjc nezaupanje napram Nemčiji. Levičarski republikance Chcncbcnoit je opozarjal na nevarnost, da sc z lokarnskimi pogodbami daje Nemčiji juridična možnost, da v nasprotji- z mirovnimi pogodbami v San Germainu izvede priklopitev Avstrije. Vpra- šanje priklopitvc Avstrije k Nemčiji jc daitrss bolj aktualno kot kdaj poprej, ker sc ravno sedaj nahaja v Parizu bivši zvezni kanclcr dr. Scipcl. V memorandumu, ki jc bil izdan pred lokarnskimi dogovori, jc govora o vzhodnih in zapadnih mejah Nemčije, južne meje pa niso nič omenjene. Značilna jc agitacija Nemčije za združitev. Dr. Seipel sc ni nikdar jasno izrazil v tem vprašanju, tudi nc v zadnjih pariških govorih. Francija sc mora na vsak način upreti združitvi Avstrije in Nemčije, ker bi to pomenilo izpolnitev nemškega srednjeevropskega načrta. Združitev bi pomenila tudi izolacijo Čc« škc. Toda Evropa ima višje interese, ki morajo zapostaviti pravice posameznih narodov, to je sveto pravo Društva narodov. Ministrski predsednik Briand jc izjavil, da ni opravičen niti prevelik optimizem niti pretiran pesimizem. Prepričan sem, da moramo poskusiti vse, da se osigura mir. Z lokarnskimi pogodbami pa mirovne naloge šc niso končane. Treba jc skleniti gospodarske pogodbe, ker pomenja šc vedno veliko vojno nevarnost, ako kateri narod ni gospodarsko samostojen. Briand jc poudarjal nadalje, da lokarnske pogodbe nc dajejo možnosti, da bi se mogla Avstrija pridružiti Nemčiji. Po Briandovem govoru jc senat 272 gla« sovi proti 6 sprejel lokarnsko pogodbo. No m kun na Poljskem, Varšava, 5. junija (Izv.) Nekatere levičarske skupine, med njimi kmečka zveza in radikalna ljudska stranka, so sklenile, da bodo odločno zahtevale takojšnji razpust sejma in senata ter razpis novih volitev. Iz okolice maršala Pilsudskega zatrjujejo, da se je on zaenkrat izjavil za odgoditev sejma na daljši čas. V slučaju razpusta sejma in senata namerava vlada ustanoviti stalen gospodarski svet, ki bo sestavljen iz odličnih strokovnjakov. Desničarske stranke so izjavile, da priznajo brez vsakega pridržka novega predsednika kot zakonitega državnega poglavarja pričakujejo pa, da se bo osvobodil varuštva g. Pilsudskega. »Czas« po povdarja, da pomeni sedanji režim samo prehod in da predsedništvo prof. Moscickega ne bo dolgo trajalo. Moscicki je prevzel predsedstvo le v svrho, da doseže revizijo ustavo v prilog razširjenja oblasti državnega šefa, potem pa bo prepustil svoje mesto maršalu Pilsudskemu, ki le pod sedanjimi okolnostmi ni hotel stopiti na čelo republike. Varšava, 5. junija. (Izv.) Sejmski maršal Rataj dobiva od vseh strani brzojavke, v katerih se zahtevajo reforma ustave, razpust parlamenta in nove volitve. Varšava, 5. junija. (Izv.) Nasproti dosedanjemu običaju novi predsednik nc bo stanoval v belvederskem gradu, ampak v starem kraljevskem gradu. Vprašanje finančne kontrole nad Ogrsko. Ženeva, o. junija. (Izv.) Finančna komisija Društva narodov je včeraj popoldne nadaljevala razpravo o finančnem položaju Ogrske. Na seji je poročal najprej ministrski predsednik Bethlen, ki je podal pojasnilo k poročilu finančnega komisarja za Ogrsko Smitha in utemeljeval prošnjo Ogrske, da se kontrola ukine. Po Bethlenovem ekspozeju so obravnavali vprašanje, kako naj se porabi še neporabljena svota 82 milijonov zlatih kron posojila. Finančni odbor se ni bavil s političnimi vprašanji ki bi tu prišli v poštev. Francoski krogi pričakujejo definitivne rešitve v vprašanju kontrole nad Ogrsko šele po prihodu Brianda v Ženevo. Pariz, 5. junija. (Izv.) Iz Ženeve poročajo francoski listi, da je zelo verjetno, da bo francoska vlada iz političnih vzrokov nasprotovala temu, da se dvigne finančna kontrola nad Ogrsko, Francoski zastopniki bodo protestirali proti temu, ker Ogrska ni pokazala resne volje, da hoče izpolniti sklepe poslaniške konference. Ogrska vlada hoče igrati dvojno vlogo in material, ki ga je navajal pri seji finančnega odbora Bethlen temelji na napačnih podlagah. Ženeva, 5. jun. (Izv.) Finančni odbor je danes pričel razpravo o finančnem položaju avstrijske republike. Generalni komisar Društva narodov dr. Zimmermann je predložil odboru svoje poročilo. —o— Pariz, 5. junija. (Izv.) Iz Rabata poročajo, da je Abd cl Krim že dospel v Fez, ž njim njegova rodbina in služabništvo. 250 mul nosi njegovo prtljago. Abd el Krima je spremljala močna vojaška eskorta. O njegovi usodi ni še nič odločeno. Baje sta se španska in francoska vlada sporazumeli, da se ima postopati z njim kot z vojnim vjetnikom. Poročevalec Journala : se je pogovarjal z Abd el Krimom, katerega slika tako-le: Majhen, trebušnat, star 40—45 let. Njegov okroglasti. dobrorejeni obraz, obrobljen od tenke črne brade, ne kaže nič bojevitega. Človek bi ga preje imel za kakega zvitega kmetiča, ki je s svojo usodo zadovoljen. Na vprašanje, kako se kaj počuti, je Abd el Prim odgovoril, da popolnoma mirno zre v bodočnost. Sreča, ki mi je bila spočetka naklonjena, se je pač odvrnila od mene, je dejal smehljaje. Ali ve, kaj se bo z njim zgodilo? ga je vprašal Francoz. Nato je Abd el Krim odgovoril: Želim samo to. da me ne izročijo Španiji, pa da bi se moji rodbini nič žalega ne storilo. Jaz edini sem za vse odgovoren, kar se je zgodilo. Razdelitev romun, mandatov. Bukarešt, 5. junija. (Izv.) Vrhovna volivna komisija jc končala svoje delo. Rezultat jc sledeči: Nacionalni blok in blok agrar-ccv jc dosegel v 7 okrajih absolutno večino in jc dobil 23 mandatov. Na podlagi propor-cionalnosti, kakor prepisuje volivni zakon, pripade bl^« aadalinih 46 mandatov, tako, da ima v celoti 69 mandatov. Prvotna poročila o 77 mandatih niso bila točna. Liberalna stranka dobi 16 mandatov, anti-semitska krščansko nacionalna liga pa 10 mandatov. Opozicija ima v zbornici v celoti 95 mandatov, vladna stranka pa 292. V tem številu so všteti tudi mandati narodnih manjšin, ki so sc priključili vladnemu karlelu. Skrb za naše brate. V slovanskem Primorju pod Italijo se dogajajo prav čudne stvari. Ko človek čita gotove dekrete raznih prefektur in kvestur v primorski deželi, bi prasnil v smeh, ko ne bi vedel, da se igrajo z ljudmi naše krvi, ki so naši bratje, ki tvorijo z nami eno bitje, ki so del vsega telesa, ki mu pravimo slovenski narod. In zdi se, da je to igranje z našo krvjo doseglo svoj višek ravno v dnevih, ko se je v Belgradu vršila razprava o nettunskih konvencijah. Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Tako so bile odpravljene slovenske dodatne ure in s tem zbrisana zadnja sled slovenskega jezika v ljudskih šolah ravno 1. marca, t. j. tiste dni, ko se je Ninčič vozil skozi Primorje v Rim, da se pokloni Mussoliniju. In čudno, sedaj govorijo v Rimu o novem obisku g. Nin-čiča. A Ninčič gre le v Rim in se v Trstu le toliko pomudi, kolikor Orient-Express, ter se nato odpelje z vso brzino proti meji. Še med onim malo časa, ko se mudi g. Ninčič na tržaški postaji, je dobro zastražen, da bi ne slišal in videl. Navadno se potrudi na postajo sam kvestor in on sam bi vedel Ninčiču veliko povedati o svojem delovanju za okrepitev že itak tesnih odnošajev med nami in Italijo. Povedal bi mu, da ne skrbi samo za njegovo osebno varnost, ampak tudi za varnost njegovih bratov pod Italijo. Svoja izvajanja bi prav lahko podprl s prav svežimi dekreti. Goriški policijski komisar je res odredil, , da mora spremljati poslanca Srebrniča na vseh njegovih potih, tudi kadar roma na i Sv. Goro ali pleza na vrh Sv. Katarine, najmanj po en detektiv. G. poslanec je gotovo I hvaležen g. komisarju za spremstvo, ko se je | t zadnjem času ponesrečilo več turistov tudi i v slovenskih planinah pod Italijo. A tržaški kvestor je šel še dalje v skrbi za varnos* mladih slovenskih planincev. Ti so še bolj potrebni skrbne roke, brezskrbno lazijo ob globokih prepadih, v katerih žubori čisti potoček ali bobni mogočna Soča ali izvira lena Vipava. Pred dobrim tednom je neko slovensko društvo v Trstu organiziralo izlet na Nanos. Na odhodnem mestu se je zbralo mnogo izletnikov; med njimi je bilo tudi nekaj krepkih mladeničev mrkega pogleda in čudnega obnašanja. Le nekateri so jih spoznali: bili so to politiejski agenti... Ako gre za večje izlete, je kontrola lahka; Slovani so pač vedno tako lojalni tudi napram policiji, da naznanijo izlet v listih. Toda kaj pa z malimi izleti, ki se jih udeleži morda le par oseb? Vendar mora policija, edini varnostni organ, skrbeti za varnost tudi ene same osebe. Pa je prišel tržaški kvestor na dobro idejo. Povabil je k sebi predsednike vseh planinskih in kulturnih društev in jim dal prečitati dekret zadnjega kova: predsedniki omenjenih društev jamčijo, da se od sedaj dalje javi policiji vsak izlet in sicer: dan, ura odhoda, cilj in ves ostali program. Vsak predsednik je moral z lastnim podpisom potrditi, da je prečital ta ultrasocialni dekret. Da bi ne nastalo kako nesporazumljenje, je eden izmed predsednikov ponižno vprašal policijskega komisarja: G. komandant, koliko ljudi pa je treba, da se izprehod smatra za izlet? V oči-vidni zadregi mu je komisar, ki so mu Slovenci znani po svoji točnosti in preciznosti, odgovoril: To boste vi bolje vedeli ... Da ne bomo delali g. kvesto ju krivice, moramo še povedati, da imajo te odredbe, kakršnih zgodovina menda malo pozna, vendar nekaj ozadja. Pred nekaj tedni je napravilo več Tržačanov izlet v Škofje in mimogrede prisostvovalo ustanovnemu zboru tamkajšnjega prosvetnega društva. Pa so jih aretirali, gnali v Milje, kjer so prenočili, naslednjega dne so jih pritirali v Trst na kvesturo. Tu so jih takoj izpustili, ker ni bilo povoda za aretacijo. Ali vendar so gostilničarju, kjer so kosili izletniki, vzeli licenco za 1 mesec in da bi izletnik hodil vedno po ravni poti, oziroma po samotnih pečinah, je bilo poskrbljeno x novim dekretom. Sploh je fašistovska vlada pričela proti slovanski manjšini ofenzivo na celi črti. Zdaj so prišla na vrsto mladinska in športna društva, katera je italijanska federacija nogometa denuncirala vladi (po čegavi pobudi, si je lahko misliti), da gojijo »ekskluzivistične in separatistične namene«, da sc vodijo »z razsežno or-ganizatorično razsodnostjo« iz centrale v Trstu in da imajo »politične tendence«. Prosijo, naj se slovenska športna društva razpuste, češ, da se opaža v zadnjem času »oživljenje narodne zavesti« med Slovani v Italiji! To je že stari recept: da si izmislijo »oživljena gibanja«, da udarijo po obstoječih nedolžnih kulturnih, zdaj pa celo še po športnih društvih. Da s tem primorskih Slovencev ne hodo uklonili, ni treba posebič poudarjati. Le krepe jih in utrdijo v ognju mučeništva! Pred novimi trsov, posodbami. Sredi tega meseca odide v inozemstvo delegacija ministrstva za trgovino in industrijo v svrho priprav za trgovinske pogodbe z Anglijo, Francijo, Belgijo in Španijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je razposlalo vsem gospodarskim korporacijam poziv, da mu dostavijo svoje mišljenje glede tarifnega dela teh pogodb. Dalmatinski radikali proti vodstvu stranke. Med političnimi krogi se živahno komentira članek dr. Desnice v splitski »Državi«, kjer odkrito našteva razloge propadanja radikalne stranke. Vodstvo dalmatinskih radikalov je pridejalo svoj uvod, v katerem ugotavlja, da je radikalna stranka v Dalmaciji na polomu, da je izgubila možnost izvesti globje zasnovano, učinkovito in široko strankarsko politiko, katera bi pritegnila narod, da bi dal stranki svoje zaupanje. Dalmacija je za osrednje vodstvo samo nekak turistovski pojem. — Razočarani narod je začel zapuščati radikalne vrste. Nekako po obupu diši končno vprašanje Desnice, dali je še koristno za državo in radikalno stranko, da še nadalje obstoja kot organizirana politična skupina. Prosvetni minister v Solunu. Prosvetni minister Miša Trifunovič je odpotoval v Solun. Obiskal bo grobove naših vojakov in določil mesto, kjer naj se jim postavi spomenik. Iz Soluna potuje na Krf. LjucJske šole v Bosni ogrožene. V Rosni in Hercegovini je 400 ljudskih šol, za katerih vzdrževanje se je porabilo do sedaj 1 miliion dinarjev. V sedanjem proračunu je določena le svota 750.000 dinarjev. — Poslanci so intervenirali, da se določi zadosten kredit, sicer se morajo nekatere šole zapreti. Pripomniti je, da spada proračun v ero prosvetnega, seljačkega ministrovanja Stjepana Radiča. Racičevski min^ter v Južni Srbiji. V Južni Srbiji se mudi dr. Šuperina, minister za pošto in brzojav, v namenu, da izvrši v tamošnjih krajih generalno inšpekcijo vseh uradov, spadajočih v njegovo področje. Dr. Šuperina je prvi radičevski minister, ki je prišel v južno Srbijo. Za druženje Dalmacije z fcosm To spojitev zagovarja »Trg. glasnik« >z zunanje-političnih razlogov. — »Preventivna sredstva za brambo Dalmacije pred italijanskimi zahtevami zahtevajo, da se izbriše razdvajanje med Dalmacijo na eni, Bosno in Hercegovino na drugi strani. Dalmacija je pri-rodno morje Bosne in Hercegovine, se ne da od nje ločiti niti geografično, niti etično, niti železniško ali gospodarsko. Istovetnost naroda in gospodarske potrebe zahtevajo, da se Dalmacijo v upravnem oziru popolnoma združi z Bosno in Hercegovino, kakor je združila narava kot Primorje z Zagorjem, ki ne moreta biti drug brez drugega.« Občinske volitve v Vojvodini. V ministrstvu za notranje zadeve se zbira materijal za občinske volitve v Vojvodini, ki naj se glasom konference v tem ministrstvu čimpreje izvedejo. Prvi uspeh nettunskih konvencij. V Dubrovniku se vrši proces proti firmi Dettoni. Razprava se vodi v italijanskem jeziku, čeprav zastopnik firme razume hrvatsko. Tudi radičevski listi se norčujejo, da je to uspeh borbe HSS proti nettunskim konvencijam, ki že vplivajo, čeravno še niso sprejete. Stavbeno gibanje v Belgradu. V 1. 1920 je izdal stavbeni odbor belgrajsko občine 139 stavbenih dovoljenj in sicer 81 za zidanje novih zgradb 8 pa za prezidavo in prizidavo. V tem letu je bilo pregledanih 28 gotovih zgradb. V 1. 1921 je bilo izdanih 665 dovoljenj, od teh 538 za zidanje novih zgradb in 127 za razne poprave, prezidave in prizidave. V tem letu je bilo pregledanih 127 gotovih zgradb. V 1. 1922 je bilo izdanih 851 dovoljenj, od teh 754 za zidanje novih zgradb, 97 pa za poprave in spremembe. — Pregledanih gotovih zgradb je bilo 311. V L 1923 je bilo izdanih 533 dovoljenj, od teh 477 za zidanje novih stavb, 56 pa za razne spremembe in poprave. Pregledanih gotovih stavb je bilo 334. V 1. 1924 je bilo izdanih 598 stavbnih dovoljenj za nove stavbe, 107 pa za poprave. — Pregledanih je bilo 202. V 1. 1925 je bilo izdanih 468 stavbnih dovoljenj za zidanje novih hiš, 120 pa za popravo. Pregledanih je bilo 242 gotovih zgradb. Prve dni v 1. 1926 pa je bilo že izdanih 177 dovoljenj za zidanje novih hiš in 46 za prezidavo in popravo. — Pregledanih gotovih stavb pa je bilo že 78. Belgrad hi torej zaznamoval 1322 novih stavb od 1. 1920 dalje. Tu pa niso vštete one zgradbe, pri katerih ni bilo prošenj za komisijski ogled in vse druga začasne zgradbe. Sedaj se gradi Dijaški dom, palača belgrajske zadruge, Generalne banke itd. Kaj pa ostala mesta izven središča? Zanimivo bi bilo pregledati razmerje Ljubljane in Belgrada, naše davčne dajatve in one iz Srbije ter podati število novih zgradb v Ljubljani, ne izključivši znano barake na Miklošičevi cesti in onih veličastnih stavb Čekovnega urada in Na Stadionu bo dne 27. luni ja t.l. orlovska prireditev I Sestanek male antante. Čas sestanka male antante se je končno določil na 17., 18. in 19. t. m. na Bledu. Posebno pozornost obračajo politični krogi na romunskega delegata nove vlade generala Avarescu. Francija in Egipt. London, 5. junija. (Izv.) Londonski zastopnik »Chicago Tribune« poroča, da je francoska vlada Angliji na tozadevno vprašanje dala na znanje, da je Francija na angleških dejanjih v Egiptu popolnoma desintere-sirana. To pomeni, da ima Anglija svobodno roko, da prekliče proklamacijo o neodvisnosti Egipta, če se ji bo to zdelo potrebno. Francija pa je obenem namignila, da zahteva tudi za-se svobodno roko v Rifu in da ne želi nobenega vmešavanja kake druge sile. Fašistovska prosveta. Rim, 5. junija. (Izv.) V nekem razgovoru je naučni minister Fedele izjavil, da hoče vse šolstvo, od osnovne do visoke šole, brezpo- _________________________________ gojno pofašistiti. Z začetkom prihodnjega leta pozorni. Gre nadalje za mesto upravnega Beležke A »En narod, ena država, eno Sokol' stvo. To je za naše sokolstvo gotov čin« raz-glašuje v listih vodstvo Sokola. In dalje: »Po teh načelih bodi uravnano delovanje vsakega Sokola. Jugoslovansko Sokolstvo bo z ozirom na to branilo vsak trenutek edinstvo jugoslo-venskega naroda«. Z ozirom na časopisno polemiko, katerih političnih strank pristaši moi rejo biti Sokoli in z ozirom na gornjo vrhovno odločbo vodstva ima v resnici »Jutro« prav, če pristavi zraven še svoj: »Zdravol Vas že imamo!« A Enega zaveznika je »Jutro« že izgubilo. »Delavska politika« je hotela svojo prvotno plamažo s poročilom o nedeljskem shodu popraviti in se je skopalo aad »Jutro« in njegovo poročevanje ter pravi: »Jutro« si ni vedelo spričo spretno aranžirane klerikalne akcije proti korupciji drugače pomagati, kakor da je pisalo, da na shodu ni bilo bogve kaj ljudstva. Bolj nerodno tudi topot ni pač moglo biti. Ljudstva je bilo na tem shodu še mnogo več, kakor na svoječasnem znanem deklaracijskem shodu.« Mi bi svetovali »Del. politiki«, da na uho zašepeta »Jutru«, svojemu dosedanjemu zavezniku v poročanju, kako takole bodrilo: »Da bo mir v hiši, pa še ti priznaj, ljudem je namreč že itak vse znano!« A Borba za mesta. »Jutarnji list« poroča, da se je v slovenskih naprednih krogih začela ljuta borba za dedščino dr. Trillerja. Gre za predsednika »Ljubljanske kreditne 1 banke«, na katero mesto so demokrati zelo bo iz šolske službe odpuščen vsak, kdor se je postavil v nasprotje k političnim direktivam vlade. Vrhovna mesta so že vsa izključno zasedena s fašisti, tako so skoro vsi rektorji univerz in tudi vrhovni šolski svet v ministrstvu fašistični Tudi novi vrhovni svet uprave umetnosti se bo sestavil po istih smernicah. Nemška državna zastava. Berlin, 5. junija, (Izv.) Vlada namerava predložiti državnemu zboru zakonski načrt, s katerim se za nemško državo ustanovi enotna zastava. Notranje ministrstvo se zdaj bavi s tremi načrti, v katerih se izkuša doseči kompromis med črno-belo-rdečim in črno-rdeče-zlatim. Črtanje vojnih dolgov. Newyork, 5. junija. (Izv.) »Newyork Times« in »Newyork World« se pečata z javnim mnenjem, ki da se je preokrenilo v nasprotno smer. Lista povdarjata, da je ameriško javno mnenje zato, da se črtajo vojni dolgovi. To ne bo nobena žrtev, ampak zapoved lastnih interesov Amerike. SPOR V ANGLEŠKI LIBERALNI STRANKI. London, 5. junija. (Izv.) Pri zajtrku v liberalnem klubu, kjer so govorili o debati v parlamentarnem klubu, kjer je zmagal Lloyd George, je izjavil Asquith, da to ni napravilo nanj posebnega vtisa. Obtožbe, ki sem jih formuliral v svojem pismu, — je rekel, — in posledice, ki sem jih iz tega izvajal, vzdržujem v polnem obsegu. Po tej izjavi Asqui-thovi je zadnja možnost za mirno poravnavo spora v liberalni stranki postala nemogoča. Dočim se opira Lloyd George na zaupanje članov spodnje zbornice, bodo pristaši Asqui-thovi poskušali na zborovanju liberalne stranke v sredini junija doseči izključitev Lloyd Georgea iz stranke. Če bi to ne uspelo, je verjetno, da bo Asquith demisicmiral kot predsednik stranke. London, 5. junija. (Izv.) Na shodu v Man-chestru je govoril Lloyd George in se je branil pred napadi nasprotnikov v liberalni stranki. Sedanji spor v liberalni stranki je označil kot nevreden take velike stranke. NOV RED ITALIJANSKE VOJNE MORNARICE. Rim, 6. junija. (Izv.) Poslanska zbornica je v svoji včerajšnji seji odobrila novi vojno-mornarični red, s katerim se preosnuje zlasti ustroj tehnične službe. DROBNE VESTI. Madros, 5. junija. Zadnji čas vlada tu silna vročina, ki je dosegla že 110° Fahrenheita. Zahtevala je že tudi veliko človeških žrtev, med njimi dva Evropejca. London, 5. junija. (Izv.) Austen Chamberlain je odpotoval v Ženevo. Monakovo, 5. junija. (Izv.) Nadškof Faul-haber je odpotoval v Chicago na evharistični kongres. tmattc sioi oWM A .koie- J rtroJerlVh >" par- nT »a*«^*^®1^ fl n° drugih. Potem bi morda tudi g. minister Janez Pucelj imel drugačen pregled o mili naši do-movinL svetnika »Narodne banke«, 'kamor kandidirata poleg drugih dr. Niko Zupanič in Ivan Hribar. V taboru jugoslovenskih unitaristov se torej godi ljuta borba za narodno in državno edinstvo. A Kakor letošnje deževno vreme. »Tudi najbolj zagrizen nasprotnik samostojnih demokratov mora priznati, da se je dosedaj edi-nole politika samostojnih demokratov v državi izkazala za pravilno in uspešno«, o tem bere lahko vsaki dan bralec »Jutra« kako kolono, ki jo imajo menda že za zmiraj postavljeno. Za izpremembo uvrsti »Jutro« med to osamljeno pridigo kako navidezno zabavljanje čez RR režim, ki da se je rodil na prevari in nepoštenju in mora tudi končati na nemorali. Računajoč na omejenost svojih bravcev, se spozabi od časa do časa, da s slastjo ponatisne izjave kakega uglednega radikala, ki daje demokratskim borcem z mlini na vetrove malo tolažbe, češ: »Le ne obupati! RR koalicija je samo nadaljevanje programa Narodnega bloka in ta program je tudi vaš.« In staro kolo se zavrti staro pot: »Politika samostojnih demokratov se je izkazala v državi za edino pravilno in uspešno.« Za nameček, da se ne pozabi na frazerstvo, vzame »Jutro« iz svojega jedilnega lista še stalno sestavljen seznam svvjih duševnih proizvodov »o političnih goljufivosti, oportunizmu, nedoslednosti, reakcionarnosti, nesposobnosti, korupciji, boljševiški vrtoglavosti, harlekin-stvu« vladnega in opozicijskega bloka, in ket so samostojni demokrati z eno nogo vedno v vladi, z bergljo pa v namišljeni opoziciji, je jasno, da so središče našega političnega življenja. In če je mogoče kam vtakniti besedo »klerikalec«, je dnevni program izčrpan, če še pristavi, »da so samostojni demokrati sicer med najšibkejšimi skupinami, a ko bi jih narod volil v večjem številu, bi jih bilo več. In zato gledajo samozavestno v bodočnost Eno in isto kakor vsakdanji dež! Tedeuslfl pregled Minolo nedeljo je Slovenija podala svojo slovesno izjavo proti korupciji. Na sliod v Unionu v Ljubljani je prišlo toliko ljudi, da se je moral vršiti v dveh skupinah: v veliki dvorani in na vrtu. Govorili so Davidovič, Joca Jovanovič, dr. Spaho, dr. Korošec in več drugih poslancev. — V Belgradu vlada in vladna večina sabotirata parlamentarno delo; seje odsekov so večinoma nesklepčne, ker zastopniki večine ne prihajajo k sejam. Opozicija je proti temu vložila protest. Poslanci Jugoslovanskega kluba so uvedli veliko akcijo za državno podporo pogorelcem prigoriške vasi; posredovali so pri prosvetnem ministru, da popravi krivice, ki jih je krščansko mislečemu učiteljstvu prizadejal Pribičevič; minister je krivice priznal in obljubil od-pomoč, ko se šole zaključijo; razen tega so poslanci posredovali v raznih drugih splošno koristnih zadevah. V odboru za proučavanje zakonskega načrta o neposrednih davkih je posl. Pušenjak načrt temeljito ocenil in izjavil, da je kljub nekaterim dobrim določbam nesprejemljiv. V trgovinskem odseku je posl. Smodej govoril proti nettunskim trgovinskim konvencijam z Italijo, ki so za nas neugodne. — Anketni odbor o korupciji je imel svojo prvo sejo; razpravljal je o formalnih vprašanjih. — Podpis jugoslovanske-francoske pogodbe se je na nedoločen čas odgodil; vmešava se Italija, ki bi si rada zagotovila prvo besedo na Balkanu. Dne 4. t. m. so odpotovali iz Ljubljane slovenski romarji na evharietični kongres v Chicagi, na čelu jim škofa dr. Jeglič in- dr. Gnidovec. Isti dan so odpotovali tudi hrvatski romarji, ki jih vodi belgrajski nadškof msgr. Rodič. Na Poljskem je bil po velikih ovinkih izvoljen za predsednika republike ing. prof. Ignacij Moscicki, velik učenjak in praktik na polju kemije; s politiko se doslej ni pečal, po prepričanju je demokrat. Moscicki je osebni prijatelj maršala Pil-sudskega, ki ga je tudi predlagnl za predsednika. — Nad Avstrijo se ukine finačna kontrola. — Belgijski parlament je na slovesen način sklenil, da je ukinjena pogodba o belgijski nevtralnosti iz j. 1839. — Na Portugalskem se je izvršila s pomočjo armade nova revolucija, ki hoče uvesti vojaško diktaturo po španskem zgledu. — V Londonu j je pri nadomestnih volitvali z veliko večino zmagala Labour Party (delavska stranka). — Med Anglijo In Egiptom so nastale zelo napete razmere, ker je porotno sodišče oprostilo morilce angleškega vrhovnega komisarja Stackn (1. 1922). Anglija ie poslala v egiptovske vode svoje brodovje. — se godi doma Čast In zahvala slovanskemu narodu! Preteklo nedeljo se je izvršilo žrebanje srečk loterije v korist zgradbi orlovskega Stadiona v Ljubljani. Uspeh loterije je tako v moralnem kakor tudi v materijal-nem oziru nad vse pričakovanje razveseljiv. Prepričali smo se, da široke plasti slovenskega naroda s simpatijami spremljajo naše težko delo. Dobili smo dokaze, (la tudi osebnosti izven naših vrst- odobravajo naš veliki načrt in njegovo izvršitev. Pa ne samo doma, ludi izven Slovenije so prihajala naročila za srečke; tako so se oglašali ne samo prijatelji iz vseh pokrajin države, ampak celo naši zavedni slovenski rudarji iz daljnje Francije. Čast vsem! Njim, ki so tako požrtvovalno pomagali, da je bilo mogoče že v kratkih petih mesecih izvršiti razprodajo in pristopiti k žrebanju, naša prisrčna zahvala! Razumljivo je, da so se pri tem posebno odlikovali člani orlovskih odsekov in članice or-liških krožkov, ki so sami prodali znatno nad polovico vseh srečk. Prisrčna hvala pa tudi vsem drugim našim društvom, in posameznikom, ki so z veseljem in velikim razumevanjem stvari pri razprodaji sodelovali. Posebno se moramo zahvaliti še našim, časopisom, ki so nesebično in spontano utirali pot uspešni prodaji srečk. In končno še enkrat iskrena hvala Vam vsem, ki ste srečke pokupili in tako vsak po svojih močeh prispevali, da smo zopet napravili velik korak naprej, da zgradimo monumentalni spomenik slovenskega naroda, prvi in edini veliki stadion v državi, kras Ljubljane in cele Slovenije. Bog živi! Ljubljana, dne 5. junija 1926. Orlovska podzveza v Ljubljani. f. kongres kršč.-sociaSrte 12. in 13. junija t. I. v Celju. Sobota dne 12. junija: Ob 3 popoldne v mali dvorani Narodnega doma zborovanje delegatov s sledečimi referati: Sedanje stanje Krekove mladine (Srečko Peterlin); Gospodarski in kulturni položaj delavstva v naši državi (poslanec Fr. Kremžar); Delavska prosveta in Krekova mladina (prof. Evgen Jarc in Marjanca Rozmanova); Skrb za delavsko mladino (Avgust Cvikelj). Nedelja, dne 13. junija; Ob 8 zjutraj sv. maša v cerkvi svetega Danijela. Ob 9 dopoldne manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma: Kaj smo in kaj hočemo (F. Terseglav); Delavstvo in naše razumništvo (dr. Josip Puntar in akademik Mirko Jeršič); Naše delo v bodočnosti (dr. Andrej Gosar). Ob 3 popoldne velika delavska veselica pri Janiču na Babnem. Godba zveze jugoslovanskih železničarjev. Bogat srečolov. * Hočemo, da zajamemo v Krekovo mladino vso delavsko mladež! Hočemo, da se delavska mladina načelno, kulturno in so? cialno globoko izobrazi! Hočemo, da iz delavske mladine vzrastejo bodoči možje, pionirji krščanskega socializma! Hočemo boj z ma-monom in brezverskim socializmom! Hočemo zmago živega Duha nad mrtvo tvarfol * Polovična vožnja za kongres v Celju dovoljena. — Obvestite takoj vse tovariše! Za hrano in prenočišče je preskrbljeno. Večerja ali obed po 10 Din, stanovanje sam po 22 ali 24 Din, dva skupaj pa vsak po 10 Din. Soba z dvema posteljama 30 Din. Za obede naj imajo zaupniki pripravljen denar, ker prejmejo v Celju takoj po prihodu vlaka vsoti odgovarjajoče število nakazil za obede; na listku bo obenem označen tudi lokal. Priporoča pa se, da vzame vsak udeleženec nekaj jedil s seboj, da se stroški zmanjšajo. Ponovno opozarjamo skupine in podružnice, da takoj javijo število priglašencev, število obedov in prenočišč, da se uredi v Celju vse potrebno. Plakate in vabila smo razposlali vsem našim organizacijam, podružnicam in skupinam. Obesijo naj jih na vidna mesta. — Kongresna številka »Pravice« in »Ilustrirani Slovenec« se bosta prodajala na kongresu. Udeleženci delegatskega zbora naj se odpeljejo v soboto z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.14 (Gorenjci se pripeljejo v Ljubljano ob 11.33), iz Maribora ob 13.20, iz Velenja ob 11.50. Udeleženci na vmesnih postajah naj se pravočasno ittoe botos« obleke, llstre itd. za gospode, gp vPfln A dečke in otroke, kupite i , " n najceneje in najbolje v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti Stev. 2 Konlehclfsha tovarna f ran Derenda A CIc. n»"»m»na Oglejte si našo veliko izbiro. informirajo o odhodu teh vlakov s sedeža svojega bivališča. Udeležencem nedeljskega manifestacijsfcega zborovanja pa priporočamo naslednje vlake: iz Ljubljane ob 5.26 (Gorcnjci ob 7.43), iz Maribora ob 5.20, iz Velenja ob 5.35 v nedeljo zjutraj, Udeleženci na vmesnih postajah isto kot zgoraj. — Vsak udeleženec kupi celo vozno karto, žigosano z mokrim postajnim žigom. V Celju dobe legitimacijo, katera jim bo služila za brezplačen povratek. Listkov v Celju ne oddati! _ Na kolodvoru v Celju se bodo dobili kongresni znaki po 1 Din. Rcditeljstvo v Celju ima celjska Krekova mladina, katera tudi oficijelno sprejme vse udeležence na kolodvoru. Prihod vseh vlakov v Celje je med 7 in pol 8 zjutraj. Po prihodu ljubljanskega vlaka se uvrstimo v sprevod z godbo na čelu in odkorakamo k sv .maši. _ Po sveti maši sc zopet uvrstimo v sprevod in odkorakamo med sviranjem godbe skozi mesto na zborovalni prostor v Narodni dom. — Podružnični in skupinski reditelji naj skrbe za iočen red in disciplino med svojimi liudmi! Odnodi vlakov bodo razvidni na zborovalnem prostoru v Celju. Tovariši, tovarišice, prijatelji naše mladinske organizacije! Samo en teden nas še loči od naše prve manifestacije, zato pridno na delo, da bo naš praznik čim veličastnejši! Krščansko socialističen pozdrav! Pripravljavni odbor. Mislimo ua naše politične voditelje. Da pa hočemo v vprašanju povedati par misli, so povzročili voditelji nove prekmurske stranke, ki so v prvi številki evojega madjarsltega glasila (Nčplap) zapisali samoznve.. .o trditev, da so »poklicani voditelji (mislijo sebe) prekmurja razvili zastavo*. Ali imajo pravico, da se tako nazivajo in ali so oni edini, ki imajo pravico do tega imena? Politična zgodovina Prekmurja zadnjih let — že pred-, cb- in po prevratu nam marsikaj pove. In če pogledamo to zgodovino, nam jasno pokaže, da moramo iskati može, ki so v resnici upravičeni, da nastopajo kot poklicani voditelji drugod. — Kdo je bil narodni voditelj »vogrskih Slovencev« še za madjarske nadoblasti? Kdo si je največ prizadeval ob prevratu, da ].ostane Prekmurje, kar je sedaj; jugoslovansko namreč? Kdo je prevzel vodstvo takoj po prevratu? Iu kdo je preživel vsa ta težka leta s prekmurskm narodom? O gospodih, ki so se sedaj proglasili za vpoklicane voditelje Prekmurja«, v zvezi s tem vprašanjem ne slišimo. Pač pa nam govori zgodovina o drugih, ki so v resnici bili stebri našega narodnega življenja. Omenimo le našega sedanjega parlamentarnega zastopnika g. K1 e k 1 a. On sme v prvi vrsti trditi o sebi, da je naš poklicani voditelj. Zato nikakor ni bilo prav, da so šli ljudje, ki imajo namen združili v svoji stranki ves (!) prekmurski narod, mimo njega in nastopiti proti njemu; priznati mu morajo namreč tudi sami, da je storil za naš narod več ko oni, razen tega pa ima na svoji strani skoraj polovico Prekmurja. In pa še nekaj, zuradi česar Prekmurci gospodov od >Neplapa« ne morejo priznati za »poklicane« svoje politične voditelje. Kdor hoče naše ljudstvo voditi, mora imeti ljudski program, zastopati in braniti malo in srednjo posest in one, ki nimajo dovolj zemlje — in to je ves slovenski živelj — morat biti v eni fronti s SLS. ki zastopa ves slovenski narod. Tega pa gospodje o sebi ne morejo trditi. Zato ni čudno, da jih je pozdravilo »nacionalistično« Jutro! Kake načrte ima italijanska vlada glede slovanske nar. manjšine v Italiji, je predobro znano. Fašisti so uničili pač vse iluzije v tem pogledu. Načrt je zgotovljen in raznarodovanje se vrši danes popolnoma sistematično Apeliranje na čut pravičnosti je odveč, odveč, bi bilo vsako polemizira-nje, s katerim bi kdo hotel prepričati režim, da je na krivi poii. Zafo se je treba omejiti le na gole konstatarije. Temu načelu dosledni nočemo dostavljati motivaciji nekdanjega državnega pravdnika v Trstu g. Facchineltija za popolno odpravo slovenskega jezika s premorskih sodnij nikakega komentarja. G. Facchinetti je objavil sveje poročilo o pravnem poslovanju na Primorskem v 1. 1025. Dotaknil se je seveda tudi vprašanja slovenskega jezika na sodnijah in zapel slavo kr. ukazu, s katerim se je slovenščina izgnala iz sodnih dvoran. Ta ukrep, piše pravični sodnik, bo razbit zadnji šibki odpor, ki se še opaža v kakem kmetskem kraju, kjer je tujerodno prebivalstvo v številčni premoči. V teni pogledu ni mogoča nikaka transakcija. Italija ni federalistična država, ludi nc zmes narodov, različnih po plemenu in jeziku, ampak povsem edinstvena država. Tujerodnim manjšinam bo prosto dano, da ostanejo še nadalje na naši zemlji; velika mati jim je razprostrla svoje roke, jim priznala italijansko državljanstvo, spoštuje njihove običaje in etnične tradicije, jim nudi varstvo svojih zakonov, jim dovoljuje enakost pravic, a zahteva od njih enakost dolžnosti, spoštovanje svojih ustanov, lojalnost političnega vedenja. In proti neprevidnim agitacijam, ki jim k sreči med tujerodnim prebivalstvom tega okraja nihče ne sledi in ki so prišle le v nekaterih krajih goriškega okraja do izraza potom poskusa, da bi se spravil umetni iredentizem pod zastavo komunizma in narobe, bi se sodnijsko oblastvo ue obotavljalo seči po vseh zakonitih sredstvih, ki so v njegovi moči... Igralski dan. Pred nekoliko dnevi smo poročali, da se vrši 27 t. m. Igralski dan. V okviru tega, v dobrodelne namene prirejenega dne, se vrše razne prireditve in sicer: V nedeljo 13. junija ob 11. uri dopoldne, v slučaju slabega vremena pa prihodnji dan 14. t. m. ob 18. uri pod okriljem športnega kluba Ilirije nogometna tekma, 20. junija ob enajstih dopoldne v opernem gledališču matineja in na oficijelni Igralski dan 27. junija cvetlični dan. Pri nogometni tel *mi sodelujejo člani drame in opere, pri matineji operni solisti, kapelniki, člani drame in celi operni zbor. Arangement cvetličnega dneva je prevzelo z ozirom na plemenit namen Igralskega dneva t. k d. Atena. Čisti dobiček vseh teh prireditev je namenjen zidavi Igralskega doma Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerem naj bi našli boini in onemogli člani Društva gled. igr. svoje zatočišče. Vse ljubitelje gledališča pozivamo, da se teh prireditev v kar največjem številu udeieže in s tem dokažejo nakl • ijenost napram stanu, ki je leto in dan tolmač najplemenitejše umetnosti. Ni je skoro kulturne prireditve, kateri ne bi pripomogli člani našega gledališča do umetniškega in materijelnega uspeha in dolžnost nas vseh je, da se jim ob tej priliki oddolžimo. Pomagajmo jim, da si zgrade naši kulturni delavci čimprej svoje zatočišče, ki naj jim v najtežjih urah nudi gostoljubno streho. lani. Deževno vreme letos zelo ovira zidanje. Ne morejo napredovati niti započete stavbo niti se ne morejo začeti nove. Stavbe, katere bi morale normalno biti že pod streho, so šele prišle izven temeljev. Vendar zanimanje iu veselje do zidanja lastnih domov še ni ponehalo. Tako imamo zaznamovati zopet nekaj novih strank, ki bodo letos zidale: Franc Škarja- uradnik banke Slavije, postavi na pare. št. 96:10 k. o. Gradišče v bližini Škrabčeve ulice visokopriflično manzardno enodružinsko hišico. — Strojne tovarne in livarne d. d. nameravajo prizidati novo livarno in jedrarno v svojem obratovališču ob Dunajski cesti. — Kari Soss, trgovec, bo adaptiral svojo hišo na Mestnem trgu z večjimi prezidavami lokalov. — Rudolf Juvan, magistratni uradnik, bo zidat novo hišo na pare. 96-19 ob poti v Rožno dolino. — Prva del. pekarna v Ljubljani, Trnovo, bo postavila novo pekarno na zemljišču vrtne kolonije Sian in dom ob Tržaški cesti. — Kari Cerkvenik, strojevodja, namerava zgraditi dvostanovanjsko visokopritlično hišo ob Kor.vtkovi ulici na pare. Ant. Praznika. — Milan Bogady, bivši ravn. Trg. banke, Gledal, ul. 13, namerava zgraditi enonadstropno vilo na Vrtači poleg vile g. Medveda. — Jože Resnik iz Jenkove ulice 7 bo zgradil novo visokopritlično hišo na Zavrteli pare. št. 55-1 k. o. Šentpeter. predm. II. del. — Miha Te-ar, strojevodja drž. žel. nn Blehveisovi cesti št. 5-III., namerava postavili na pare. 68 bivšega Lukiiianovega sveta ob Černetovi ul. v Sp. Šiški visokopritlično hišo. Zidala bo Prva slov. zid. zadruga. — Matija Roth, strojevodja v Sp. Šiški, Gubčeva ul. 13, bo zgradil visokopritlično enodružinsko hišo ob Gubčevi ulici. — Franc Smole, ključavničarski mojster, Aljaževa cesta 4, postavi stanov, hišo na pare. 66 ob Dermotovi ulici v Sp. Šiški. — Dr. A. Zalokar in njegova soproga bosta ogradila svojo novozgrajeno vilo ob Vojaški in Prisojni ulici z lično ograjo. Na vrtu pa si obenem zgradita avtogaražo. — Tvrdka Triumph-avto, d. z o. z. v Lj., ki ima zastopstvo »Fiat« avtomobilov iz Turina, bo zgradita ob Celovški cesti v Sp. Šiški večjo avtogaražo z zalogo avtomobilov, — Dediči Iv. Kneza bodo zgradili na dvorišču svojega posestva ob Gosposvetski cesti 3 lastno avtogaražo, ki bo imela v zgornjih prostorih tudi eno stanovanje. — Marija Grošel, znana podjetna trgovka in posest.nica, Poljanska c. 7, bo adaptirala podstrešje svoje hiše ter priredila nekaj stanovanjskih prostorov. Za letošnji velesejem pa bo otvorila v okusno preurejenih spodnjih prostorih drugi ljubljanski bar. — Ivan Mušič, Miklošičeva c. 4, bo zgradil visokopritlično hišo ob Slovenski cesti v Spod Šiški. Tam namerava otvorili tudi trgovino. — Omeniti moramo še, da se je ustanovita nova stavbna družba z o. z. >Gradidom-, li kateri so pristopili nekateri stavbeni, zidarski in tesarski mojstri. Po nekaterih ofertah, katere je družba že stavila in tudi že prevzela nekaj de!, bi bilo soditi, da bo družba držala zmerne cene ter, sodeč po njenih družabnikih, bo imela tudi dovolj finančnih sredstev na razpolago. Za današnji čas jo to nujno potrebno, ker se stavbni zaslužki izplačujejo le počasi in pod strogimi kavtelami. Stavb gospodarji so postali previdni, ker so tudi upniki s svojim kapitalom zelo nezaupljivi. Previdnost je ena najpotrebnejših lastnosti vseh pridobitnih slojev. Žarnice ^ ■a izšla. — Cena Din 16'—. Drogerija A. Kane sinova, Ljubljana Spomladanska sezija je odprta. Nenadkriljivi uspehi zdravljenja. Moderno urejeno svetovno kopališče. Zelo nizke cene. Popolni pension z vključno dobro prehrano a la carte, uporabo kamenitih kopclji, stanovanjem v zdraviliškem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in vplačilom zdraviliških pristojbin — stane v času do glavne sezije Š5— Din za osebo in dan. Vse podrobne informacije daje radevolje uprava Kopališča UPIK jj OSRAN — vsakovrstne najceneje Palača Kreditne banke J. GOREČ, Smrtna nesreča. V noči od petka na soboto se je smrtno )>o« nesrečil 61 letni Jožef Daehs, uslužben pri tvrdki Ragatsch v Frančiškanski ulici v Mariboru. Hotel je ponoči nakrmiti konje ter splezal po lestvi na hlev, da nameče skozi odprtino seno. Pri tem jo tako neprevidno stopil, da je padel skozi odprtino ua stropu na kup sena v hlevu. Pri padcu jc udaril z glavo po tleh ter si zlomil tilnik. Našli so ga zjutraj mrtvega, ležečega na kupu sena. Aretacije zaradi umora v St Juri&a m Slov. goricah. Poročali smo že o zverinskem zločinu v Jur-jevem dolu pri Sv. Juriju v Slov. gor., kjer so našli dne 30. maja posestnika Jožefa Kosa in njegovo ženo Antonijo mrtva, ubila od neznanih zločincev. Orožništvo je pričelo takoj z energično preiskavo in dosedaj je aretiranih že 15 osumljencev, deloma sosedov, deloma sorodnikov ubitih zakoncev. Aretiranih je 8 možkih in 4 ženske ter so zaprti v prostorih mariborskega okrožnega sodišča. Vlom v železniški voz. Alojz Dimic, mlad delamržen hlapec, doma iz Ponovifi pri Liliji, je pred par dnevi v novih stavbah predilnico prodajal razno manufakturno blago. Ker pa sc je kupovalcein zdelo blago sumljivega izvora, so poklicali orožnike iz Lilije, ki so Dimica takoj aretirali, ker ni mogel izkazali, kje da je dobil manufakturno blago. Pred preiskovalnim sodnikom Trojetom v Litiii pa je skesano priznal, da izvira ukradeno manufakturno blago iz železniške tatvine na Lazah, Irjer so dosedaj neznani tatovi onlenili v plombiranem železniškem vozu eno manufakturno pošiljko. Pri tem je izdal ime tovariša Jožeta Anžurja iz Laz. Po noči nato so orožniki in detektivi v Lazah obkolili hišo, v kateri bi se moral Anžur nahajati, toda le ta je spat v sosednji hiši in je, vsled' šuma opozorjen, v sami srajci ušel od doma ter ga do sedaj še niso mogli izslediti. Ker znaša škoda zbog te tatvina nad 10.000 Din, pride Dimic pred poroto. Smrtna nesreča na progi. V petek zjutraj je vlak, ki vozi iz Ljubljane mimo Zaloga, povozii blizu Pecla v Podgradu že postarnega moža Flczarja. Kako je zašel na tračnice, še ni popolnoma dognano. Stroj mu je odrezal eno roko in nogo ter glavo popolnoma zmečkal, da so možgani ležali daleč okoli. saradi V vasi Ivankovo pri Viukovcih se je neka družba v gostilni prepirala radi politike. Beseda da besedo, vino pa razgretje in končni uspeh je bil, da je obležal mrtev Josip Balog. Hrvatski listi poročajo, tla sta ubijalca Pribičevičeva pristaša, kakor je preiskava dognala in sla Haloga ubila, ker je klical: Eljen Radič! tmi Pred par dnevi smo poročali, da je aretiral stražnik Dolinar 20 letnega postopača Poljanca, ki so ga imeli na policiji že delj časa v zbirki sumljivih in nevarnih oseb in ki je doma iz Orc-hovelj pri Sevnici. Fant je bil na sumu, da je izvršil več predrznih tatvin. Pri njem so našil nekaj denarja, vlcmilno orodje in pa veliko zlato ameri-kansko uro. Fant pa je zanikal vse tatvine in nf kljub vsem naporom policijskih organov priznal ničesar. Predrzno jo tajil iu odgovarjal, češ da naj mu dokažejo. Končno pa se je mladi nepridiprav le vjel. Seznanil se je v zaporu z nekim tovarišem in temu je kot sebi enakemu vse izdal, ta pa — njega, tako da se je neroden ptiček vjel v zanko. Priznal je, da je v družbi nekega fanta, ki pa jo jc popihal še pravočasno preko meje, vlomil v neko kmetsko hišo blizu Mirne peči, kjer sta ukradla zlato uro, srebrno verižico in okrog 350 Din gotovine. Dalje je ukradel v neki neznani hiši v tamošnji okolici 400 Din gotovine, dalje v neki hiši pri St Jerneju na Dol. tucli manjšo vsoto denarja. V neki gostilni v Zagorju ob Savi, kjer j? tudi prenočil, seveda pod napačnim imenom, je pozabil plačati ceho in sobo. Tudi v Litijski okolici je izvršil več manjših tatvin. Fant se je vlačil že več let brez posla in je samo kradel. Posrečilo pa se mu ej vedno, da je ušel. Pred-par dnevi pa je prišel v Ljubljano, kjer ga je stražnik spoznal in ga aretiral. V prahu in vročini zjtS&JKFZl tablete v svrho desinfekcije in osveženja ust in grla Steklenice * 5.' tabletami ,n cevke r 20 tabletami v lekarnah in drogerijah. — .PoduCna brotura in vrnrri bresptair.o po tvrdki Pauer ft Clo, Berlin SW 48, Frledrlchstrasse 231 Dnevne Samo do konca Junija si more naročnik »Slovenca«, ki nima plačane naročnine naprej, zagotoviti pravico do tekmovanja za eno izmed Štirih nagrad po 1000 dinarjev, ki so določene za 2. četrtletje 1926. Zahteva se samo to, da je naročnina za »Slovenca« za 2. četrtletje 1926 plačana do 80. junija letos. Položnice za plačilo naročnine bo imel vsak naročnik na razpolago. t * « it Hrvatski romarji na poti v Chicago. Dne 4. t. m. so odpotovali iz Zagreba hrvatski romarji na evharistični kongres v Chicagu; 9. t. m. se v Cherbourgu vkrcajo na ladjo »Olirn pic«. Hrvatske romarje vodi belgrajski nadškof msgr. Radič. Druga skupina hrvatskih romarjev, ki ni mogla pravočasno dobiti potnih listov, odpotuje iz Zagreba dne 8 t. m. Z njo bo potoval član zagrebškega centralnega odbora dr. Stjepan Bakšič. -k Starokatoliška propaganda v Bosni. O tem poroča zagrebški »Kat. List«: Zagrebška starokatoliška cerkev, ki se pripravlja, da osnuje svoj glavni sedež v Belgradu, da bo tako bliže posameznim ministrstvom in pravoslavni cerkvi, je začela agitirati tudi v Bosni. Prve dni meseca aprila je začel prihajati v župnijo Morančane v tuzlanskem okraju od-padli katoliški duhovnik Ante Donkovič. Sta-rokatoliki so se hvalili, da je v početku prestopilo k njim v tej župnijix 2000 duš. Toda do danes so se v Morančanih in Zivinicah vrnili v katoliško cerkev prav vsi verniki in pregnali starokatoliške duhovnike. Nekaj pristašev imajo še po vaseh Husina, Dubrave in Paz selo. Za začasnega starokatoliškega župnika je bil najprej imenovan Sattler, ki je pa potem postal ravnatelj škof. pisarne staro, katoliške cerkve v ZagTebu. rokatolišld duhovniki agitirajo po Bosni n.,jbolj s tem, da je želja samega predsednika seljačke stranke, da kmetje prestopijo v starokatoliško cerkev. Davčna reforma in hišni posestniki. Ministrstvo financ jc izročilo osnutek novega davčnega zakona Glavnemu Savezu hišnih in zemljiških posestnikov v Belgradu v izjavo in poročanje, radi česar je sklicana konferenca delegatov iz cele države za dan 7. junija v Belgradu, katere se udeležijo tudi zastopniki iz Slovenije. Tako vsestransko zahtevana davčna reforma hišnim posestnikom ne do-naia nikakih stalnih olajšav, temveč bi njih obremenitev trajala še nadalje. Da se doseže zboljšanje zakonskega načrta, bodo posestni-skušali stvarno dokazati, da se mora predloženi načrt glede hišnih posestnikov mnogo spremeniti, zlasti pa znižati davčna stopnja, ker drugače bi bil hišno najemninski davek pri nas zopet največji v celi Evropi, posebno ker moramo pri nas računati z raznimi avtonomnimi dokladami. * Naznanilo sejmov v koledarjih in Pra-tikah je velike važnosti za občine, sejmarje in občinstvo. Naša županstva store torej samo svojo dolžnost, ako opozore založništva koledarjev na morebitne napake in jim naznanijo nove sejme. Založništvo »Družinske Pratike« sprejema taka naznanila za bodoči letnik samo še do 20. t m. :k Za šmarnogorske zvonove je poslal upravi našega lista g. Jos. Drašler iz North Chicago, III., znesek 8 dolarjev. Darovali so: Gg. Jos. Drašler 2.25, Jak. Makovec, Marija Barle in Katarina Varšek po 1 dolar, Ana Artač, Marija Cvenk John Count, Marija Vel-kavrh in Marija Marinčič po 50 cent., Marija Keržič 25 cent. Dalje so nam poslali v isti namen: Rozalija Pestelj 10 angl. šilingov ali pol novice funta (Din 132) ter gdčna Marija Dani« v j Newyorku Din 500. — Bog obudi še mnogo požrtvovalnih posnemovalcev 1 ir Memento! Duhovniki sošolci pokojnega g. Janeza Sadarja opravimo po dve sv. maši, eno za njegovo dušo, drugo za vse dosedaj umrle tovriše. — I. F. •k Hiša slovenskih šolskih sester v Chicagi zopet pozidana. Lani je bila v Chicagi pogorela hiša tamkajšnjih slovenskih šolskih sestra. Hišo so začeli takoj obnavljati in sredi maja t. 1. so bila vsa dela popolnoma dovršena. Dne 15. maja so hišo in kapelico slovesno blagoslovili, nakar so se sestre vselile v svoj obnovljeni dom. To je sedaj ena'najlepših hiš slovenskih šolskih sester v Ameriki. it Zaroka Zlatka Balokoviča v Ameriki. Odlični ml.De-I seterica Slovenoev-rekrutov 2. čete šof. bata. ! ljona glavne autokomande v Belgradu se naj. ; iskreneje zahvaljuje za prav dobrodošli zlatnik, ki smo ga našli te dni v kosu Vašega izbornega Zlatorog mila, katerega smo kupili pred odhodom k vojakom. Obrnili smo ga v najboljše namene. Rabili, kupovali in priporočali bomo vedno Vaše Zlatorog-terpentinovo milo! S pozdravom: Vinko Kržišnik in devet tovarišev. * Čigav je prešiček? Na polju blizu Sta-nežič je našel Ivan Babnik iz Stanežič 7 do 8 tednov starega prašička bele dlake. Lastnik ga dobi pri njem. ir Proti znojenju nog se uspešno rabi Sanofonn. Dobi se v vseh lekarnah in droge-rijah. -A- Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, bolečine v kolku, zastajanje krvi, zlato žilo, različne nečistoče kože odstrani naravna »Fran/.-Josef-grenoica« — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učin, kuje brez boleti celo pri razdražljivosti črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah *k Naprodaj je travnik z obokanim gosp. poslopjem, velik 12.685 m2, K ure oddaljen od pestaje Žirovnica, blizu drž. ceste. Na željo se preda tudi samo gospodarsko poslopje (86 ms), ki se lahko z majhnimi stroški predela v suho stanovanje. — Več se izve pri Primožu Triplat, Žirovnica štev. 20. * Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! k Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38» C), postaja Stra-ža-Topllce zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte ns zahtevo. ir Novomeški zobni atelje Filip Ogriča je zaprt do konca tega meseca. >Sanoform«, za dame neobhodno potre ben, se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. it Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, papirservijete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. :k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«. * Občudujemo jo vsled njene lepe opreme Poželimo jo vsled njenega izvrstnega okusa Slavimo jo vsled njenega poetičnega Imena našo »Mirim« čokolado. ———————---- ,.. Javno mnenje je, i da st je mogoče res izborna in obenem najcenejša OBLAČILA nabaviti samo pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. * Križem latinske Amerike. Slovenci smo navajeni, da pod pojmom Amerika smatramo samo Združene države Severne Amerike. Vzrok temu je dejstvo, da je naša emigracija doslej bila usmerjena samo proti Združenim državam, vsi ostali deli Amerike so ostali za nas pravcata španska vas. Latinska Amerika pa je danes ravno tako važna kot anglosaška, ali še važnejša, kajti Združene države s svojo hipercivili-zacijo zapirajo vrata nasaljencem, latinska Amerika jih pa na stežaj odpira. Dokaz temu je naša slovenska emigracija. Po vojni se je nastanilo v Bue-nos Aires, glavnem mestu republike Argentine okrog 4—5000 Slovencev, skoro izključno samo Primorci iz zasedenega ozemlja. Danes imamo v Buenos Aire« že okrog 1500 slovenskih služkinj, pred vojno nisi našel Slovenca v Buenos Aires niti z lučjo. Mislimo torej, da morajo zadeve latinske Amerike zanimati tudi nas starodomovinske Slovence, da se razbistrijo nekoliko pojmi o romanski Ameriki. Kako daleč smo Slovenci zaostali v pojmovanju latinske Amerike, spričuje najbolj dejstvo, da je gosp. inž. J e k o v e c, bivšt tajnik jugoslovanskega konzulata v Buenos Aires pred meseci prejel pismo od bivšega jugoslovanskega ministra, na katerem se je glasil naslov: llncnos Aires — Brazilija! Tako zmedeni so pojmi, da v stari domovini mislimo, da se v južni Ameriki govori angleški ter da krožijo — dolarji. Važnost latinske Amerike raste od dne do dne, temu najboljši dokaz so evropske velesile. Tako sprejet še ni bil nikdar noben kronani glavar na španskem, italijanskem in angleškem dvoru kot 1. 1922. novoizvoljeni argenlinski predsednik dr. Alveart Evropske velesile kar bombardirajo latinsko Ameriko s obiski .tvojih najznamenitejših državnikov in prestolonaslednikov. Predlani je po-setil latinsko Ameriko italijanski prestolonaslednik, takoj mu je sledil belgijski kraljevi par, pred meseci je pohitel tja angleški prestolonaslednik in sedaj se napoveduje španski kralj! Za nas Slovence bo pomembnost latinske Amerike tudi stalno rastla z ozirom na naše izseljeništvo. Ako je izseljevanje zlo, ki ga za sedaj ne moremo omiliti, vidimo, da se je tok izseljencev avtomatično začel obračati napram Kanadi in latinski Ameriki, posebno Braziliji in Argentini. Zato smo prepričani, da zamašimo pravcato vrzel v našem slovstvu, ako se počnemo pečati z odnošaji latinske Amerike. Naš slovenski rojak g. F. Krašovec, ki biva že 14 let v latinski Ameriki ter je v tem razdobju prepotoval večino latinsko-ameriških republik, posebno pa Argentino, nam je dal na razpolago celo serijo fotografičnih posnetkov iz raznih latinsko-ameriških republik, katere bomo stopnjema priobčevali v »Ilustriranem Slovencu« s pristojno razlago ter tako našemu čitaleljstvu nudili gotovo dobrodošlo novost v našem slovstvu. Poznavanje latinske Amerike je pa za nas Jugoslovane tudi važno s političnokulturnega gledišča. Omenjeno bodi, da je v latinsko-ameriških republikah nastanjenih najmanj H milijona Jugoslovanov!, od teh 40.000 samo v republiki Argentini I V mestu Oruro v republiki Boliviji ae nahaja Jugoslovan-Dalmatinec, ki je pred 3 leti odkril celo goro svinca, za katero so mu Severoamerikanci ponujali 100 milijonov dolarjev, možakar je ni hotel prodati! Republiki Bolivija in Peru tako rekoč živita samo od rudninske eksploatacije, in pri vseh teh podjetjih so naši Dalmatinci udeleženi v velikem številu. Glavni prihodi republike Argentine so nje poljedelstvo in živinnr -ja. Poglejmo v ar-gontinsko provincijo Santa F<5. V okolici velemesta Rosario je nastanjenih nad 25 000 dalmatinskih farmerjev, ki obdelujejo plodno argentinsko grudo, večina njih so lastniki zemlje, katero obdelujejo, nekateri izmed njih so se povzpeli do milijonarjev z obdelovanjem zemlje! V Buenos Aires živi zadnje dneve svojega dolgoletnega življenja 80letni starček Nikola M i h a n o v i č iz Dubrovnika. Še danes živijo v Buenos Aires Dubrovčani, ki so Mihanoviča poznali, ko je pred 65 leti prosjačil s svojo staro materjo po Dubrovniku. V Argentino je prišel okrog 70. leta prejšnjega stoletja kot priprost nepismen i mornar. Čez par let lastnik enega čolna, se je I razvil začetkom 20. stoletja v največjega brodolast-nika Južne Amerike. Njegovo brodovje je obsegalo več stotin edinic z lastno ladjedelnico v Buenos Aires. — Tekom vojne je Mihanovič prodal svoje podjetje Angležem, ki so mu zanj plačali 70 milijonov arg. pesov. (1 peso = 25 Din.) V pogodbi stoji pasus, da naj podjetje tekom dvajsetih let nosi Mihanovičevo ime, in ko teh 20 let preide, bo konec Mihanovičeve slave in premoženja. Da sreča ni nikdar popolna, nam je dokaz Mihanovič. Njegova nada in ponos — sinovi — so mu umrli vsi do zadnjega, 1. 1925. je umrl zadnji sin Peter. Po smrti se bo njegovo bajeslovno premoženje razpršilo med sorodniki njegovih hčera, ki so vse poročene c Argentincl tn Italijani. — Ipak argentinski Jugoslovani upravičeno upajo, da bo stari Mihanovič volil v svoji oporoki dobršen del premoženja za dobrodelne ustanove argentinskih Jugoslovanov. Dal Bog, da se ta nada uresničil Za časa obstoja Avstrije je rajni Franjo Josip povzdignil Mihanoviča v dedni plemiški stan. Mihanovič, hoteč se re-vanžirati, je zgradil v najbolj aristokratlčnem delu . Buenos Airesa prekrasno palačo (ki ga je stala | nad 1 milijon uesov) ter io poklonil rajni Avstriii za poslaništvo. Ko je Avstrija propadla, je postal Mihanovič zopet njen lastnik. Argentinski Jugoslovani upravičeno upajo, da bo Mihanovič podaril palačo jugoslovanski vladi, saj bi bil s tem najlažje rešen problem edinega jugoslovanskega poslaništva v latinski Ameriki. Na priporočilo jugoslovanskega generalnega konzula v Buenos Aires dr. Grisogona, je kralj Aleksander pred par meseci odlikoval Mihanoviča z redom sv. Save II. razreda. Mihanovič poseduje ogromna imetja v Argentini. Samo v Buenos Aires je stotine hiš, palač in hotelov, ki so njegova last. V argentinski provinciji Chaco poseduje estancijo (= veleposestvo), nazvano »Dalmacia«, ki je po zemljiškem obsegu večja kot cela njegova rodna pokrajina Dalmacija. V najkras-nejšem morskem kopališču Južne Amerike Mar del Plata poseduje čarobno palačo, kjer preživlja ob morski obali vroče letne mesece. On edini, nikdo pred njim ni tega dosegel. Za Mihanovičem je prišlo v 20. stoletju na tisoče Jugoslovanov v Argentino, akademsko naobraženih, nobeden ni dosegel niti sence njegovega bogastva. Največji ugled pa uživajo Jugoslovani v vsej latinski Ameriki v republiki C h i 1 e. Tu so se povzpeli tako visoko, da soodločujejo pri chilenskih državnih posojilih. Posebno pa so se izkazali za časa vojne, širši jugoslovanski javnosti najbrže ne bo znano, kar hočemo tu pribiti: ako danes obstoja samostojna jugoslovanska država, najmanj 30',',; zasluge na tem imajo chilenski Jugoslovani, ki so tekom 4 let gmotno vzdrževali jugoslovanski odbor v Londonu! Tam je bilo 25—30 mož naše intelt-I gence, odvetniki, umetniki, drž. uradniki, ki veči-I noma niso prinesli beliča v London, chilenski Ju-| goslovant so jih stanu primerno vzdrževali tekom 4 let, pošiljajoč jim vsak mesec par tisoč angleških liber. (palača Ljubljanske kreditne banke). 0 Slava 16. topniškega polka. Včeraj jc 16. topniški polk proslavil v topniški vojašnici svojo slavo kot spominski etan 5. junija 3919, ko so baterijo tega polka prvikrat stopile na Gosposvetsko polje. V jahainici so katoliški, pravoslavni in muslimanski duhov-nik opravili verske obrede, na kar ju imel poveljnik polkovnik Milisav A n t f) n i j c v i č na1 vojake lep spominski nagovor. Prcdočil jim je borbo narodov za osvobojenjc, borbo Slovencev za svoje meje in patrijotskonavdu-šeno govoril o slovenskem Kosovu — Gospo-svetskem polju. Pozval je vojake, naj mislijo stalno tudi na to Kosovo, na Kosovo osvebo-jenja vseh Jugoslovanov! — Slave so se udeležili poleg častniškega zbora zastopniki civilnih oblasti z velikim županom na čelu, konzularni zbor in mnogo zastopnikov akademič-nega dijaštva. Poveljstvo je nudilo udeležencem dobri zagrizek ob sviranju godbe dravske divizije, popoldne pa se je v prisrčnem razpoloženju vršila na dvorišču vojašnice vojaška veselica. O Vodstvo v razstavi Gorup-Jr.kac sc vrši danes ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Predava g. dr. Stanko Vurnik. G Pevsko društvo »Ljubljana^. V ponedeljek 7. t. m. ob 7 zvečer vaja za ženski zbor, ob osmih pa za moški. Prosimo polnc-številne udeležbe. 0 Za celodnevni izlet na Kopanj, ki ga priredi danes teden, dne 13. t. ni. križanska Moška Mar. družba, vlada med člani in njih prijatelji veliko zanimanje. Vsak zaveden družbenik namreč ve, kolikega pomena za družbo je časlen nastop članov pri prireditvi izven Ljubljane. Odhod z jutranjim dolenjskim vlakom. Vozinio.se do postaje Predole. Izletimo ob vsakem vremenu. Prijave za za-jutrk in kosilo se sprejemajo ?e do torka zvečer v Križankah ali pa pri kakem članu predstojništva. © Strokovna zveza javnih nameščencev in Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS priredita dne 4. julija skupen islet v Kamnik in sicer z 2. vlakom ob tričetrt na 8. iz Ljubljane, glavni kolodvor. 0 Pogrebno društvo Marijine bratovščir.e v Ljubljani nujno opozarja vse svoje člane, da morajo glasom § 4. društvenih pravil biti vsi še neporavnani letni prispevki popolnoma vplačani najpozneje do 1. julija 1926. Kdor. bi jih do tega dne ne poravnal, bo iz seznama društvenikov črtan. — Novi člani se sprejemajo vsako prvo nedeljo v mesecu od 2. do pol 4. ure v društveni pisarni, Hrenova ulica št. 6, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila. O Aretiran je bil radi bogokletstva in javnega pohujšanja neki Anton Ribič, katerega je izročila policija sodišču. — Dalje so aretirali in po preiskavi izpustili več mladih fantov, ki so kradli na železniških progah in postajah premog in drugo blago. O Krojna šola, Stari trg 19. Dne 7. junija pričetek novega tečaja za krojače, šivilje, ne-šivilje; za zamudnike čas do 12. junija. Uživajte čajno maslo »Jagoda« Ob 25 letnici maribor- Maribor, 5. junija. Sveto lelo 1900 je bilo ustanovno leto Marijanišča. Tako je letos poteklo 25 let, kar imajo služkinje v Mariboru vsaj skromno zavetišče v najhujši sili nezaposlenja, v svoji lastni organizaciji. Gotovo je ta ustanova tako velikega socialnega pomena, da sc njenega jubileja spomnimo javno in s posebnim uvaževanjem! Marijanišče ima v smislu svojih društvenih pravil namen, katoliškim služkinjam pomagati ob času, ko niso zaposlene, poskrbeti nadaljno službo, jih izobraževati in v starosti oskrbovati. To je tako dobrodelen namen društva, da mirno rečemo: Marijanišče posega s svojim delovanjem v sredino naših družin, jih obvaruje slabih, pokvarjenih služabnic, ki mnogokrat pokvarijo posebno še otroke v družinah. Poleg tega pa vlada v takem društvu stanovska medsebojna vzajemnost služkinj, ki v nezaposlenosti najdejo v Mari-janišču dom in oskrbo in novo službo. In lo je velika socialna pridobitev za nje same. Marijanišče je ustanovil g. kanonik dr. Ivan K r i ž a n i č. Njemu so pri tem delu pomagali šc drugi takratni duhovniki v Mariboru kot p. Vincencij Krivec, g. Matej Štrakl, g. Josip Cede. Ti so tvorili prvi odbor in za prvo silo najeli stanovanje v Gledališki ulici št. 13, I. nadstropje. Za oskrbnice Marijanišča so bile izbrane šolske sestre v Mariboru, ki še dandanes vršijo ta posel proti malenkostni odškodnini. Stanovanje je obsegalo 2 »obici, kuhinjo in shrambo. Skromen začetek. Ustanovitelj Marijanišča pa ga jc vodil le eno leto. V tem letu je kanonik g. dr. Kri-žanič postal stolni dekan. Kot tak je šel v svoj domači kraj blagoslovit v župno cerkev aov veliki oltar. Drudi dan je obiskal svoje domače, zvečer se ga je lotila srčna oslabelost in proti jutru je umrl. Za njim jc prevzel vodstvo Marijanišča sedanji slolni prošt g. dr. Martin Mate k. Marijanišče sc je preselilo v Grajsko ulico 20. 1 u je društvo delovalo razmeroma vsako leto r-nako, kar razvidimo posebno, koliko dru-štvenic je bilo v zavetišču. Leta 1901. jih je bilo 131, a jc število leto za letom rastlo oz. padalo med 100—250. Do leta 1914. je bilo v zavetišfu oskrbovanih 2022 služkinj. Tudi ined vojsko in po vojni je društvo obstojalo in vsaj nekaterim članicam oskrbelo hrano in stanovanje. Leča 1923. jc prevzel vodstvo Marijanišča g. kanonik Al. Arzenšek, po njegovi smrti pa g. kanonik Franc Časi. Občina jc uvidela, kakšnega pomena jc Marijanišče za mesto. Zato jc letos priskočila Marijanišču z izredno naklonjenostjo na pomoč in prevzela plačevanje najemnine za vse sedanje prostore Marijanišča. Sedaj je Marijanišče nastanjeno v prostorih Koiscrve v I. nadstropju, Miklošičeva št. 6, ima 4 sobe s pritiklinami. Marijanišče more prenočiti in oskrbeti 15, največ rlo 20 služkinj. Vodstvo Marijanišča ima č. s. Inocencija. Ob priliki jubilejev pa nc gledajmo lc nazaj, pač pa tudi naprej. In zato ob tej priložnosti povdarjamo, da naj se ta socialna ustanova čimbolj približa cilju, ki ga ima v svojih pravilih. Marijanišče naj svoje delovanje čim bolj razširi. V Mariboru imamo go-spejno društvo, Kršč. žensko zvezo, slov. žensko društvo. S temi naj bo Marijanišče v trajni zvszi za nastavljanje dobrih služkinj, za njihovo vzgojo, in ev. preskrbo. V ta namen bo Marijanišče kmalu moralo razširiti svoje delo z upcljavo posebne posredovalnice za službo. Dekleta pa, ki prihajajo v mesto, morajo tudi vedeli, kje je njihovo zavetišče, da bodo tudi tekom službe našle v njem svoje varstvo. Foleg tega dandanes ni le služkinja v samostojnem ženskem poklicu, pač pa še mnogo drugih, ki so v enaki nevarnosti in stiski. Dan za dnevom beremo o obupanih mladenkah, ki so brez zavetja tavale in zablodilc. Vedno bolj pereče poslaja dejstvo, da jc ženska mladina, posebno v mestu zapuščena na poti, ki vodi njo in narod v pogubo. Dobre služkinje so to same izprevidcle in so zadnji čas začele z vso vnemo širiti svojo Poselsko zvezo. Poselska zveza jc tudi ono društvo, ki je 25letnico Marijanišča sklenila obhajati kar najslovcsncje. Klic iz vrst služkinj je prišel in Marijanišče mu bo sledilo. Zaupanje, da bo Marijanišče tudi v bodoče šc bolje zmožno vršiti svojo človekoljubno nalogo, nas ne vara. Novi odbor se jc odločil iti na smotreno veliko delo in požrtvovalnost d. šol. sester bo tvorila podlago, da bo šlo Marijanišče v novem razdobju novim, še večjim uspehom nasproti. Bog daj! Tako mu častitamo iz dna srca za vesel jubilej 251ctnice obstanka in blagodejnega delovanja! □ Škol dr, Andrej Karih je odšel na bir-movanje v Posavje, kjer bo delil sv. birmo v posameznih župnijah do 17. junija. □ Danes popoldne je proslava 25ietrics Marijanišča. Popoldne ob 5 je v Zadružno-go-spodarski banki prireditev Posehke zveze z govorom in predstavo igre: »Izgubljen raj«. Zanimanje za prireditev jc veliko, pridite pravočasno, da dobite prostora! □ Cankarjeva proslava v Mariboru. Včerajšnja proslava Ivana Cankarja je bila .srednje dobro obiskana. Mladina čaka na proslavo danes dopoldne. Vzrok premalo udeležbe jc bil ta, ker sla se odpeljali »Glasbena Matica ' in »Drava« drugam ua koncerte. Podrobnejše poročilo prinesemo prihodnjič. □ Kongres magistralnih uslužbencev. Včeraj so se pripeljali v Maribor s popoldanskim brzovlakom magistralni uslužbenci iz Ljubljane, Celja in Ptuja. Na kolodvoru jih je v imenu Maribora pozdravil magistrata i svetnik Rodošek: Za pozdrav se je zahvalil rlr.. Puc iz Ljubljane. □ Somišljenikom Slov. ljudske stranke naznanjamo, da tajništvo SLS za mesto posluje vsako sredo in soboto popoldne, a ob nedeljah predpoldne v društveni sobi, Koroška cesta št. 1 (pritličje). Tajnik oziroma po-slcvodčči člani posameznih okrajnih odborov SLS sprejemajo od naših somišljenikov omenjene dni razne prošnje, dajejo nasvete in sestavljajo prošnje itd. V davčnih, carinskih, vojaških, obrtnih, penzijskih in drugih zadevah dobi vsak somišljenik SLS točna pojasnila. Tajništvo oskrbi pristašem tudi strokovne pravne nasvete. Treba je samo, da vsakdo svojo željo ali prošnjo napiše na polo papirja. S tem se tajništvu olajša delo in priinani mnogo časa. Ako ima kdo izročiti našemit poslancu kako prošnjo, ali želi intervencije v eni ali drugi zadevi, naj sc obrne na naše tajništvo. Razun srede in sobote popoldne jc tajnik mestne organizacije somišljenikom iz mesta na razpolago v glavnem tajništvu SLS, v hiši Gospodarske banke, Aleksandrova cesta št. 6. — Mestna organizacija SLS v Mariboru. □ Volivni imeniki za mesto Maribor so našim somišljenikom ob uradnih urah na razpolago in v upogled v mestnem tajništvu SLS, Koroška cesta št. 1. 2e pri površnem pregledovanju smo opazili, da ni vpisanih večje število naših volivcev. Da ne bo nihče od naših izpuščen, pozivamo somišljenike, da se vsak sam prepriča, ali je vpisan ali ne. Ako ni vpisan, jc treba vložiti reklamacijo. Prosimo vse člane okrajnih odborov in vse somišljenike sploh, da čimprej pregledajo imenike. — Uradne ure v Tajništvu SLS na Koroški cesti št. 1 so: vsako nedeljo od 9 do 12, ob sre-lnh od 5 do 7, a ob sobotah od 3 do 7 zvečer. Nevarnost, da pride čez 203 delavcev "a ulico. Radi neprestanih šikan, ki se izvajajo nad podjetjem pivovarne Gotz v Mariboru, jc tvrdka Gotz prodala celo podjetje delniški družbi Union . Tc dni sc govori po Mariboru, da nameravajo novi lastniki pivovarno opustiti. Ker jc v podjetju zaposlenih nad 200 delavcev, pridejo v tem sh«iaju na cesto. Dvesto delavskih družin, to ni nobena malenkost! Mislimo, da šikane proti temu podjetju niso na mestu. Ako nekaterim samo-slalnim demokratom ni ljub duh po smoli, naj pa gredo drugam. Saj stoji peUjetje žc od tiste dobe, ko šc samostalnih demokratov niti na svetu ni bilo. 251etnica društva katoliških mojstrov v Mariboru. Zadnjo nedeljo mesca junija, t. j. 27. junija obhaja društvo katoliških mojstrov jubilej 25!ctnega obstoja. Slavnosti se udeležijo tudi bratska društva iz sosednjih mest. Predpoldne sc vrši cerkvena slavnost, a poprej slavnostno zborovanje. Ob tej priliki sc vrši tudi blagoslovitev društvenega prapora. Popoldne izlet društva in gostov v Radvanje, kjer se vrši v gostilni »Pri lipi« (Andcrlc] ljudska veselica, pri kateri sodeluje godba katoliške Omladine in pevski zbori. Vabimo že sedaj bratska društva in prijatelje, da sc udeležijo našega jubileja. □ Delovni čas v trgovinah. Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na notico, objavljeno v dnevnikih, glede odpiranja in zapiranja trgovin, si usoja podpisani »Pomočniški odbor« naprositi cenjeno uredništvo za objavo sledečega pojasnila: 1. Pomočniški odbor ni interveniral oz. protestiral pri grcmiju radi kršitve zadnjega sklepa trgovskega gremija, temveč jc interveniral in naznanil posamezne trgovce, ki so prekoračili dosedaj veljavne določbe o odpiranju in zapiranju trgovin. — 2. Določba o odpiranju in zapiranju trgovin, objavljena v cenj. listih, ni točna, ker zadnji sklep tukajšnjega gremija trgovcev o odpiranju in zapiranju trgovin ni pravno veljaven, ker jc istega pomočniški zbor soglasno odklonil ter ga obrtna oblast do danes ni mogla potrditi. 3. Danes še veljavni rok o odpiranju in zapiranju trgovin jc šc vedno isti, ki je bil soglasno odobren od strani trg. gremija in pomočniškega zbora. 4. Podpisani »Pomočniški odbor« najvljudneje apelira na vse tukajšnje trgovcc, trgovske namcščence in slavno občinstvo, da sc dosedaj veljavnega roka o odpiranju in zapiranju trgovin tudi nadalje drže. — Pomočniški odbor trgovskega gremija, Maribor. □ Umrli so: Golob Urša, 55 let. — Rak Marija, 14 let. — Kranjc Helena, 34 let. — Jožef Dahs, 61 let (ponesrečil). □ Polkovna slava. V soboto je praznoval mariborski artilerijski polk svojo slavo. Pred-polden ob 10 sc je vršila v vojašnici v Stritarjevi ulici svečana služba božja in rezanje kolača, popoldan pa razne zabave, katerih so se udeležili poleg vojaštva tudi meščani. D Hišni posestniki! Občni zbor, ki sc je nameraval vršiti v nedeljo, dne 6. junija 1926 ob 9 predpoldne v Gotzovi mali dvorani se preloži na nedeljo, dne 20. junija 1926, ob 9 predpoldne, ker sc snidejo vsi odposlanci iz SHS dne 7. junija 1926 v Belgradu h konferenci v svrho posvetovanja radi novega načrta zakona o izenačenju direktnih davkov in da posredujejo pri ministiih ter državnih poslancih. •©" Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico: Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in ccljski okolici, da uradujc referent zbornice v torek, dne 8. junija od S do 12 v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). £t Od rodbine Novakove smo prejeli dopis, v katerem zanikujejo, da bi bil g. Pavel Novak v Mariboru utonil. © Procesija na Telovo se je vršila ob ugodnem vremenu. Zastopane so bile vse državne oblasti, oddelek vojaštva je oddajal po blagoslovih salve. Krojaška zadruga je nastopila z novo cerkveno zastavo, ki je bila prejšnjo nedeljo v mestni cerkvi blagoslovljena. Kumovala ji je gospa Tomani-čeva. Prihodnjo nedeljo se bo vršila procesija pri minorilski cerkvi. © Umrla je dne 2. junija gospa Vida Ilorvn-tovn. roj. Lapa.jne, soproga c. odvetnika dr. Tomaža Horvata. Pred poroko z g. odvetnikom dr. Horvatom jo službovala kot učiteljica na naši. že takrat slovenski okoliški šoli. Kajna blaga gospa je bila dobra mati in žena. Vneto je že vojno delovala v narodnih društvih, ki jo bodo težko pogrešala. Pogreb se bo vršil v petek popoldni. © Štefan Ilizgec je povzročil s svojim dopisom v >Jutru.. brzo vozil na vmv cerkvene slavnosti širom Slovenije, da bo lahko hitro in ločno poročal o njih Jutru in sc zadosti najedel. (D Nadslfankiirstvo. Binkoštno zborovanje narodnosocialne strokovne zveze, ki se je združila 7. -Unijo*, sta oficielno pozdravili tudi podmžuici Juaoslovaa&k« Matice in Jadranske straže. , Jesenice •Slaba sezona zu (uriste. Takega niajnika na pomni turistika odkar jo pohajanje gorskih grebet poslalo moderno. Vedno deževje, po gorah snet', hladno, samo neprijetne, besede za izletnike. S:, j ni bilo razun Vnebohod« nobenega praznika alt nedelje brez dežja. Kake trume izletnikov so p;»ii druga leta prihajale v raj narciz na Golico, letos pa nič. koče prazne, vse sameva kakor bi bili v | marcu ne pa v juniju! Vse zdihuje po solnčnih | dnevih. Kakor kaže letos š0 brezklobučniki in pa mjavokožci, kakoršnili je na Jesenicah mnogo, ne bodo prišli na svoj račun. Dolgo zaželjcni vodovod na Plavžu pri Jesenicah so končno vendar le bliža svojemu uresničenju in bo v kratkem dovršen. Tudi električno razsvetljavo dobe ondolne stavbe, a ne od deželne elektrarne, pač pa od žage g. čuferja. Staro solo na Jesenicah ni spoznati, tako jo vsa renoviraua. Občinska pisarna ^e jo preselila v prvo nadstropje, bivša največja učna soba pa je spremenjena v prav lepo in prostorno posvetova'-nico, v kateri je tudi za poslušalce dovolj prostora. I Računski zaključek krajnega šolskega sveta So , sedaj ni predložen občinskemu svetu, dasi bi bil že. čas, da se la zadeva končno uredi. Gospod Torkav je končno po dolgem času dobil dovoljenje za točenje brezalkoholnih pijač. 0'> j radio- godbi se da prav prijetno sedeti ler srebali brezalkoholno vino. Ob toplih večerih je koncert zunaj na vrtu na zeleni trati. Trssžč Preminul je v torek, dne 1. junija t. 1. ponoM občespoštrvani železniški nadsprevodnik g. Jož< f Korošec. Kako priljubljen je bil. jo pričala nje-, gova zadnja pol. na kateri ga je spremila mnog. -i brojna množina občinstva, med drugimi tovar i ! železničarji z godbo iu višji njegovi predstojnik■■. Deška in dekliška meščanska šola priredi v sobni n in nedeljo dan Rdečega križa. Ob pol 11). bo slavnostno zborovanje, nato obhod po trgu. V: -^ijo se vsi prijatelji mladine in prav posebno še starši. Naše pokopališče se prav lepo predelava. Zi ! t se tudi nova nicdema mrtvašnica, da bo zadostila vsem potrebam Tržiča. d. H. v Elektrifikacija. Napeljava električnega omrcS ja zelo počasi napreduje. Sedaj jo imajo razen žu ■ nišča samo nekateri posestniki. Spor, ki je nastal med ljudmi in firmo, Se ni poravnan. V nedeljo ,;t* bil sklican odbor za elektriko, ki je ugotovil nepravilnosti ter sklenil, da skliče v kratkem sestanek, na katerega naj župan povabi tudi zastopnika tvrdke Elektra, da se tako na licu mesta prouči vsa zadeva. Nevihta. Na binkoštno nedeljo popoldne i'' nenadoma nebo zatemnelo težkih oblakov. Knu t se je vlil dež in nato precej gosta loča, ki je bila posebno močna na Studencu. Sreča je bila, da i pač hitro ponehala, ker bi bila drugače napravi'* še veliko več škode. Vmes je grmelo in treskalo. •Strela je udarila v hišo Grada, po domače pri M; -jerju v Gor. Kašlju, in sicer na zapadni strani v vogal. Vrgla je tudi okno na tla in opraskala z '. Sreča je bila, da je biia vodena, ker bi drugače celo poslopje zgorelo. Poleg tega je udarila še v zvonik, na Fužine ter v en nanovo postavljen drog za elektriko, ki ga je preklala. Ogenj. Prošli teden v petek ob 2 popoldne s* je v Zalogu na postaji začel nenadoma valiti izre -no gost črn dim. Ljudje so bili prestrašeni in tudi zaloška požarna hramba je bila takoj alarmiram'. Vendar po preteku četrt ure je dim ponehal in si ogen.i pogasil. Delavci so namreč pri rezervarju k rhali katran. Opoldne so pustili misleč, da ne b > še prekipel. Pazii ni nihče in tako se je začel katr:. i razlivali preko kotla in goreti. Nevarnost je bil i precej velika, ker stoje okrog in okrog same lesene barake. Zdravstvena komisija. Zadnji čas je precej razburjenja med našimi gostilničarji. Vsak je namreč dobil od zdravstvenega odseka dopis, da se iK mamici«. Vsi iskreno vabljeni! Zlasti pa še ve slovenske matere, da vas počastimo, da se vam zahvalimo za vaše skrito, toda nad vse požrtvovalno delo. Ve ste nam nad vse ljube in drage. Pa tudi vsi ostali, poselite to prireditev, ki je prirejena samo v čast vašim aialeram. — Odbor. Koroško Občni zbor Političnega in gospodarskega društva za Slovcnce na Koroškem so je vršil dne 22 maja t. 1. Kot prvi je poročat drž. posl. Polj a n e c. Ugotovil je, da imajo samo koroški Slovenci, organizirani v Kor. slov. stranki manjšinski program in da imajo le naši zastopniki pravico govoriti v imenu koroških Slovencev, ne pa oni, ki se danes proglašajo za zastopnike Nemcem prijaznih Slovencev , čeravno niso bili od teh v ta namen izvoljeni. Če je dr. Lemisch izrekel, da se pomakne narodna meja za kakih 20 let en km proti jugu, se moramo resno postaviti v bran in reči: ■»Ne boš Jaka!- Lahko pa pritrdimo, da se je v resnici nekoliko ponemčilo, v obče pa stojimo še tako trdno kot pred leti in bomo še tedaj, ko bo ležala na narodno smrt obsojena generacija že davno v grobu. — Za Poljancem ie poročal dež. posl. dr. Petek o delu v deželnem zboru in potrebah slov. kmetskega ljudstva. Naglasi! je, da sta slovenska poslanca v dež. zboru napram združeni meščanski stranki na eni in soc. demokratični stranki na drugi strani sicer obsojena, dogodkom več ali manj brez vpliva slediti, vendar se lahko | na drug način tem veljavneje udejstvujete. Mirovna pogodba nas je dovedla šele do praveg; stoja, in iz nje izvirajoče pravice moramo iztirjali. \ko so oblasti proti nam, se še vedno lahko obrnemo na Zvezo narodov in ta pravica jc več vredna kot vse drugo. — Po obsežni debati je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor. Dopisi Vič. Na mnoga vprašanja, kako bomo upri-Soril gospoduijski tečaj, odgovarjamo sledeče: Odsek (iospodinjar bo priredil teoretični gospodinjski tečaj, ki bo trajal šest tednov. Bo nekaka večerna šola. Udeleženke bodo dobile po možnosti prepise predavanj.. Predavatelji in predavateljice bodo večinoma domačini, deloma povabljeni tudi iz Ljubljane. Slovenska Bistrica. Tukajšnje društvo Orel je priredilo dne 30. maja 1926 veliko javno tombolo v prid zgradbi Kat. doma v Slovenski Bistrici, ki je sijajno uspela. Prireditev se je vršila po "sledečem sporedu: od četrt na 12. do 13. ure zbiranje udeležencev med svirnnjem godbo tuk. gasilnega društva na glavnem trgu. Nato odhod v jahalnico, v kateri se je zbrala čez tritisoč ljudi broječa množica. Neposredno pred tombolo je bil pregled finančne oblasti, ki je našla vse v redu, nato otvoritev in pozdrav. Ker so društvo dobra srca lako-rekoč obsipala z darovi, ni štela tombola 150 dobitkov, kakor je bilo od začetka razglašeno, ampak 228 (78 dobitkov več) in sicer 32 tombol, 17 kvintern. 50 tem in 109 amb. —• Tombola je trajala od pol 14. do 19. ure. Razpečane so bile večjidel vse tablice. Da so domačini zadeli dve tretjini dobitkov, temu se ni čuditi, saj so Imeli nad 3000 tombolsklh tablic. Društvo se še enkrat vsem darovalcem prekrasnih dobitkov, kakor tudi zn nakup tablic, tombolskemu odboru pa za ves trud in požrtvovalnost najiskreneje zahvaljuje. Ljudstvo je bilo veselo lepe prireditve in dobitkov, društvo pa lepega dobička z malenkostnimi izdatki, katerega bo naložilo v posojilnico k znesku, ki je naločen v njej že od prej za zgradbo Katoliškega doma v Slov. Bistrici. Radovljica. — Krajni šolski sveti v okrajnem glavarstvu radovljiškem so že lansko leto plačali za šolsko lekarno po 350 dinarjev. Umevno, da Šolske lekarne zelo čakamo, ki je zelo potrebna zlasti v oddaljenejših gorskih krajih, kjer zdravstvena pomoč ni takoj pri roki. Lekarne še ni, učiteljstvo in šolska miadina pn že težko čakamo ganjo. Ufiamo, da jo kmalu dobimo. Poziv! Pripravljam Antologijo srbskega, hrvatskega in slovenskega rodoljubnega pesništva od najstarejših do najmlajših pesnikov. Prosim gg. pesnike, da mi pošljejo svoja pesniška dela rodoljubne vsebine, kakor tudi posamezne čitljivo prepisane pesmi z označbo, kdaj in kje jc bila pesem tiskana. Zelo bi bil hvaležen za posamezne pripombe pesnikov, tikajoče se mojega dela. Prof. Mirko Damnjanovič, književnik, Belgrad, Nemanjina ul. 46. Vokalni koneort Glasbene Matice v Mariboru. Koncert dne 2. junija je imel zelo pester spored. Poleg prisrčne Schwabove kompozicije »Ave Marija« smo slišali harmonično skrajno zapleteno Urečaninovo »V gozdni tišini«, poleg dramatičnega Foersterjevega »Spaka« pa lirično Bersovo »Mjese-čina . Pesmi iz Srbije, Ukrajine in Rusije. Proizvajanje je bilo v celoti dobro, ker je pevski ma-terijal zelo dober. Vendar pa smo prepričani, da bi se bilo mogoče s tem zborom dvigniti še na višjo umetniško stopnjo. Matični zbor se ne sme zadovoljiti s povprečnostjo, on bi moral biti drugim zborom vzgojitelj in vzor. Zalo ga presojamo s kritičnejšega stališča nego druge zbore in produk-fije, ker iskreno želimo, da se činidalje bolje izpopolni. Pri dveh, !reh pesmih smo opazili, da jih .ie podal g. dirigent v drugi obliki nego pa imajo prvotne kompozicije. Ne vemo ali so komponisti Matici na ljubo izpremenili svoje originale ali pa jih je g. dirigent izpremenil. Drugi slučaj se nam zdi neverjeten, ker bi to bilo potvarjanje tuje umetnine in torej nedopustno. Take ivarijante-smo opazili posebno pri Devovih Pomladnih viharjih/-, Sclnvabovi Ave Marija« in nekoliko tudi pri Adamičevem Mladem junaku . Na občinstvo so napravile najgloblji vtis Sclnvabov »Ave Marija-, Foerslerjev Spak« in Adamičev Mlad junak«. Sclivvabova otroško pobožna, liežno-prisrČna, nielodijozna pesem najde še vedno v svoji preprostosti pot do srca. Zbor jo je zapel dinamično prav dobro, vendar pa jo je tu in tam malo preveč trgal in zavlačeval. Basi bi lahko zadnji,zdrava' še boljše zapeli. Solistinja še ni dorasla svoji nalogi. Njen glas je zaenkrat brezbarven, v višinah tenek in prazen. Foersterjev »Spak« je hvaležna pesem, ki je našla v moškem zboru spretnega inter-preta. Prvi tenorji včasih neprijetno treniulirajo). Adamičev »Mlad junak« je bil v začetku malo nesiguren in proti koncu preveč zmešan. Solistinji se obeta ob dobri in vztrajni šoli lep napredek. Devove »Pomladne viharjem bi pravzaprav morali imenovati »Pomladno fantazijo«. Pri proizvajanju smo pogrešali zadostne enotnosti v izgovar-javi. Dinamika ni bila na višku. Solist ima sicer bolj šolan glas nego poprej. B c r s o v n »Mesečina . je sicer zanimiva kompozicija, pa je vendar vplivala utrudljivo na poslušalce. Ker je pesem brez besed, bi bilo moralo bili podajanje tem popol-podana, j etudi mogočno vplivala na občinstvo. V gozdni tišini«. Izredna kompozicija, ki krasno slika ; pozabljen je« v gozdni tišini. Vendar je obtičal zbor žalibog v (varnosti — ni se mogel povzpeti do one eteričnosti, ki jo zahteva ta pesem. M o -kranjčev »Kožar,: je zelo globoka pesem, dobro podana, je tudi mogčno vplivala na občinstvo. V splošnem moramo ?e enkrat povdariti, da je, ta koncert bil zelo dober, vendar pa ne na tisti višini, na kateri bi moral biti zbor »G I a s b e n e Matice . Pogrešali smo pri podajanju prisrčnosti iu toplote, večkrat je zvenelo vse nekam suho, leseno. Ženski glasovi niso dovolj disciplinirani. —e. —1. Cerkveni Glasbenik 1926, št. 5. 0 ima sledečo vsebino: t Anton Foersler (Stanko Premrl); Sonet v spomin t Antona Foersterja (Fran Ferjančič); t P. Otokar Aleš (Fran Ferjančič); Nujno razmišljanje o naši cerkveni glasbi (Stanko Premrl); Nekaj praktičnih nasvetov k izvajanju najnovejših cerkvenih skladb (Anton Jobst); Ljubezen (Her-bert Svetel); Cerkveno ljudsko petje (Ilcrbert Svetel); Učni načrt orglarske šole Cecilijinega društva v Ljubljani; Kako in kje sem nabira! slovenske narodne pesmi (Franc Kramar); Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani; Organistovskc zadeve; Konccrtna poročila (St. Preinri); Dopisi; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo: otdašene so dr. Kiinovčevo obhajilne pesmi, Jobstove postne, Prenirlove obhajilne, Vodopivčeve evharistične in Marijine, Mavove blagoslovno, Marijine in sv. Jožefa, Zeleznikove Marijine, Sattnerjeve in Hoclirei-terjeve Marijine; Naši glasbeni listi; Razne vesti; Nova besedila za cerkvene pesmi: Fran Neubauer-jova »Prečisti in nedolžni« in Ksaver Meškovn »Pri povzdigovanju1, ; Listnica uprave; Naznanila. — Glasbena priloga prinaša 5 Martin Zeleznikovih Marijinih pesmi iii tri Stanko Prenirlove evharistične himne. — Cerkveni Glasbenik stane letno 35 Din, za dijake 20 Din. Posamezni iztisi glasbene priloge se dobe pri upravi: Ljubljana,'Pred Škofijo 12. Naraščaj Rdečega križa na II. državni, realni gimnaziji v Ljubljani priredi v dvorani Filharmo-nične družbe (Kongresni trg) v sredo, dne 9. junija 1926 glasbeno akademijo pod vodstvom gosp. Jos. ISrnobiča. Začetek ob 10. uri. Spored je sledeči: 1. a) V. Vodopivec: Pojdimo spat, b) E. Adamič: Uspavanka. Poje dekliški zbor s klavirjem. 2. B. Smetana: Iz domovine. I. in II. del za gosli in klavir. (T. Poljanec VIII. r.. M. Lipovšek, VI. r.) 3. a) Dr. B. Ipavec: Božji volek, b) E. Adamič: Pri zibeli. Sopran-solo (A Šorli, VII. r.) 4. O. Zupančič — M. Lipovšek: Cigan. Melodram. (Deklamira M. Brecelj, spremlja na klavirju M. Lipovšek, oba VI. r.) 5. a) H. Wieniawsky: Legenda. b) Schubert: Čebela. Za gosli in klavir. (K. Rupel, P. Šivic, VIII r.). 6. a) P. Čajkovski: Lo kdor hrepeni kot jaz... b) E. Grieg: Primula veris. Mezzosopran solo (gdč. Wrischer, bivša go-jenka zavoda). 7. a) M. Lipovšek: Notturno, b) P. Čajkovski: Karneval. (Iz letnih časov.) Klavir solo (i«ra M. Lipovšek). 8. C. Sinding: Stavek iz dueta za dve gosli in klavir. (K. Rupel, T. Poljanec, R. Šivic, VIII. r.) 9. Cli. Gounod: Ave Maria za Mezzosopran (gdč. E. Wrischer) posli (K. Rupel), klavir (P. Šivic) in harmonij (M. Lipovšek). 10. a) Dvorak: 2. stavek iz F-dur kvarteta, b) L. v. Beethoven: Finale iz c-mol kvarteta. Godalni kvartet (K. Rupel P. Poljanec, prof. Bniobič, g. A. Dev). 11. a) M. Kogoj: Zvončki, b) V. Vodopivec: Ptici. Poje dekliški zbor s klavirjem. 12. P. H. Sattner: Detetu. Mešani zbor. Gojc" »Glasbene šole« v Kočevju so priredili pod \ vdstvom svojih glasbenih učiteljev četrti javni nastop na dan sv Rešnjega Telesa v dvorani hotela Trst. Nastopilo je 28 gojencev, deloma kol pianisti ,deloma kot goslači posamič in s »premljavo. Učenci so pokazali brez izjeme lepe uspehe, kolikor jo sploh mogoče pri tako neugodnih krajevnih razmerah in pomanjkanju lastnih inštrumentov in lokalov. Našim malčkom je odseval raz obraze čut veselja do godbe, ki jih dovede do višje glasbe. Nastopali so zvečine prav zavestno in so prednašali svoje vaje v vseh ozirih prav pohvalno. Starejši gojenci so pokazali, da resno pojmujejo glasbo iu so nudili več težjih komadov popolnoma pravilno in pohvalno. Videla se je marljivost in zmožnosti posameznikov in smelo trdim, da obetajo nekateri postati pravi mojstri, če bodo smotreno nadaljevali po začrtani poti. Da vživa »Glasbena šola« splošno simpatijo, je pokazalo občinstvo ki je napolnilo vse prostore dvorane nabito polno. Vsem nadebudnim gojencem kakor tudi društvu v celoti, želimo tudi v bodoče obilo uspehov. — R. X. CŠiifaTfan&lzo gledišče Drama: Začetek ob 20. url zvečer. Nedelja, 6. junija: VDOVA ROŠLINKA, na čast udeležencem železničarskega kongresa. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 7. junija: Zaprto. Torek, 8. junija: PUŠKINOVA PROSLAVA. Izven. Sreda, 9. junija: LADJA TENACITY. Red C. Četrtek, 10. junija: 1DIJOT. Red D. Petek, 11. junija: JOHN GABRIEL BORKMAN. Red E. Sobota, 12. junija: LADJA TENACITY. Red A. Nedelja, 13. junija: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 6. junija ob 15. uri popoldne PRODANA NEVESTA na čast udeležencem železničarskega kongresa. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 7. junija: VEČNI MORNAR. Red C. Torek, 8. junija: Zaprto. Sreda, 9. junija: GLUMAČI, GIANNI SCHICCHI. Red A. Četrtek, 10. junija: BOHEME. Red B. Petek, U. junija: Zaprto. Sobota, 12. junija: TRUBADUR. Red D. Nedelja, 13. junija: GROFICA MARICA ob pol 20. zvečer. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iven. MariT&or&lzo gle&lšče Nedelja, 6. junija ob 10.50 uri »Cankarjeva proslava društva slovenskih književnikov« samo -za dijake. Nedelja, 6. junija ob 20. uri Grofica Marica«. (Kuponi). Zadnjič v seioni. Gostovanje Josipa Povhcta, režiserja ljubljanske operete. 7. junija, ponedeljek: Zaprto. 8. junija, torek: Ob 20. uri »Kozarey vode« ab. C. (Kuponi.) PRVA SKUŠNJA. G. Avgust Kruleč nam sporoča: >Cenjeni Vaš list z dne 2. t. m. je priobčil podlistek izpod peresa gospe Borštnik-Zvonarjeve pod naslovom: »Prva skušnja«. Dovoljujem si ugotoviti, da trditve v istem niso točne .ter je morala gospa doživljati talce čudne dogodke s kakim drugim njenih tedanjih soigralcev. Da nisem nastopil na odru tako nerodno, kakor to ona popisuje, naj spričuje ocena v sSloven-skem narodu : •/. dne U. decembra 1882: »Iz-mej gospodov sta v prvi igri (»Šolski nadzornika) posebno dopala Brežanskj (pod katerim imenom sem takrat nastopal na odru) in Zbiljaii.: In potem: r>Gospod Brežanski je kakor v prvej igri nadzornika, tako v tej (" Oče so rekli da le>0 pisatelja Ljuboslava predstavljal tako dobro, da se mu mora čestitati.« — Ne čudim se, če je umetnica prišla v tako navskrižje z resnico, kajti od omenjene predstave je preteklo blizu polstolejta. Dasiravno smo se medlem postarali ter nas spomin zapušča, vendar se pn zelo dobro spominjam tistega davno prošlega večera in se nadejam, da mi ni potreba posebno zatrjevati, da pri predstavi ni nastal tak smešen položaj, kakor ga opisuje gospa Borštnikova, sicer bi ne mogla ocena mojega nastopa, katerega se morda nekateri najstarejših Ljubljančanov še spominjajo, v isti meri pohvalno omeniti, kakor njenega,« ne in Dvanajsto dete. (K materinskemu dnevu.) > Rekli so, da ne dočakata jutra ne mati otrok; ali angelj božji jc sedel ob vznožju dočakala sta oba še marsikatero jutro >-In otrok je bil Lenart. Ko so ga nesli v ccrkcv, je spal ves čas; tudi se ni vzdraniil, ko so mu omočili golo glavo z vodo in ustnico s soljo. Odprl je oči šele v tistem trenotku, ko so ga položili k materi. Odprl jih je tiho, nastežaj, ne da bi prej zajokal. Bilo je, kakor da se jc odprlo dvoje okcnc v nebesa. Mati se je nasmehnila, da sc je razlil mehek sijaj po njenih belih licih, trudnih še od bolečin, »Kakor da se je bila topla spomladanska luč izlila v bajto, napolnila srca, jih odrešila vseh hudih misli in vseli bridkosti. V resnici sc ni bilo prav nič spremenilo, ni bilo vse nič drugače kakor prej: mati Skrb jc kakor v pravljici sedela za pečjo in predla svojo sivo prejo. Vsi so vedeli, da jc v izbi, videli so jo dan in noč, šc v sanjah so slišali brnenje kolovrata; ali zmenili se niso več zanjo, ni jim bila več strašna, cclo tih smehljaj jc bil na njenih brezzobih ustnicah. Ob najhujši uri jim je Bog poslal svojega angela iz nebes, v plenice povitega, drobnega, nedolžnega, ki je gledal s tako jasnimi in veselimi očmi, kakor da vidi šc zmirom samo nebeško glorijo. Kaj je s teboj, dvanajsto dete v proletar čevem zakonu, kod hodiš? »Kamorkoli si sc napotil, koderkoli hodiš, sejal si in seješ cekine ljubezni še na trdo ccsto, na goli kamen, da bo vzklila sijajno, drugim radost, tebi večno zasluženje!« Ivan Cankar: Grešnik Lenart.« Dr. Valentin Ilolzer: Cerkev m mater in otroka. Dvajseto stoletje so začeli v svobodomiselnem! taboru z velikim krikom o »stoletju otroka«. Od tega bi bilo pričakovati, da se število rojstev med kulturnimi narodi znatno dvigne. Zgodilo se je pa ravno narobe: povsodi sc kaže nazadovanje kot posledica širjenja novomalthuzijanskih naukov in praktik. Ob tem trpi ženstvo škodo na duši in telesu in v nevarnosti je nadaljni obstoj kulturnih narodov, vsekakor pa njihova prevlada nad Azijci in Afričani. Pridiga, ki je ni oplodilo krščanstvo, očividno ni prav nič zalegla. To izkušnjo so doživeli že Rimljani. Kajti že Juvenal je tožil: na postelji, blesteči se v zlatu, skoraj ne počiva več nobena porodnica. Horac je otožno želel nazaj rodovitno sabinsko ženo. Koncem 2. stoletja grajajo Mi-nucius, Felix in Alhenagoras ter Tertullian po-ganke, ker uničujejo kali življenja v svojem telesu, izvršujejo detomor še preden so rodile ali pa otroka zadavijo, izpostavijo. Avgust se je zaman trudil, da bi z znanimi zakoni: Poppaea, sumptuaria, de adulleriis et pudicitia, de maritandis ordinibus — omejil beg pred zakonom in dvignil spolno nravnost. Šele krščanska cerkev jc nastopila kot za-ščitnica otroka. Bilo je v resnici novo naznanilo, ko je Pavel napovedal: Blagor ženi, ki rodi otroke.« In od vsega početka nam daje krščanska epi-grafika ganljive dokaze svojega veselja nad otrokom in svoje ljubezni do njega. V sinodah dobiva npostolova beseda povdarek: Ženske, ki so skušale povzročiti splav, so bile po nastarejši praksi v nalaganju pokore do smrli izključene iz občestva vernikov. Sinoda v Ancyri (311) določa olajševalno, »da morajo sprejeti desetletno pokoro v določenih kaznih.« Zapadnogotskošpanska sinoda v Leridi (6. stoletje) dovoljuje tistim, ki skušajo v prešestvu spočetega otroka v materinem telesu umoriti, zo-petno versko občestvo šele. čez sedem let. Mainška sinoda — I. 8-17. — nalaga desetletno pokoro, vvormska zalit eva enako kazen kakor za morilca. Podobna sinodalna svarila in grožnje s kaznijo se ponavljajo tekom vseh stoletij gori do sinode v Baltimore (1869). Nič manj strogo ni cerkev kaznovala umora rojenega otroka. Sinoda v Etviri dovoljuje s tem obremenjeni ženi, vrnitev v občestvo vernikov šele ob smrtni uri, katehumeni pa so se smeli istotako krstili šele ob smrtni uri. Šele ob splošnem omiljen ju iz pokorne prakse se je tudi za te zločine znižala kazen na deset ali sedem let. Vrhu tega je morala cerkev v tej stvari premagati velike ovire. Tako rimsko kakor germansko pravo sla dajala gospodarju, materi in stari materi pravico, da novorojenca kot brezpravnega tujca umore ali izpostavijo. Da se izkorenini to barbarstvo, so je obrnila sinoda v Toledu (1. 589.) tudi na svetne sodnike. Izpolnilev postave je ljubezen. Ta jc gnala cerkev že zelo zgodaj do praktičnega skrbstvenega dela. Prva pribežališča za liajdenčke so bile škofijske katedrale, kjer so pridigarji po jutranji pridigi prebrali naznanilo, da se je našel izpostavljen otrok. Inocenc 111. je ustanovil v Rimu najdeniš-nico s predalom, ki se je dal odzunaj zasukati na-znotraj; vanj so mogle izpostaviti matere svoje novorojenčke, za katere niso mogle ali hotele skrbeti. Starejši katoliški etiki so pri tem s povdar- * Ta spis je bil poslal avtor že pred leti za Socialno Misel . Tedaj sc za slovenske razmere ni zdel aktualen in je zato zaostal. V zadnjem času pa se v Sloveniji javno in prikrilo razvija propaganda za obnovo poganskih šeg v zakonskem življenju; resen opomin je torej potreben. — Pripominjamo. da ie dr. V. Ilolzer iskren prijnlelj Slovencev ter skoraj popolnoma obvlada slovenščino. — Op. ur. kom zastopati zahtevo, da morajo starši najdeniš-niči povrniti slroške za prehrano in nego otrok. Po surovem germanskem pravu je mogel oče mladoletne sinove in neporočene hčere prodati, v Bolgariji so smeli otroke za pregreSke staršev usmrtiti. Na Augleškem so prodajali otroke v suženjstvo na Irsko Se v 12. stoletju. Irska generalna sinoda v Annaghu 1. 1158. je pa vse take sužnje proglasila za svobodne in papež Nikolaj I. je grajal ravnanje z otroci na Bolgarskem že 1 .866. Sinoda v Canterburvju je 1. 1236. naročila župnikom, naj vsako nedeljo opominjajo matere, da skrbno in previdno hranijo svoje otroke. V takratnih revnih stanovanjskih razmerah se je često pripetilo, da so otroke v spanju zadušili. Proti temu so mnogoštevilne sinode v Mainzu, Wormsu, Fritzlaru, Can-terburyju, Forliju, Helsingborgu, Upsali, Yorku, Milanu (pod Karlom Boromejskim) — zabičevale materam in rlojiljam prepoved, da ne smejo jemati nt rok seboj v postelj. Iz nežne skrbi za otroka je dovolil karolinški škof Theodulf Orleanski, da se sme bolno dete krstiti tudi izven cerkve. Canter-buryjska sinoda je izdala opomin, da se otroci ne puščajo pri ognju ali ob vodah brez varstva; ako pade otrok v ogenj ali vodo, je to rezervatni slučaj. Visoko spoštovanje pred materinstvom se kaže v obveznosti, da noseče žene opravijo spoved, kakor tudi v obvezni zdržnosti zadnjih 40 dni in ib času dojenja. Velika obzirnost se kaže tudi v tem, da določa Poenitentiale Romanum — ob te-Janji strogosti postne zapovedi! —: »Ako se hoče aoseča žena postiti, sme to storiti.t Nežna skrb se izraža v salzburškem Ritualu iz 1. 1582.: »Ker je .iele nežno iu slabotno, naj župniki pozimi krstni vodi primešajo tople vode.; Odločno je cerkev pobijala tedaj še splošno razširjeno surovo praznoverje. Prepovedala je: da se otroci, ki jih trese mrzlica, polagajo na streho ali na peč; matere svojih bolnih otrok ne smejo na krizpotih vlačiti po tleh, da bi ozdravili, ne smejo kopati v zemljo duplin in lezti skozuje z bolnim otrokom, nato pa jih zapreti s trnjem itd. Ženske, ki zairreše tako praznoverje, se morajo pokoriti 10 dni ob kruhu in vodi! Kdor izpostavi otroka, izgubi nad njim očetovsko oblast; kdor uniči plodnost ali povzroči splav, velja kot morilec! V Kon--titueijah Siksta IV. je 1a cenzura Se poostrena in '.adeva tudi mater. Na naravno dolžnost, da doje svoje oiroke farne, obvezuje matere že Gratianov odlok. Kasneje vzklika Albert Veliki: O ti plameneča ljubezen prave mat'rek in obsoja navado tedanje dobe, da so kraljice za svoje oiroke najemale dojilje. Mnoge pobožne ustanove srednjega veka so bile namenjene nosečim materam in najdenčkom. Iz cerkve-nopravnih izrekov je dalje razvidno, da so smatrali babice kot corkvenoobčinske osebe. Župniki so morali paziti na lo, da so se nastavljale kot babic-3 samo neoporečne ženske. V6ako veliko noč so morale obnoviti svojo službeno prisego. V škofijskih agendah in sinodah (n. pr. v Osnabriicku, Mainzu. Kolnu, Trierju, Wiirzburgu, Regensburgu, Konstan- 11 Aachenu) so z vsem povdarkom zahtevale, da se fprejmo v babiško službo »edinole zanesljive, izbrane žene,- Pa je bilo babicam prepovedano na-svetovatl ali uporabljati sredstva za splav, je ob sebi umevno. Višji pastirji so posvečali svojo skrb povzdigi babiških šol- katerih prva se je ustanovila v Regensburgu 1. 1452., in babiškega stanu sploh. Se več: v času, ko je bil ta stan še nekam prezirati, je Benedikt XIII. povzdignil nezakonsko mate in babico — Margareto Kontonsko v svetniško Past. v Svojo skrb za otročnicc in nnjdenčke je pokazala cerkev dalje pri podeljevanju odpustkov. Tako je podelil Inocenc VIII. 1. 1488. popoln odpustek vsem, ki kakega najdenčka sprejmo, doje ili dojiti dajo ali mu zagotove preskrbo za poldrugo leto. V Rimu so 1. 1501. uredili porodnišnico za revne matere: Arciospedale di San Rocco. Enak tavod se je I. 1580. ustanovil v bolnišnici Sv. duha r Milnchenu. Posebna obzirnost nasproti nosečim materam se zrcali tudi v izrekih nemškega profa-»etra prava 13. do 16. stoletja, ki so bili pod cerkvenim vplivom. Salzburško izrečno pravo iz leta 1334. določa, da se noseča žena, ki ob času zrelega adja utrga z drevesa ob poti sad, ne sme kazno-ati; peki so morali takim ženam zgnesti kruh in im dati stol s pručieo, da po mogle sedeti, dokler truh ni bil pečen. Molitve za take ženo so bile vpe-jane med molitvami na prižnici že v 14. in 15. sto- j letju. Za take žene se je delilo sv. obhajilo žc pred mašo. Tudi bratovščine skrbe za negovanje potnic. V novem času so ženski redovi v svojih svetiščih, sirotiščih in domovih za dojence neiz-ekljivo veliko dobrega storili za dobrobit mater ln dcce. Materinstvo ln otrok imata velik delež tudi liturgiji. Glede podrobnosti opozarjam na lepo knjigo G. Schreiberja: »Mati in dete v cerkveni kulturi.« Cerkev je znala vsa velika obratišča v iivljenju posameznika, kakor rojstvo, dozorevanje, akon, nosečnost in smrt pomembno združiti s čez-aturnim, z Bogom in večnostjo. Tako n. pr. nešteti blagoslovi: blagoslov za neveste, ki je po liturgič-Bin zgodovinarju Herwegenu pomenil posvetitev iene za materinstvo; dalje Benedictio thalami, slovesno obhajan,je 80. leta in obletnice poroke. Neki assavski Rituale iz 1. 1352. vsebuje poseben mašni brmular za prošnje nosečih. Semkaj spada dalje ienedictio mtrlieris parturientis in post partum; v 10. stoletju najdemo Oratio pro dolore partus. Kot ščitnice in zaščitnike žena v njihovih najtežjih irah se časte mnoge svelnice in svetniki: Doro-Pja, Margareta, Katarina, Agata, Barbara, Verena, i'. Janez od Boga, pred vsem pa sv. Ana. German-ki otroci, ki so bili prej brezpravni, so bili po rslu, obhajilu in botrinstvu deležni znatnega prav-'otfa varstva. Cerkveni prazniki so visoko povzdigni pomen materinstva in detinstvn. Ves božični izniški krog se suče okolu otroka, njemu so ve-iale misteriiske icrre iu jaslice; Marijini prazniki, Marijine legende in življenje so visoko dvigali duše prprostih žena mater. In kako Je poveličala te molitve krščanska umetnosti Ze v Priscilinih katakombah najdemo mater, ki se nežno sklanja nad dete in ga varno oklepa z rokami, bizantinska umetnost pa ji položi dete v naročje. V gotski in kasnejši umetnosti je mati z otrokom slalen predmet. Ves ta idejni kompleks je seveda obvladoval tudi pridigo. Ze gori smo navajali Alberta Velikega. Toda že pred njim je minorit Berthold Re-gensburški na neprimerljivo lep način opominjal in svaril v vseli vprašanjih zakonskega življenja, odprave plodu, higieni no?Wih. Prekašal ga jo v tem le njegov redovni brat Bernardin Sijenski, ki Je rekel: »Najdragocenejši sad na svetu je sad, ki nam ga daje žena: njeno dete.. Tudi veliki mojstri Eckhart, Geiler Kaiserberški in posebno tudi mirnberški dominikanec Herolt so so pečali s temi vprašanji. Za Časa renesance so frančiškanski potovalni pridigarji odločno nastopali proti ši-refemu se sumstvu med moškimi. Tako je cerkev delala za mater in otroku, globoko umevajoč njune potrebe in poslanstvo. Najmočnejšo varstvo in najvišjo vrednost pa jima je zajamčila v nerazdnižljivosti zakona. Po širnem svelu Šo slavnejši balinaš kot ta učenjak je bil dr. Keate, katerega Gladstone opisuje, »da je bil velik učenjak, toda tiran naših dni«. Nekoč je pretepel štirideset dijakov po vrsti in ko jo bil z zadnjim gotov, je obžaloval, da nima nobenega več. Nekoč jim je citiral osme-ro blagrov. »Blagor njim, ki so čistega srca. Ali ste slišali? Vaša dolžnost da ste čistega srca, ako ne boste čisltgu . rca, vas bom pretepel.< V času svojega navnaleljevanja je pretepel nad petdeset raznih angleških vojvod, grofov in baronov. Ko je šel v pokoj, je samo to obžaloval, da jih ni nabunkai več. DOMIŠLJIJA, KI UMORI. Neki angleški list prinaša dokaze, da je po sami domišljiji mogoče umreti. Med drugimi navaja sledeče slučaje: Nekega sprevodnika sibirske železnice so po naključju zaprli v hladilni oddelek, ki se je nahajal v vlaku. Ko so oni prostor odprli, je sprevodnik ležal na tleh mrtev. S kredo je na steno napisal, koliko trpi radi mraza, končne besede pa so bile: »Jaz umiram. Zdravstvujtek Na velikansko pr-- nečenje vseh navzočih so ugotovili, da je v hladilnici popolnoma normalna temperatura in sicer radi neke napake v aparatu. Strašen mraz je bil toraj le v domišljiji nesrečneža. Pred par leti je neki angleški zdravnik napravil zanimiv poskus. Na smrt obsojenemu zločincu je naznanil, da bo usmrčen s tem, da mu bodo prerezali vratno žilo, da bo tako izkrvavel. Zavezali so mu oči ter ga položili na operacijsko mizo, raz katero je v spodaj postavljeno posodo curljala voda. Poskusni objekt je bil mnenja, da so kaplje, ki padajo v posodo, njegova kri. Po preteku petih minut so ga dvignili z mize, a bil je v resnici mrtev! Kapljajoča voda je njegovemu življenju napravila konec, kakor da bi bila res njegova srčna kri. Pri nekem drugem poskusu so na smrt obsojenega vtaknili v celico, v kateri je ravnokar umrla neka ženska na posledicah azi-jatske kolere. Povedali pa zločincu tega niso. V drugo celico, ki pa je bila popolnoma čista in v vsakem oziru liigijenična, so zaprli drugega na smrt obsojenega ter mu povedali, da je tu notri umrla neka ženska za kolero. De-linkvent se je tako prestrašil, da je zbolel na koleri, medtem ko se drugega zločinca bolezen ni lotila. V Ameriki je neka ženska pila kislino (Blausatire), silno močan strup ter v par urah umrla. Toda pri zdravniškem raztelesenju ni bilo niti sledu zastrupi,jenja, ker je bila v resnici popila le neko popolnoma neškodljivo barvano vodo, uverjena, da pije gori navedeni strup. (Ko sem po šestdnevni vožnji z gališkega bojišča prišel v neko sedmograško mesto, se me je zdravnik takoj lotil, ker je bila prestreljena desnica že v opasnem stanju. Ko mi je neopazujočemu drobce kosti s pinceto vle- i kel iz podlahta, nisem skoro nič čutil, toda j ko so kosci koščic padali v spodaj nastavljeno i posodo, bi bil pa najraje vsakokrat zavpil. Torej tudi domišljija. Pripomba pisca.) ! 40.000 KILOMETROV RADI MALENKOSTNE POMOTE. I Brez dvoma najbolj presenečen človek mi svelu, je bil neki avstralski univerzitetni profesor, ko je lani prispel v London na profesorski kongres, a lam zvedel, da je prišel eno celo leto prezgodaj. Kongres se namreč vrši letos v juliju, profesor pa je prišel že lanskega julija. Zgodilo se jo pa to na ta način, ker je tip- j karica napravila iz 6 številko 5. Ko so pomoto opazili, so seveda takoj vse prizadete o tem obvestili, dotičnega profesorja pa najbrž prezrli. Ker mu vendar ni kazalo, da bi eno celo leto čakal v Londonu, se je vrnil v Avstralijo. Tako je radi male napake mož brez koristi prepotoval 40.000 kilometrov. SLAVNI BATINASI. Balinanje v učnih zavodih dandanes ni več v uporabi in učenec sedanjega modernega časa naj bi bil hvaležen za to. Posebno na Angleškem jo bila ta učno metoda zelo udomačena. V Eionu, kjer se nahaja šola svetovnega slovesa in kamor znbajajo najboljši sinovi Anglije, je še pred sto leti bila brezovfca stalna spremljevalka profesorjev. Dr. Haw-trey je posebno zaupal v te vrste les. Nekoč in sicer ravno leta .1826., torej pred sto leti, jih je Gladstone, poznejši slavni državnik, prav pošteno dobil naštetih na zadnjo plat. Gladslone je imel nalog, da zapiše one, katere mu je profesor označil, da bodo po pouku batinani. Trije součenci so ga prišli prosit, naj njih imena izbriše, ker jih obiščejo sorodniki, in ako bodo batinani, ne bodo razpoloženi za lak sestanek. Gladstone se jih je usmilil, a dr. Hawtrey je goljufiji prišel na sled in Gladstone je bil tepen. Nekoč je isti profesor narekoval: »Zapiši Hamiltona. da bo batinan, ker mi je okno razbil.« — >Jaz nisem ubil okna,« se oglasi Ha-milton. — »Zapiši Hamiltona, da bo batinan, ker mi je razbil okno in ker laže.« — »Pri moji veri, dn ga jaz nisem ubil,« se nadalje zagovarja Hnmiltnn. — »Zapiši Hamiltona, da bo batinan, ker mi je razbil okno, laže in sc priduša.< MESTO SVETOVNE VESTI NA JADRANU. Po vojni se je ustanovila v Ameriki »World Conscience Society< — Družba svetovne vesti —, katera zdaj razpolaga z večni i-lijonskim premoženjem, je prejela obilo daril od različnih ustanov tudi vladno podporo. Naloga družbe je obuditi zavest kulturne edinosti vseli narodov in preprečiti na ta način bodoče vojne. Zgradila bo v to svrho med-obiskujejo Jadran. Mussolini je že ponudil tej lovali učenjaki in umetniki, da postane ta kraj središče človeške kulture. Družba je naročila svojemu glavnemu arhitektu F. W. Filzpatri-cku, da naj poišče za novo mesto stavbišče kje ob J a d r a n u, deloma iz zgodovinskih razlogov (ker so to najstarejša zgodovinska tla, zibelka skupne evropske kulture) deloma pa iz praktičnih, ker bi ta kraj postal v gotovem času zbirališče mednarodnih romarjev, ki tako obiskujejo Jadran. Mussolini je že onudil tej družbi v imenu Italije potreben svet pod pogojem, da bi bili zaposleni pri stavbah italijanski arhitekti in delavci. Družba je hvaležno sprejela predlog in Fiizpatrick bo ogledal primerne prostore. Ali ne bi mogla staviti isto ponudbo tudi Jugoslavija? Izplačalo bi se in naše Primorje je ludi zgodovinsko in lepo! BARVAN DEŽ. Malo čudno se sicer sliši, da bi mogel biti dež barvan, toda dosedaj imamo že toliko podatkov iz različnih krajev in o različno barvanem dežju, da ne more biti o tem nobenega dvoma več. Po znani erupciji Krakataua leta 1883 je po celi zemlji skozi več let padal po nekaterih krajih sivkasf dež, 'ki je vseboval mnogo vulkanskega pepela. Kmalu po erupciji na otoku Martinique pa so dobili na Angleškem rumenkast, v Belgiji pa črnkast dež. Mislili so, da prihaja ta barva tudi od vulkanskega pepela, a so francoski učenjaki (zlasti prof. Parville) kmalu dognali, da ni ta primes dežja prav nič v zvezi z ono vulkansko erupcijo, ker ni bila tak-o silna, da bi lahko došel vulkanski pepel v te kraje. Pač pa je na Angleškem obstojala rumena primes iz navadnega cvetličnega prahu smrekovega in brezovega cvetja, ki ga je veter zanesel v take višine, da se je pomešal z dežjem. V Belgiji pa je bil dežju primešan dim, saje in podobno. č' sar je v onih industrijskih krajih vse polno v ozračju. Enak dež so imeli pred neknj leti tudi v Španiji v bližini mesta Caen, kjer je bil poprej izredno velik požar. Tu ljudje tudi niso bili čisto nič presenečeni, ker so si 7nnli na podlagi tega sami razložiti črnikast dež. V južni Italiji imajo večkrat rdečkast dež, ki mu je primešan prah saharske puščave. Včasih je namreč v Sahari samum tako močen, da raznese puščavski prah in pesek daleč ekrog. Sicilski veter »široko-: pa ga potem donose še naprej v južno Italijo. Ako si pri taki priliki podajajo razni vetrovi roko, ga zanesejo celo še v bolj severne kraje onstran Alp. Tudi na Dunaju so imeli že enkrat tak rdečkast dež. Na Ogrskem so v kraju Szentes imeli leta 1901. celo dež žuželk, ki je vsled teh dniel zelenkasto barvo. Bile so to silno majhne, mravljam podobne žuželke, ki so se takrat pojavile v silnih množinah na Ogrskem. Veter jih je spravil v precejšnje višino, nakar so potem z dežjem prišle na Ila. Teh žuželk je bilo toliko, da so bila vsa tla pokrita z njimi na 1 cm debelo. Sličen dež so opazili nekaj dni poprej tudi v nekaterih krajih na Zgornjem štajerskem. Twain prijazno odvrnil: - Veste, vzel sem zato bombažast dežnik seboj, ker veni, da je to edina vrsta, kakršnih Angleži ne kradejo.« -f Za kaj se radio-ljiibitelji zanimajo. Angleški list Brezžična doba« prinaša odgovore na vprašanja, kaj ljubitelji radia najraje pokušajo. Prispelo jo nad sto tisoč odgovorov. 80 odstotkov je v glavnem za klasično in operno glasbo, 2!) odstotkov je za plesno godbo, 20 odstotkov za razna predavanja, 12 odstotkov za športna poročila, 9 odstotkov za vremenska in trgovska poročila. + Največji hotel je hotel Pensylvania V Newyorku, ne samo Amerike, ampak celega sveta. Ima 2200 sob, v katerih je prostora za .">000 oseb. Uslužbencev je 2250, torej cela ar-mada. Potem ima 3000 telefonov in 30 napeljav cevne pošte. Za zvezo telefona z mestom in deželo jo napeljanih v hotel 400 linij. + Poplačana vzfrnjnost. V Londonu jrt pred kratkim neki prijatelj knjig kupil pri starinarju en izvod nekdaj slavne, a danes le šc prav redko čitane ljubezenske pripovesti »Pavel in Virginija«. Pazno je knjigo prebiral in vztrajal do konca. Ko je prišel do zadnjih strani, je opazil, da se dva lista držita skupaj zlepljena. Previdno ju je ločil in na svoje veliko začudenje zagledal več raznih bankovcev v skupni vrednosti 900 funtov, ali skoraj en četrt milijona dinarjev! Na robu knjige pa so bile s svinčnikom zapisane tele besede: »Potrpežljivi bravec, prijatelj tc knjige, ker si do konca sledil, zaslužiš io plačilo.; + Nenavadno zbirko ima neki angleški milijonar. 83 let stari gospod ni nikdar v življenju jeinnl k sebi zdravnika, a kljub svoji visoki starosti je živahen in še gibčen. Vsa zdravila, katera.so mu zdravniki v teku dolgih let predpisali, je tudi naročil, « užival jiti ni. Na ta način je napravil zbirko in sicer 1370 raznovrstnih praškov ter nad 2000 raznih' medicinskih steklenic. On zatrjuje, da je njegovo najboljše zdravilo zmernost ter vsaj dve-urni izprehod vsak dan. Drohtine. -f- Kako Francozi spoštujejo Številne družine? Madame Gaudre iz Vingt-Hanaps je postala vitezinja francoske častne legije in sicer zato, ker je dala Franciji 19 zdravih otrok, kateri vsi živijo. -f- Mark Twain, veliki ameriški humorist, je znal biti tudi neznansko zbadljiv, kar ni bilo nič prijetno za prizadete. Ko je prvikrat prišel v London, jo več ondotnik listov zbijalo šale radi njegovega čisto navadnega bombažastega dežnika, katerega je povsod jemal s seboj. Ko je neki intervjuvar oh neki priliki napram Tvvalnu to stvar namignil, je Marsikak kolesar se je že čudil, zakaj j« pneumatika zadnjega kolesa prej obrabljena kot sprednjega. To je zato, ker zadnje kolo nosi dve tretjini teže, prvo pa le eno tretjino, —o— Španska kraljeva palača v Escorklu, severno Madrida, je tako obširna, da ako bi hote! prehoditi v e sobane, hodnike, veže itd., bi rabil en leden dni, če bi prehodil vsak dan' 17 milj. —o— Najnižjo plačo vseh državnih poglavarjev na svetu ima pač predsednik male republike Andora v francoskih Pirenejih, katera znaša 3 funte na lefo. to je okoli 800 Din. Republika ima samo 6000 prebivavcev. —o— Pred več leti se je v Lancashini na An* gleškem dogodilo, da je žena nekega delavca porodila sina, a šest tednov pozneje hčerko. Neki drugi slučaj je bil, da je od dvojčkov eden bil rojen 30. decembra 1900, drugi pa šele v naslednjem stoletju, namreč 3. januarja 190.1. Toda najbolj čuden slučaj se jc dogodil družini Palmer, kjer so bili i. vki rojeni tri zaporedne nederje. —o— Od vseh angleških deklel, katera se izselijo v angleške kolonije, se jih omoži 25 odstotkov v prvem letu preselitve, 20 odstotkov v drugem in razen 5 odstotkov vsaka, preden mine šest let po naselitvi. Zato se tako rade izseljujejo. —o— Povprečna doba za amerikauske ladje j41 16 let, angleške pa vzdrže dalje časa in sicer /.a celih deset let, lorej 26 let. —o— Vladar Kitajske in podkralj v ludiji vla* dafa več kot polovico vsega človeštva na svetu. —o— V Parizu pobijejo okoli -10.000 konj vsak« leto. Povprečno da konj 200 kg mesa. —o— Angleži domnevajo, da Kafirji pri iskanji! dijanjantov v Južni Afriki pokradejo za 250 tisoč funtov na leto. —o— Navaden veter vleče s hitrostjo 5 milj nt uro, burja od 40—50 milj, vihar 60 milj, a orkan pa od 80 do 100 milj na uro. —o— Četudi je tri četrtine naše zemlje sam! je prirediteljem tudi lepe dohodke, 60.000 mark po odbitku vseh stroškov. Marka je ca 15 Din. — Svote pri športnih prireditvah so včasih res ogromne. Dempsey na primer je za svoj prvi boj dobil pač samo dva dolarja in pol, a dvanajst let nato za en sam nastop že pol milijona dolarjev, sedaj jih pa zahteva kar en milijon. Takrat, ko sta se borila on in Carpentier, je bilo vplačanih 1,626.000 dolarjev vstopnine, pri boju Dem-pseya in Firpoja pa 1,188.882 dolarjev. Znani Te Rickards pripoveduje, da je bilo v letošnji seziji samo v Madison Square Gardenu v Newyorku 62 tekem v hockeyu na ledu in da jih jc gledalo 473.000 gledavcev. Koliko so neki li plačali? Švicar Reinmann, peresna teža, je 7 obema rokama potegnil 187.5 kg, nov težkoatletski svetovni rekord. Schilberg je tezno dvignil 100 kg 5 krat, Haas (lahka teža), je prosto sunil 90 kg z desnico, 100 kg in fiksiral, sunil je obojeročno prosto 120 kg, in toliko, da se mu ni posrečil sunek s 130 kg. Treffny (lahka srednia teža) ie prosto sunil 132.5 kg. Rekli smo, da se bo Dempsey boril, in sicer z Willsom. Postavili so mu ultimat, in se bosta udarila najbrž 4. julija, na narodni ameriški praznik. Derapsey pridno trenira, vsak popoldan se bori najprvo s štirimi lahkimi bok ser ji, nato z dvema težkima. — Van der Veer gre nazaj, še Barricka ni zmogel z k. o. — Diener je hotel v Ameriko, ima jako dobre ponudbe, pa ga je pozval Samson — Korner, in Diener se je odzval. Borila se bosta okoli 20. iunija. Boj za Kanal se je že pričel. O gdčni Can-none smo zadnjič pisali. Lotiti se ga hoče ludi Nemec Vierkottler in pridno plava po Renu gor in dol; v vodi ostane tudi po 8 do 10 ur in plava 30 do 80 km. Seveda, Kanal in Ren, to je čisto nekaj drugega. — Beckers je s 50 m v 0.35 izenačil Rademacherjev rekord. — Baranyi je v treningu že parkrat preplaval 100 m pod 1 minuto, prosto. Zadnjič omenjeni enourni kolesarski rekord Breauja so reducirali na 93.483 km. — Po cesti je vozil pri Berlinu 100 km Diamant 2:51:02, po drugi cesti pri Berlinu 152 km Bruno Wolke 4:33:10, pri Hannoveru 118 km Schuler 3:31, okoli stettinske lokve 251 km Tbimal 8:45:45, po olimpijskem stadionu v Berlinu 50 km Moller v izbornem času 41:52, skozi kanton Waadt v Švici 170 km pa Švicar Notter 5:23:59. Klasična avtomobilna dirka za Veliko darilo mesta Indianapolis v Ameriki, ki se je morala letos vsled prehudega dežja in preveč razmočene zemlje pred zaključkom prekiniti. Gre na razdaljo 500 milj, t. j. 804.5 km. Lockart je kljub neprilikam vozil s povprečno hitrostjo 150 km na uro; a ker jc bil dež le prehud, so po 400 miljah (643.6 km) vožnjo prekinili in proglasili Lockarta za zmagovalca. Bil jc daleč pred vsemi drugimi; čas 4:14:34. — Na Francoskem sta hoteli ministrstvo notranjih del in ministrstvo za javna dela znižati hitrost avtomobilne vožnje izven vasi in mest na 60 km; pa nista prodrli. Nemec Schulz je vozil z letalom brez motorja, torej samo z uporabo vetra, 9 ur in 21 min., pa je imel šc popotnike s seboj. — Pot ki si jo je izbral Pelletier d' Oisy za svoj aeroplanski polet v Tokio, bi bila tale: Pariš—Moskva 2700 kilometrov, Moskva—Kurgan 2000 km, Kurgan— Krasnojarsk 1800 km. Krasnoiarsk—Irkutsk 900 kilometrov, Irkutsk—Peking 1700 km, Peking— Feidjo 850 km, Feidjo—Tokio 1600 km, skupaj 11.550 km. Med tednom prioličeni članki: 1. 6. Nur-miieva mladost, Paolinov sprejem. 2. 6. Nurmi vzgaja voljo. 3. 6. Nurmi trenira Hakoab v Ameriki. Ženski šport na Francoskem. 5. 6. Nurmijev rekord na 5000 m. Nemške bojne igre. Torej je veljal ta teden v prvi vrsti Nurmiju, NURMIJEV KORAK. Nurmi je proizvod njegove volje in moči, njegov slog teka pa prav tako; tek |e zanj življenje in izraz vse njegove osebnosti, S prav posebnimi metodami treniranja je Nurmi svoj korak neverjetno podaljšal, proti vsem teorijam. Veliko je študiral in je prevzel vse, kar se mu je zdelo uporabljivo in zanj pripravno, tako iz knjig kakor iz življenja. Imel je zadostno moč ustvarjanju, da je vse, kar je prevzel, po svoje prikrojil. On sicer ni bil prvi, ki ie poudarjal važnost kolkovega sklepa, bil je pa med prvimi, ki so ga pritegnili v sodelovanje pri teku. Prav t? njegova kolkovna gimnastika mu je korak najbolj podaljšala. Kako je na lo prišel, ne vemo: mislimo si pa, da jc premišljeval o sredstvih in potih hitrejšega teka in da je prišel do tegale zaključka: Varčevanje z močjo ie prav tako potrebno kakor največja začetna hitrost. Danes jc tudi dolga proga prav za prav samo vrsta sprintov in jo moramo zaključiti s še poostrenim sprintom. Mislil je in mislil in mu ie postalo jasno, ila mora v dosego označenega namena podaljšali korak. Pa je podaljševal in podaljševal in je prišel tako daleč, da so njegovi koraki sedaj pravi skoki, da pa vsi skupaj ne napravijo vtisa skokov. Njegov tek ne vzbuja nobene pozornosti, in vendar jadra z vsakim korakom visoko in daleč po zraku naprej, vsak korak mu ie 2 in četrt metra dolg. Poskusi; in če boš napravil korak 2.24 in, poskusi napraviti deset ali petnajst takšnih koračnih skokov, in potem si predstavljaj moža, ki brzi s takimi korajji 5 do 10 kilometrov daleč. 91 a Tudi volnene pletene obleke so elegantne. Čudno je, kako se nekatere mode oprime mnenje, da ni elegantna. Tako so dolgo časa trdili, da obleke iz foulardne svile niso elegantne in da tudi niso elegantne obleke iz sirovo svile, ki jih gospe niso bolele nositi niti dopoldne. Rajši so hodile v lahkih suknenih oblekah, kakor da bi bile oblekle sirovo svilo, ki je bila v seznamu, »indeksu«, da ni elegantna. Letos je vseh teh predsodkov konec, zakaj, pomladne obleke so letos zelo elegantno in prav tako one iz sirove svile. — Vse lo utegnemo reči o pletenih oblekah. Res, da te obleke dolgo niso mogle priti pri eleganci vpo-štev zdelo se je da so preveč navadne vsakdanje na njih. ker so bile narejene vse po enem kopitu, iu le delavniške. Ničesar pražnjega ni bilo videti | pleten plašč, ki je še posebej pripraven za nošo, saj je mehak, lahek in gorak obenem. Gotovo se bodo te vrste obleke priljubile še bolj med nami, saj je dandanašnja ženska moda zares taka, da je zelo praktična v vsakem oziru. — K takim pletenim oblekam nosiš seveda klobuk in ne slamnika. Barve se morajo ujemati z barvo obleke. Vezenine vseh vrst so za obleke prav zelo v modi, čeprav so se jih dolgo branili. Vsepovsod so obleko okrašene z njimi; raznih vložkov prsih, krog vratu in v zapestju na rokavih vidiš vse polno. Spomnijajo nas na prejšnje čase naših pradedov in je prav, če so se spet udomačile. Obleke z vezeninami in s čipkami so gotovo nekaj nežnega in ženskam prikladnega. Novi okraski niso več toliko iz zlata, biserov in draguljev, ampak so iz kristalnega stekla. Videti jih je v vseh oblikah in barvah: tu so lepo brušene kroglice, nežnobarvne prizme, ondi cele verižice, uhani in prstani in zapestnice. Skoraj se spomnimo Indijancev Krištofa Kolumba, ki so dali za bleščeče se steklo celo kepo zlata.,, A zdaj so razni vzorci teh pletenin tako dovršeni in umetniški, da so pletene obleke ne samo moderne, ampak tudi elegantne. Dandanašnji nosi že skoraj sleherna modna ženska pleteno krilo, pleteno jopico, celo pleteno obleko. Prav sočnate in žive so barve raznih vzorcev teh oblek — in praktične so )>osebno za na pot: čim dospeš v kak kraj, koj moraš obleči pleteno obleko, saj se nič ne zmečka v kovčegu in je torej edina obleka, ki se moreš brez likanja preobleči vanjo. — Na pričujoči sliki vidiš troje pletenih oblek, vidiš tudi Orel Šentviška orlovska srenja priredi G. junija 1926. popoldne v Dravljah telovadni nastop. Ob 1. uri popoldne sprejem gostov. Ob treh litanije v cerkvi sv. Roka. Ob pol štirih javna telovadba na prostem za Sojar.je.vo gostilno. Spored: 1. Proste vaje članov. 2. Proste vaje članic. 3. Govor. 4. Mladci: vajo s palicami. 5. Mladenke: vaje za leto 1926. 6. Orodje. 7. Proste vajo gojenk. 8. Proste vajo naraščaja. 9. Proste vaje gojenk. 9. Orodje 10.' Lahka atletika. 11. Štafetni tek. Po telovadbi prosta zabava s koncertom, srečolovoui. šaljivo oo-što, turško kavarno in dr. na vrtu gostilne pri So-jarju. Sodeluje domžalska godba. V slučaju slabega vremenu se vrši prireditev prihodnjo nedeljo.. _____ Skavtizem. Sestanek katoliških skavtov. Ob letošnjih velikonočnih praznikih so imeli avstrijski katoliški skavti velike slavnosti v Bad Ischl. To jc bil pivi večji sestanek vseh avstrijskih katoliških skavtov. Tega praznika se je udeležilo ludi mnogo tujih skavtov kakor Čehoslovaki, Poljaki in Nemci. Velika skavtska mednarodna razstava v Švici. Ob priliki IV. mednarodnega skavtskega kongresa v Kanderstegu, ki se bo vršil od 21. do 29. avgusta 1926, se priredi tu velika skavtska razstava. Razstavljena bo skavtska literatura, fotografije itd. Vse skavtske organizacijo so vabljene, da pošljejo na to razstavo svoje izdelke. Filatelistika. Nadv.sc agilno filatelistično društvo »Kolck-tor.-, ustanovljeno pred tremi leti, stoluje v gorenjski metropoli Kranju. Načelna ideja >Kolek-torja-< je širjenje zaniniania za naše mnogovrstne znamke in za povzdigo domačega zbirateljskega športa. V Slovencih ie torej nastopila nova doba, ko stopi tudi naša domovina pred svet s svojim filalelističnim društvom, ki razširja misel, da je fil.itclija stroka posebne vrste in je ravnolotiko. ali še bolj upoštevanja vredna kol marsikatera druga panoga športa. Da cenijo zbiralci novo ustanovo, je razvidno iz števila članov, ki sega preko 930. Za tako obilo članstvo se imamo zahvaliti raznovrstnosti in lepoti slovenskih znamk, pa ludi požrtvovalnosti večine članstva in vodstva. Kolcktor' izdaja žc od svojega početki informacijsko in oglasno revijo istega imena. Dosedaj jc obljubilo svojo pomoč pri urejevanju lista mnogo priznanih iilalelistov-slrokovnjakov, katerih I imena nam jamčijo za velik napredek na polju jugoslovanske filatelijc, ki bo tekom časa storjen. Prav skrbno sta bili urejeni letošnji dve številki »Kolektorja«, ki vsebujeta obilico dobrih naukov za zbiralce, dalje razmišljanj in izkustev raznih naših in inozemskih filatelističnih piscev. Tu smo v glavnem očrtali pot, po kateri gre sedaj in po kateri sc bo v bodoče ravnalo naše prvo veliko filatelistično društvo, ki ima nebroj prijateljev tudi onstran meja naše lepe domovine. Ponosni smo, ko gledamo na »Kolektcr«, ki je nada naše zbi-rateljske publike, ... zut. V ponedeljek, 7. t. m. se začne v Mariboru porotno zasedanje, ki bo eno najobsežnejših v zadnjih letih. Poleg tega pa so v obravnavi slučaji, ki so redki, kakor ponarejevanje denarja in carinska zloraba. Razprave se vrste v sledečem redu: 7. junija: Marija Notersberg (umor) in Marija VoSmtk (detomor). 8. junija: Ernesl List (tatvina), Prane Ka.jič (zavral.en umor), Alojz Majcen in sedem tovarišev (tatvina). 9. junija: Maks Korač (posilstvo), Franc Veronik (rop in posilstvo). 10. junija: Ivini Markuci in trije tovariši Uavratni in roparski umor). 10. in 12. junija: Viljem Ilobacher in 11 tovarišev (carinska afera). II. junija: Edo Rup, Pavel Dertnik(§ 101.), Franjo Vuk. (uboj), Ivan Člzmezija (umor). 15. junija'. Ivan Perša (umor), 16. in 17. junija: Jurij Potočnik in 5 tovarišev, (ponarejevanje denarja). 18. junija: Ivan Pečovnik (roparski umor), N. Čeh, (težka telesna poškodba), Alojzija Verbanjščak Isspredl sot&i&ča Slabo si je pomagal. Pri vrvarju g. Adamiču v Domžalah ie zaposlen kot vrv.nski pomočnik Peter Košir. Mož jo bil priden in pošten ter je služil pri hiši že nad 19 let ter mu je gospodar vse zaupal. Končno pa ie mož to zaupanje grd" zlorabil. — Krasti je začel. Delj časa je opažal gospodar, da manjka razno blago, ni pa napravil nobene ovadbe. Končno pa je postal Košir le malo sumljiv in napravili so pri njem hišno preiskavo. Našli so celo zalogo raznih vrvarskili i'; delkov, katero jo spoznal g. Adamič za svoje. Mož je vse priznal, samo tatvino velike gugalne mreže in pa velike ribje, mrežo ne prizna in pravi da jo je naredil sam i/, svojega blaga. Obsojen je bil za dokazano mu in priznano tatvino na 3 mesece težke ječe. Rekel je da jc zbiral blago da bi poaLalj samostojen. Gospodarstvo Kriza. Ljubljana, 5. junija. V naši javnosti se je začela debata o go-rpodarski krizi. V Belgradu smo slišali in filiali, da krize pravzaprav ni, da je sedanje gospodarsko »tanje torej ugodno; tega seveda direktno ne tidijo. Mnenje, da krize ni, podajajo različne osebnosti, med katerimi na-va.amo načelnika v ministrstvu trgovine in industrije g. M. Tcdoroviča, urednika bel-sfrajske^a »Ekonomista«. Pa tudi belgrajska trgovska zbornica je razpravljala o tem in prišla do zaključka, da krize ni in da se je samo gospodarsko stanje nekoliko poslabšalo. Slovenskim gospodarskim krogom so take trditve neumljive, toda pomislijo naj, da to mnenje izraža načelnik ministrstva trg. in ind., v katerem interesu je, da kaj takega trdi. Kajti če je res kriza, bi se moralo to ministrstvo pobrigati za ukrepe, ki bi pomagali gofprdarstvu. Tega pa ni storilo in šele opozicija ga je morala spomniti na to. Trditev, da krize ni, je absurdna. Ugotovita je treba, da smo že daleč od predvojnih razmer. Izgubili smo med vojno in v inflacijski dobi velik del narodnega premoženja, ki ga dosedaj še nismo nadomestili. Dokler je trajala inflacija, je bila ta izguba zakrita zaradi padajoč« vrednosti dinarja. Sedaj pa, ko se je dinar dvignil, prihaja osiromašen je na dan. Že todejstvo samo govori, da še nismo prišli v normalne razmere. Na drugi strani pa je jasno, da so se razmere od leta 1923—1924 sem, poslabšale. Valutna in sploh gospodarska politika vlade je povzročila poslabšanje gospodarskih razmer. Saj je samo dvig dinarja, si štejeta PP in RR vlada, povzročil našemu gospodarstvu dosti škode, ki se da primerjati s škodo, povzročeno v inflacijski dobi. Naj navedemo samo težkoče našega izvoza, ki ga je valutna politika spravila v stagnacijo ali pa celo amanjšla. Ali ne govori brezposelnost v Sloveniji in drugod, izseljevanje dovolj, da naše gospodarstvo preživlja krizo? Ni nam treba navajati številk, saj vsakdo čuti, da ne gTe tako, kakor je šlo v prejšnjih letih in da smo še daleč od predvojnih razmer. V aprilski številki belgrajskega »Ekonomista.r smo čitali članek Al. Vengerja, o realnem zaslužku v letu 1923—1925. S statističnimi podatki dokazuje, da se je od januarja 1923 do septembra 1925 povečal realni zaslužek za 61 odstot., o čemer pa je dvom upra-vičen. Po njegovih podatkih, ki jih je posnel iz statistike SUZORa, je nominalna me~da narasla od januarja 1923 do septembra 1925 za 35 odstot, ker so cene v detajlu v tej dobi padle za 14 odstot, je torej realni zaslužek narastel za 61 odstot. Prvič je dvomiti, če so podatki o nominalni mezdi pravilni; naša statistika kaj tacega pravzprav ne more ugotoviti; kolikor poznamo prilike v Sloveniji, vsaj od 1924 dalje ni bilo beležiti večjih iz-prememb v nominalni mezdi. Drugič je indeks detajlnih cen netočen, ker ni sestavljen kot tkzv. »gledogener« indeks, ki pride tu edini v poštev. Kljub temu lahko priznamo, da je indeks v omenjeni dobi padel. Faktično rezul-tira iz dejstev: 1. nominalne mezde so ostale skoro neizpremenjene in 2. cene so padle, da se je realni zaslužek povečal vendar ne v toliki meri, kakor bi bilo sklepati iz navedenih statistik. Vedeti pa je treba tudi nadalje, kaj je pravzaprav vsem izhodna točka vseh indeksov. Nahajali smo se januarja 1923 še po popolnoma v inflacijski dobi, ko se plače še niso popolnoma prilagodile padcu valute, ko je bil nominalni zaslužek ravno radi tega dejstva daleč za realnim zaslužkom, ki bi odgovarjal padcu valute. Iz tega stališča je torej stvar drugačna. Če bi pa avtor upošteval še leto 1925, bi prišel do drugih rezultatov. Letos smo Imeli v državi že, zniževanje nominalnih mezd. kar je izzvalo tudi štrajke. Nivo cen je ostal v pri- meri t lanskim letom neizpremenjen. Delno /aposlenie ie silno znižalo nominalni zaslužek, ustavitve obratov pa še bolj. Vsi ti dogodki pa so znak slabe gospodarske konjunkture Da se kriza ne opaža toliko v Srbiji, pa tudi tam prihaja vedno bolj na dan - je po našem mnenju pripisovati reparacijam in pa centralizmu, ki z denarjem cele države lahko finansira marši kako podjetje v Srbiji. Tem bolj pa se zaradi davčnih bremen kriza opaža v drugih delih države, posebno v Sloveniji. Valorizacija. Prihodnje dni se začne v posebnem odboru parlamenta razpravljati o načrtu zakona o valorizaciji, ki smo pred nedavnim objavili v celoti. Za predmet vlada med gospodarskimi krogi veliko zanimanje. Vsepovsod uvidevajo, da je potrebno, da morajo biti bilance izraz taktičnega stanja pedjetja, kar sedaj zaradi valutnega padca ni slučaj. Tudi vlada uvideva, da je valorizacija potrebna, vendar pa ne dopusti, da bi se izvršila brez koristi za državno blagajno. Zalo je izdelala predlog zakona, ki dovoljuje lc delno valorizacijo bilančnih postavk in niti to ne v primerni višini. Zato smo z zanimanjem čitali v belgraj-skem »Ekonomistu« članek o tej temi izpod peresa znrnega dr. Ivna Belina, tajnika zagrebške borze, ki v mnogočem pravilno ocenjuje zakon. Tudi mi smo mnenja, da je valorizacija v sedanji dobi, ko še nismo na jasnem o bodočem gibanju naše valute, nekoristna. Kajti če se bo nadaljevala politika dviganja dinarja, kakor jo je vedel prejšnji finančni minister g. dr. Stojadinovič, bo dinar zopet narastel in vse gospodarsko življenje se bo moralo prilagoditi novemu kurzu dinarja, seveda bodo bilance morale zopet biti drugačne, zato smo mnenja, da se bo mogla valorizacija izvršiti le v dobi, ko bomo imeli stalno valuto, kar pa danes, kakoT vse kaže, še ni tu. Drug opravičen prigovor se tiče dejstva, da je po projektu valorizacija dovoljena samo industrijskim podjetjem. Zaradi istega zla trpe tudi trgovina in banke, zato bi morala valorizacija veljati tudi zanje. Najvažnejše pri projektu zakona pa ie, da se smejo valorizirati samo investicije, "torej nepremičnine, stroji, itd. Valorizacijski zakoni drugih držav »o v tem ozira širokogrudnejši. Opravičeno pobija g. dr. Belin tudi § 4 osnutka zakona o valorizaciji, po katerem mora valorizacijo odobriti ministrstvo trgovine in industrije. Tu se je radi znanih razme* v te mministrštvu bati, da ne bodo mogli tam presoditi, ali je valorizacija pravilna ali ne. Posebno bo tu trpela Slovenija, proti kateri gre itak demontažns politika iz tega ministrstva. Pa tudi koeficient, o i/nosu katerega je dovoljena valorizacija, ne odgovarja razmeram. Koe?icient je čisto matematična stvar in nikakor ne odgovarja gospodarskim razmeram. V Avstriji in drugod ga ne poznajo, kar je čisto umevno: 1. ker koeficient ne odgovarja taktičnemu razmerju med vrednostjo v času, ko so bile te postavke bilansirane, in med sedanjo vrednostjo; 2. računati moramo pri vsakem podjetju s posebnimi razmerami, pri katerih igra najvažnejšo vlogo rentabill-teta katero ravno hoče pokazati valorizacija. Ideja valorizacije je pravilna in važan za naše gospodarske razmere, vendar moramo ugotoviti sledeče: 1. Krnčnoveljavna valorizacija, katero bi navsezrdnje tudi lahko imenovali zlate bilance, je mogeča le v dobi, ko imamo zakonsko in faktično stabilno valuto. (Belin jo imenuje zlato valuto.) 2. Valorizirajo lahko vsa podjetja, ne samo industrijska tn sploh naj bo zakon širokogrudnejši. 3. Koeficiente, ki ne odgovarjajo faktič-nim razlikam, je treba absolutno odklanjati. To je pa vsak koeiicient! 4. če se dovoli valorizacija, ne sme fiskus uneti od tega nikakih koristi; ker im pri nas kljub v«em hjavam pri celi stvari ž* vedno namen doseči kaj za državno blagajno. • Pozor posetniki letošnjega velesejma. Letos razstavi n« ljubljanskem velesejmu večje število poljskih in francoskih trgovcev, ki bodo s svojimi raznovrstnimi proizvodi k celotni impozantnosti ?ZSu.V6, ob"«.pripomogli. Vsekakor lahko rečemo, da. bo letošnji velesejem pc svoji raznoterosti in po številnih inozemskih trgovcih naj-pestrobojen in dolžnost je nas vseh, da si ogledamo prireditev od dne 26. junija do 5. julija Obiskovalcem ljubljanskega veleseima. Uprava ljubljanskega velesejma je letos kikor druga on permanentne legitimacije in sicer po win . z njimi je združena udobnost polovične vožnje Pri od hod ni postaji je treba kupiti celo vozno karto, s katero se je mogoče brezplačno peljati potem iz Ljubljane. Za družine je letos prvič poskrbljeno s posebnimi rodbinskimi vstopnicami po Din 20,— za tri osebe hkrati in sicer za enkraten obisk velesejma. Običajne enkratne vstopnice se dobe po Din 10.—. Plenarna seja Zbornice za trgovin«, obrt in industrijo. V petek, dne 11. t. m. se vrši ob 2 popoldne v posvetovalnici plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dnevni red seje je sledeč: 1. Naznanila predsedstva.2 Poročilo o delovanju zbornice. 3. Poročilo o gradbi zborničnega poslopja. 4. Načrt zakona o gospodarskem svetu. 5. Načrt zakona o izenačenju davkov. 6. Samostojni predlogi zborničnih svetnikov 7 Slučajnosti. 8. Tajna seja. Žitni trg. Že dva dni vlada v pšenici velika hausse. Novoeadska borza je v soboto notirala bafko pšenico 317.50-320 popoldno oa so bili javljeni zaključki po 322; banaška pšenica je notirala 315. Oves je notiral 190, kar pa ne odgovarja taktičnemu stanju, ker je bil bosanski po 200 Koruza notira v Novem Sadu 140. Moka variira po številki. ttorsa 5. junija 1926. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb, V današnjem prostem prometu so bili (19.75), London 25.1825 (25.12), Newyork 516 25 303.50; Berlin 13.52 (13.50-13.54), Italija 214 bL (215.31 — 216.51), London 275.80 — 276 (275.35 — 276.55), Newyork 56.62 (56.47—56.77), Pariz 177 (183-185), Praga 168.25 (167.75-168.77), Dunaj 8.025 (8.005—8.045), Curih 10.98 (10.9595-10.9995). Denar. Curih. Belgrad 9.1125 (9.11), Pešta 72.20 (72.25), Berlin 122.95 (122.925), Italija 19.50 (516.25), Pariz 15.90 (16.40), Praga 15.30 (516.25), Pariz 15.90 (16.90 (16.40), Praga 15.30 (15.30), Dunaj 72.95 (72.95), Bukarešt 207.50 (202.1825, Sofija 3.75 (3.7425), Amsterdam 207.50 ( 207.425), Bruselj 16.10 (16.30), Kopenhagen 136.50 (136.50) Stockholm 138.25 (138.25), ($lo 113.90 (14.10), HeMngfors 130.20 (130.10), Carigrad 2.80 (2.82), Madrid 78 (78.2125), Atene 6.495, Buenos Aires 208 (207.80). Naznanila Olavna skupščina »Društva jugoslovanskih inžonerjev in arhitektov« se vrši 20. in 21. junija .1,926 v Belgradu. Po skupščini dvodnevni izlet po Donavi do Železnih vrat Udeležbo je javiti Sekciji Ljubljana do 12. junija. Zaradi volitve delegatov in podrobnega razgovora o Glavni Skupščini se vrši članski sesLanek v potek dne 11. junija ob 8. uri zvečer v lastnem lokalu v Kazini 2. nadstropje. Člani in vpeljani gostje se vabijo. — Udru-ženje jugoslovanskih inženerjev in ariiitektov — Sekcija Ljubljana. Škofja Loka. Prostovoljno gasilno društvo v Škof ji Loki proslavi dne 4. julija 50 letnico svojega obstoja, na kar se vsa bratska, kulturna in prosvetna društva opozarjajo in prosijo, da na ta dan ne pri rede večjih veselic ali sličnib prireditev. Natančnejši program proslave sledi prihodnjič ' Zeleni Duri] v Laškem. (K sliki v današnjem »Ilustr Slovencu«.) V Laškem ne je še do danes ohranila lep« slovenska navada, da proslavljajo Zelenega Jurija, želeno okrašena mladina vodi Zelenega Jurija od hišo do hiše ter pojoč prosi raznih darov. Ker p« je tudi tukaj jel ta lep narodni običaj pešati, se je lotil te lepe šege naš nadučitelj J. Kislinger, ki je običaj zopet poživil ter napravil iz njega lepo, na-navnost impozantno proslavo. Na dan sv. Jurija se je vsa šolska mladina odela v zelenje. Napravila je slavnosteu sprevod P° trgu, vodeč z dvema velikima slovenskima tro< bojnicama Zelenega Jurija na čelu. lei ga je •spremljalo z zelenimi verigami četvero dečkov. Ob straneh sta korakala nosata zelenih JurjeviM šib, ki 90 jih delili po hišah proeef za mile darove v prid šole. Po ulicah je odmevalo ubrano in ganljivo petje Jurjeve pesmi navdušene mladine. Vmes so se oglašali rogovi piščalke in najrazličnejša lesena godala, kar je vse občinstvo spravil na plana Po celem trgu, koder se je [»mikal sprevod, se je zbralo ljudstvo, občudujoč veselo razpoloženo mladino. Sprevod se je pomikal od šole po glavnih ulicah mimo graščine (okrajno glavarstvo in sodišče) na glavni trg in mimo cerkve naprej po stranskih ulicah, nato čez most do pivovarne tar se zopet vrnil v šolo. Skoro poldrugo uro so naši mali veselo na»-nanjali prihod spomladi ter pozdravljali Jurij«, ki so ta dan godovali. Občinstvu se je prireditev jako priljubila ter izražalo g. Kislingerju na tako lepi ideji iskrene čestitke. Mladini pa iz dna srca kličemo: Na svidenje zopet prihodnje leto ob tem času t Zeleni Juri). 1. Zima, zima, ajd za peč, celo leto leč. Od hiše do hiše hodimo Zelenega Jurja vodimo Pomlad on v deželo prinesel }e Vso zemljo s zelenjem prevesil je. 2. To šibo za streho shranite. Ha z njo se požara hranite. Strahujem poredno vam dečico, In vabim vam v hišo srečico. Sreča, sreča, pridi k nam Glej, odprt je hram. 3. Ker take darove vam nosimo, Od vas kaj v zameno prosimo. Imate kaj bele pogačice? Ne branimo tudi se kračice Bodi jajce, bodi hleb V naš izgine žep. 4. Bogato gorica obrddi vam Bogato se polje oplodi vam Podeli Bog kruha vam belega Vsi lica bodite veselega! Zdaj pa gremo še drugam Hvala, hvala vam. Opomba: To pesem je pela šolska mladina v sprevodu Prostovoljno gasilno društvo Viimarje priredi vrtno veselico v nedeljo, dne 13. junija 1926 ob 3. uri popoldne na vrtu Leopolda Erjavca, ga-stilničarja. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Polscvedlovanfa Na cesti pri vasi Pijava gorica 9e je našel zavoj hektografiranih cerkvenih pesmi. Dobe se v i župnišču v Zelimljem, pošta Ig. Od Dolenjskega kolodvora do konca Ahao-ljeve ceste je izgubil ubog hlapec, oženj«! z otroci večjo vsoto denarja in nekaj važnih zapiskov. Pošten najditel se naproša, da prinese proti nagradi na naslov: Petkovšek, Cukrarna, Poljanski nasip, pritličje. Vremensko poročilo MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 5. junija 1926 Višina barometra 308*8 m Opazovanja j Baro-1 meler Toploto t C' ; Rel. vlogo % Veler ln bninn V IU Oblačnost 0-10 Vrsta padavin krni čas oh opazovanju »mm do 7« 7 758-2 9-0 100 NE 2 9 megla m Ljubljana (dvorec) 8 757-8 13-2 81 NE 1-5 6 14 757-3 18-9 50 SW 6 6 21 759-0 15-4 65 SW 1-5 8 Zaqreb 757-4 15-0 70 SW 3 0 Ee m rad 8 758-6 17-0 68 W 1-5 0 759-2 14-0 74 W 1-5 2 Skoplje 753-2 190 46 SE 3 2 Dubrovnik 760-1 14-0 78 i rno 9 •lež J7-0 Praga 7 754-7 14-0 S 3 10 dež 17-0 V Ljubljani je a fe a a-s O HJ KJ > CD O..S o — o-Sf Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Vsaka drobna vrstica Din 1'SO aH vsaka beseda SO par. Najmanjši - Din. Oglas! nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! LESNI STROKOVNJAK obenem knjigovodja, se išče. Želi se nekaj kav-fije. Ponudbe na upravo pod: Lesna industrija 3920 MLADENIČ s prakso v usnjarski stroki U je dober računar In je imožen nemSkogrn In slo-ronskega jozika, dobi takoj neslo v kalkulaeljskl pl-larnl. Ponudbe pod značko: 'Marljiv. 3892 na opravo. ZAVAROVALNA URADNICA i dietno prakso, dobra ra-junarica, veSča slov., nmn-£lne in srbohrvaščine in Pridno, zdravo, pošteno uiniiuniiiiininnmnniimiitmiiiiiiiimiiminiin DEKLICO sprejmem kot učenko v trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3878. Več drvarjev se rabi za sekanje bukovih drv. Zglasiti se je pr gozdarju veleposestva Fr. Dolenca v Kokri. 3816 Kuharico Be eiilit Rraizelj trgovec Stana Hosirnih POROČENA Sv. Peter v Sav. dolini Ljnbljana dobro, pridno in snažno, z večletnimi spričevali - JESTa! —an8nH«flvala na **or. na aznolasrn Na«W j-ve Ponudbe na upravo itsta ' upravi pod številko 3M2.1 pod: »Dolenjsko« 3866. Damske obleke ter za deklice in dečke, in perilo - nafe-nejc pri ANI DOBNIKAR Celovška c. 81, Sp. SUka. Točilni paviljon se odda ZA VELESE3EM. Pojasnila da Al. Kocmur, Kongresni trg 2. IŠČEM SLUŽBE SLUGE, obenem bi opravljal vsa drufra dola. - Ponudbe na upravo pod »Vesten 81«. Sedlarski pomočnik dober delavec, dobi stalno službo pri Konradu Tcmcl, sedlar, Dravograd. Deček ki,ima veselje do kroja-štva, išče mojstra. Sel bi najraje v mesto ali v kak bolj prometen kraj, Cenj. ponudbe pod »Krojaštvo« na upravo »Slovenca«. Boljše dekle se išče za takoj, staro od 15—17 let, iz poštene hiše, k majhni dcklici, in sicer za čez dan. Čas od 7 zjutraj do 7 zvečer. -Uporabna mora biti tudi za druga hišna opravila. Naslov v upravi It. 3933. Kdor išče" krasen, stalen in lahek postranski zaslužek, naj piše takoj na E. PIRC, Ljubljana, Levčeva nI. 3, in priloži znam. za 1 Din. j Mehanično umetno vezenje »i zastorov. pregrinjal, perila, monogramov. oblek Itd,, 'i fino belo In barvasto entlan Je, ažur Iran je, predi Iskanje natek d nihes, UuijSitiKia 3 Dalmatinova ulica Stev. 13 J Edinobrezkonliurenčno podjetje, najfinejše IsTrSite*. j? V; najnižje cene Iu nsjkulantnejša postrežba. j. SAVON najboliše francosko milo iz čistega palminega in oljčnega olja brez kapljice loja. Dobi se povsod. Cena 12 Din Zastopstvo in skladišče; ROK ARHAR, LJubljana Poljanska cesta 27. — Tovarne S. A. Palmolive, Parfs. Velesejem H 484-86 Kuharica zmoina dobro kuhati, kakor tudi nekoliko šivanja in opravljati hiftna dela, s« sprejme k bolJSi hiši v sredini mesta. Prednost imajo poštene, zdrave, mirne ln solidne, x večletnimi »pri-čovali, ter ne lz pod 35 let starosti. Pism. ponudbe j« poslati upravi »Slovenca« s natančnimi naslovi sluib ln časa pod ftifro »PoStena kuharica« Stev. »27. S prodajo cenih srečk morete brez vsake investicije na lahok način zaslužiti dnevno 100 Din. Interesenti naj poSljejn svoja ponudbe lla: SVUOTICA, poitnl predal tt 1841 Učenca za mesarsko in prekaje-valsko obrt, sprejme takoj FRAN GOLOB, mesar in prekajevalec, Ljubljana VII, Jernejeva c. 47 Hrana in stanov, v hiši. IKem 2 soboslikarska POMOČNIKA za dekorativno in orna-mentalno delo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega dela in zahtevo plače na naslov v upravi , »Slovenca« pod it 3865.1 Gozdni urad Karola An-ersperga v Glažuti, p. Dolenja vas pri Ribnici, U2c OGLJARJE in sicer t a žganje bukovega oglja cirka 2000 m" in sicer pod pogojem, da dobi od 100 kg gotovega oglja 30 Din. - Vzame se več partij. 3863 UCNO~ MESTO v trfrovini a met. blagom, najraje v kakem majhnem :n»stu ali trsa, ie išče xa deklico, staro 15 let, ki ja dovršila 2 razreda liceja. -Irr.cU naj bi v Uiii v»o oskrbo ln strogo nadzorstvo. — Ponudbe na upravo Uata sod »Utenka« it 1871. Stran IOl Mizar, tovarna Lampret v Šoštanju rabi tri prvovrst. MIZARSKE -»t pomočnike Starost od 30 do 35 let. NA STANOVANJE sprejmem gospoda. Kje, pove uprava pod št. 3875 POZOR, ZDRAVNIKI na deželi. — Skoro novo BSA motorno KOLO 8 HP, s prikolico, prodam po ugodni ceni. Pismene ponudbe na upravo pod: »Motor takoj« št. 3905. Sedlarski UČENEC poštenih staršev, se takoi sprejme; prednost ima tisti, ki se jc žc nekaj časa učil te obrti. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov se izve v upravi Slovenca« pod št. 3811. Naprodaj kredenca ir. miza za izvleči za jc- Mladenič Srednjih let, trgovec in industrijalec, neomadeže-vane preteklosti, želi znanja v svrho ženitvc z mladenko v starosti od 18 do 28 let, krščansko vzgojeno in ugled, staršev. Trgovsko in gospodinjsko izobražene imajo prednost. - Le resne ponudbe, čc mogoče s sliko, je poslati do 15. jun. upravi -Slovenca« pod: »Vigred«. 3710 tttM»im»»»«mwti*«* Mlad fant fšče službe kot mizar, gre tudi za slugo, skladiščnika ali kaj sličncga. Razpolaga z lastnim kolesom. Naslov v upravi lista pod številko 3879. omara. Frančiškanska ul. štev. 10, II. nadstropje. Čc hočeš imeti krasno in solidno POHIŠTVO kakor spalnice, jedilnice in kuhinjsko opravo, potrudi se do mizarja Ivana SVETE, Tomišelj, Stude-nuc-Ig, kjer bodeš dobil vse po zmerni ccnil Opremljena MESEČNA SOBA oleklv. luč, zasebni vhod, L TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM, na deželi; udeležim se tudi kot DRUŽABNIK s kapitalom 100.000 Din — oziroma knpim HIŠO na deželi, pripravno za trgovino. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 3780. Cenjenim damam naznanjam, da na splošno željo OTVORIM DNE 10. JUNIJA -»c POSEBNI POUK za dame tudi manj premožnih slojev, ta za one, katere ne razpolagajo z zadostnim časom, da bi se udeleževale v seziji UČNIH TEČAJEV. — Poučevalo se bo po SKRAJSANI, ie dobro PREIZKUŠENI, vsaki dami lahko umljivi metodi. — Vsaka dama, katera ima veselje, da bi takoj napravila z malenkostnimi stroški SEBI lep, moderen nov klobuk, naj se oglasi od 10. do 17. ure t MODNEM SALONU A. Vivod Mozetič Ljubljana, Pred škofijo št 21, II. nadstr. Jermena za cepe, gože, biče, bi-čevnike, modne pasove, motvoz (špage), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrdka OsvaJd Dobeic, Ljubljana Sv. Jakoba trg itev. 9. ALEKSANDROVO - OTOK KRK Letoviščarjem rnofaurSflija flr|iH Cena celodnevni se priporoča IC0lfiTlflbl|O Uli t prehrani 40 Din, stanovanju s postrežbo 12—15 Din. Wii V najem se odda Slsek prloroca bol) S«. ptamburice, rar t""«, strune, sole I« ,,, potrebHlna ia »sa glasbila Odlikovan _ H pariški Cen ki franko. razstavi pod ugodnimi pogoji specerijsko trgovino s hotelom (kegljišče) na Jesenicah, Gorenjsko. Potrebno malo kapitala. — Ponudbe pod šifro: »Plodonosno« na Aloma Company, Ljubljana. P PREMOG Mani j Prometni zavod za premog d. d. v Uubigani prodaja """" iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks nnalrA irrft a in it r» \ r a /-r o irrtmt.n I a»» v\niT\/\«a/vXn n V\ n r, ,, , , 1 u I ^ — 1. _ t vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v LJubljani, MlklosUeva cesta Stev. IS. II. RUDGH-WH!YWORTH angl. motorna kolesa in dele. Ceniki na zahtevo. Autozavodi E. SIOSJ& Ljubljana, Poljanska 69. ADVOKAT Dr. JOSIP LAVRIČ vljudno naznanja, da Je otvoril svojo odvetniško pisarno V RIBNICI (pri .Pralerlu1) Če hočete Vaše oči varovati poslužujte se samo lepo in pregledno črtanih ilh izdeluje po nizkih cenah poslovnih knjig nI; Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani En grfis Kopitarjeva ulica 61II En detail Najboljša so še vedno PUCH-kolesa z Michelln pnevmatiko! Solidne cene! Plačljivo na obroke! IGN. ¥OK, LiUBLJ&NA Podružnica: NOVO MESTO Zahvala. Za vse dokaze sočutja ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda Franc Petrin ČISTILO (krema) kakor Ilirija, Jadran, Jurjevo, Cipulin, Foks, Sidol, apreturo in lak za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, Belin, nočne lučlce, čevljarski klej in tuš dobite najugodneje pri tvrdki OSVALD DOBEIC LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg ster. 9. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor darovalcem cvetja in vencev in vsem onim, kateri so blagopokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili na zadnji poti, najpri-srčnejšo zahvalo. — Posebna zahvala prečastiti duhovščini, pevskemu društvu »Rečica« in vsem gasilnim društvom. S p. Pobrežje, dne 3. junija 1926. Žalujoče rodbine: PETRIN, JERAJ, BANKO. Prva zebljarska m železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici I MMMMBMBMMMMMMMBBKiBMBMBBBBEZgaiMMBHMaBEMM niM«c?aa>y;AKL'JMra .rjaeu »MMMnMMrMMaaMMM^^MmMMi^^ Pisma: Žebijarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzo/avke: Zadruga Kropa Telefon interurban Podnart 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žebln za ladje, črni ali pocinkam — Žebln za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlie — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Žetezne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tender/e, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah na/ceneje — llustrovam ceniki na razpolago Izdeluje lahke transmisi/c. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Popravlja strokovmaško gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem. opreme za vodne žage in mline. Ujetniki. Prevel L S. (Dalje.) Gozdarica je odstopila, rekoč: »Vstopite k Vstopili so vsi sneženi. Na čeladah so nosili nekako penasto smetano, ki jih je delala podobne poljubkom; videlo se je, kako so trudni, izmučeni. Mlada žena je pokazala na lesene klopi ob obeh straneh velike mize in dejala: »Sedite! Skuham vam juhe. Res, pozna se vam, da ste opešani.« Nato je zopet zaprla vrata z zapahom. Prilila je vode v kotel, pridejala še surovega masla in krompirja, potem je snela kos slanine, ki je visela v dimniku, odrezala polovico in jo potopila v juho. Šestorica mož je sledila vsem tem gib-ljajem z očmi, v katerih se je odražal rastoči glad. Postavili so bili puške in čelade v kot in so čakali mirno kakor otroci v šolskih klopeh. Mati je zopet jela presti in pogleda-vala vsak hip prestrašena na vojake roparje. Slišalo se ni nič drugega kot lahno brenčanje kolovrata in prasketanje ognja ter žuborenje vode, ki se je grela. Nenadoma so se vsi stregli ob čudnem vrišču, kakor da je nekaj hripavo zasoplo pod vrata, močno in rohneče kot kaka zver. Nemški podčastnik se je bil zagnal proti puškam. Gozdarica ga je ustavila s kretnjo in smehljaje rekla: »Volkovi so. So kakor vi, lačni so, pa se klatijo okoli. Nevernik se je hotel prepričati na lastne oči. Kodaj je odpri vratnico, je za- gledal dve veliki, sivi zverini, ki sta bežali dolgih in brzih nog. Vrnil se je, sedel in zamrmral: »Ne pil pi ferjel.« In je počakal, da je bila jed gotova. Pojedli so hlastno: raztezali so usta prav do ušes, da bi pogoltnili več, istočasno s čeljustmi so se jim široko odpirale okrogle oči in iz grla so prihajali glasovi kakor klokanje iz žlebov. Ženi ste nemo gledali hitro premikanje velikih rdečih brad; in videlo se je, kakor da se krompir pogreza v te migajoče zaraščene kosmatine. Ker pa so bili žejni, je stopila gozdarica v klet, da bi jim natočila mošta. Dolgo je ostala ondi; bila je to majhna obokana klet, ki je med revolucijo baje služila kot zapor in skrivališče. Prišlo se je noter po ozkih zavitih stopnicah, ki so bile zaprte z loputnicami v ozadju kuhinje. Ko se je Berta zopet pokazala, se jo smehljala, smehljala sama pri sebi, nati-homa. In je podala Nemcem vrč s pijačo. Nato je večerjala še ona z materjo v drugem kotu kuhinje. Vojaki so bili pojedli in vseh šest je zadremalo okoli mize. Zdajpazdaj je padlo kako čelo z zamolklim udarom na desko in mož se je hipoma prebujen vzravnal. Berta jc dejala podčastniku: »Ležite sem pred ogenj, prav res, dosti bo prostora za šest. Jaz se popnem z materjo v svojo sobo.« In ženi sta odšli v prvo nadstropje. Slišalo se je, kako ste zaklenili vrata s ključem in hodili nekaj časa; potem pa ni bilo nobenega glasu več. Prusi so se stegnili po podu z nogami proti ognjišču in z tilavami na zvitih Dla- ščih. In kmalu je zasmrčalo vseh šest na šest različnih tonov, brneče in doneče, pa zdržema in strahotno. Spali so gotovo že dolgo časa, — kar se je razlegel močan strel, kakor da bi bil kdo ustrelil proti hišnim zidovom. Vojaki skočili pokonci. A zadonela sta dva nova poka in za njima še trije drugi. Vrata v prvem nadstropju so se naglo odprla it. pojavila se je gozdarica, bosa, v srajci in kratkem spodnjem krilu, s svečo v roki in vsa preplašena, zbegana. Zajec-ljala je: >Francozi so, najmanj dvesto. Če vas dobe tukaj, zažgo hišo. Pojdite hitro, hitro v klet in zadržite se mirno I Če ne boste čisto tiho, smo izgubljeni.« Podčastnik je prepaden zamomljal: ?Topro, topro. Kje se kre tol?« Mlada žena je v naglici dvignila ozko, štirioglato Iopulo in šest mož je izginilo po malih zavitih stopnicah: udirali so se v tla drug za drugim, ritenski, da bi lažje otipali z nogami gredi. Toda ko je bila izginila konica zadnje čelade, je Borta zaloputnila težko hrastovo podnico, debelo ko zid, trdo ko jeklo, pritrjeno z zapornicami in močno ključavnico, obrnila dvakrat ključ, nato pa se jc nasmejala nemo in zamaknjeno in obšla jo je divja želja, da bi zaplesala nad glavami svojih jetnikov. Bili so cisto pri miru, zaprti tu notri kot v močni, kameniti škatli, ki je imela 7,a zrak samo okence z železnim omrežjem. Berta je koj zopet zakurila, namestila nanovo nad ognjem svoj kotlič in je spet skuhala iuhe. covoreč sama vase: »Oče bo utrujen nocoj.« Potem se je usedla in čakala. Le glasno nihalo stenske ure je udarjalo enakomerno v tišini svoj tiktak. Včasih se je ozrla mlada žena na kazalo: pogled je bil nestrpen in zdelo se je, da hoče reči: »Kako gre to počasi!« Kmalu pa se ji je zazdelo, da nekdo brunda pod njenimi nogami. Tiha, zmedena govorica se je slišala skozi zidani obok iz kleti. Prusi so jeli pojmiti njeno zvijačo in v kratkem je stopil podčastnik na male stopnice, začel razbijati s pestjo po loputi in zaklical znova: »Otpride!« Vstala je, se približala in ga opona* šala: »Kaj šelide?« »Otpride!« »Ne otprem.« Mož se je razljutil. »Otpride, če ne, raspijem f rada I« Zasmejala se je: »Raspij, junaček moj, raspij, junaček moj!« In jel je tolči s puškinim kopitom po hrastovi loputi nad svojo glavo. A ta bi bila vzdržala udaren metalnega stroja. Gozdarica ga je slišala stopati doli. Nato so prišli vojaki drug za drugim poskušat svojo moč in pregledovat zaporo. Toda sodeč brez dvoma, da bi bile vse po-skušanje brezuspešno, so šli vsi nazaj v klet in jeli zopet govoriti med seboj. Mlada žena jih je poslušala, potom pa je šla odpret zunanja vrata in nanela uho v noč. (Dalje sledi.) ILiaiiajLiai obrat povečal ter moderno preuredil Emajllranj« v ognju sadlarsko in naJmodornoJSo voznolliarsko delavnico CENE BREZ KONKURENCE! BHI □■T NA VAGONE in NA DROBNO Vljudno naznanjava, da se nahaja Mestni stavbenik PAVEL DREN Novo mesto Projektira in izvršuje vse nadtalne in sorodne zgradbe. Delo solidno. Cene zmerne P. Gradac, Belokrajlna v Ljubljani VII, Celovška cest* 14. Šelenburgova ulica 4/1. Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533 Teleion itev. 16 A. ŠARABON LJUBLJANA (Gradska štedionica) Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKI:« MINERALNIH VODA Prešernova ulica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun m sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubi,ana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo.pri njei sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar Naši rojaki v Jlmerihi nalagalo suoje prihranKe največ s naši hranilnici, herie denar tu popolnoma varen Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Medos, Auroksan in Zacherlin - prašek na veliko pri tvrdki OSVALD DOBEIC LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg štev. 3. Povečana higijenično prenovljena zajutrkovalnicf delikatesna in špecerijska trgovina AL. ŠČURK, Dunajska cesta 12 se priporoča za obilen obisk. — Točna postrežba po zmernih cenah. ¥ Tomažicevs hiši Liufoliana, Dunašika ceita 9 se z avgustom oddajo skupno ali pa tudi posamič trgovske družbe »JADRAN«. — Ogledajo so lahko vsak delavnik. Pismene ponudbe naj se puščajo pri hišnici (v veži). 3897 Dne 12. junija 1926 ob 10. uri se proaa v HOTEMEŽU po javni dražbi ca. 900 m bukovih in hrastovih hlodov! OKRAJNO SODIŠČE V RADEČAH dne 4. junija 1926. Pomivanje je za vsako gospodinjo in služkinjo najbolj zamudno in sitno delo. To se olajša, če se doda vodi za pomivanje T li I. Pranje in pomivanje krožnikov je igrača s P (L . elegantno v formi, OnlSlVO naifine)še v kvaliteti, zmerno v ceni, priporoča A. Amann TRŽIČ, tovarna pohištva Šmarješke tjoplice | pri J£ovem mestu I idiličen kraj v JCrškt dolini od 16. maja otuorjene. Sezona traja do konea septembra. £ahke terme 270, 29o, 3011 Genija. J ^priporočljiva za revmatike s srčno hibo, = nevrastenike in hjjpertonike i. dr. i 3"erme vsebujejo naravno ogljikovo kislino. [ 1 tfenziion: hrana in stanovanje s kopeljo i dnevno 2)in 45'—, Uprava, j Ulitim............................................................................. Znižane cene in naj-T* i,B večje skladišče dvo-Jj|»M\ /fl koles, motorjev, ^M^/ških vozičkov, vsa--sj«^ tovrstnih nadome-^fMBpi/ stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivaluih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki iraoko. „TR1BUNA" - F. B. !L., tovarna Ivokoles in otrošk.h vozičkov, Ljubljana Karlovska 4 Ofertalna licitacija v zelo promet, kraju tik kolodvora na Gorenjskem. Hotel jc ves podkleten. Lepi gostiln, in trgovski lokali, 16 sob za tujce, zelenjadni in gostilniški vrt. Hotel se zamenja tudi za vinogradniško posestvo na Štajerskem. Pismene ponudbe pod šilro »Hotel« na Aloraa Company, Ljubljana. 3882 TVfiBSIGE ZLATO, 03 Maribor. imm Telefon štev. 57, 470 In 979 Brzo'aif. nasio«: Gospobanka Ljutllfana, MaScIošIeevčfc ceste —---Račun poštno ček. urada St. 1H.945 Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Oin 10,000.000--, vloge nad O i rs 250,000.000- Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safcs deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice, — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Prodaja srečk Državne razredne loteme._ Urednik: Franc Tersedlav Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec, Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani; Karol Ceč.