T Poštnina plačane v Slne po Din 2-SO, vellltl po 3 in 4 Din, v uredn Sit«-m delu vršilca po 10 Din □ Pr; večiern o noroenu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljke In dneva po prazniku U reanlšn o /e v Kopitar, cul ulici il. 6 lil Kohoplsl se ne vracalo, nelranhlrana pisma se ne iprejemujo * LirednISiva fefe/on št. 2OSO, upravntSIva SI. 2328 Brez preudarnosti Vedno je katastrofa neizogibna, kadar politični voditelji nimajo volje ali moči, da bi se uprli željam in instinktom mase.. Slovenci smo to bridko izkusili, ko je šel boj za Wilsonovo črto. Čeprav so nam Francozi odkrito povedali, da je to največ, kar moremo dobiti, čeprav so nas drugi prijatelji opozarjali, da odide Wilson kmalu v Ameriko in da ne bo več predsednik in da pride za njim mož, ki se niti najmanj ne misli zavzemati za naše interese, vendar nismo hoteli slišati o sprejemu \Vilsonovc črte niti besede. Tako zaslepljeni smo bili, da smo vsakogar nagnali kot izdajalca, če je le na rahlo omenil, da bi vsaj prevdarili Wilsonov predlog. Bili smo docela v vrtincu neprevdarnosti in zato nismo Iioteli videti resnice. In katastrofa je prišla za petami in nam vzela zvezo z morjem. V sličnem položaju so danes sfanatizirane mase KDK. Nočejo videti rečnične slike položaja, ker so se zagrizli v svoje misli in ker mislijo, da mora ves svet plesati tako, kakor oni hočejo. Ker imajo v marsičem prav, mislijo, da imajo v vsem prav in nečejo razumeti, da imajo tudi drugi svoj prav. In tako absolutno pozabljajo, da imajo prav samo takrat, kadar hočejo državo s pametnimi reformami, ki morejo biti tudi zelo dalekesežne, dvigniti, da pa so absolutno na krivi poti, kadar ne izvršujejo svoje dolžnosti do države. Ker pa so na to dolžnost sami pozabili, mislijo, da so pozabili na njo tudi drugi in zato zamerijo celo najboljšim ljudem, kadar jim ti iz ozira do države ne morejo v vsem ustreči. Skrb za državo smatrajo za sovraštvo proti sebi, čisto tako, ko oni naši za-slepljenci, ki so smatrali za izdajstvo tudi samo akademično debato o prednosti in neprednostih Wilsonove črte. , Natančno na tej žalostni stopnji pa je danes KDK. Ne spmo, da noče vpoštevati posledic, ki morajo nastati iz njenega intransigentnega stališča za oba naroda, oni o možnosti likvidacije spora nočejo niti razgovarjati. Kratkomalo nočejo nič slišati o stvari, ki se čisto ne ujema z njih konceptom, ker je njih geslo, ko vseh za-slepljencev: vse ali nič. Na čisto isti stopnji nekritičnosti, ko mase KDK, so njih voditelji. Nekateri so še za spoznanje slabši in ti menda sploh ne poznajo druge skrbi, ko da slepi fanatizem svojih mas č-e pomneže. Ob prvem decembru se je to jasno pokazalo. V Sloveniji, v Dalmaciji, po vsej državi so celo pristaši KDK praznovali naš največji državni praznik, ker so spoznali, da je državni interes nad vsemi drugimi. Ne tako v Zagrebu. Kajti tu je Vlaška ulica smatrala za poseben uspeh, da vnese v decemberske proslave disakord in zagrebškim zaslepljencem je isto v zadoščenje, da so mogli tuji listi pisati o nemirih v Zagrebu in to na dan državnega praznika. Med vsemi voditelji KDK pa se ni našel niti en mož, ki bi proti tej zaslepljenosti nastopil. Nrsprotno nastopajo tako, kakor da bi zagrebške dogodke odobravali, kakor da bi se z maso veselili, če trpi država škodo. Kajti, da so bile zagrebške demonstracije na 1. december samo v škodo državi, torej vsem n?m, vendar ni nobenega dvoma in zadostuje le površen pogled v tuje liste Voditelji KDK delajo tako prav tisto usodno napako, kakor smo jo delali mi. Kakor smo mi nastopali, ko da samo mi odločamo o zapad-ni meji, tako nastopajo voditelji KDK, ko da bi le oni odločevali o ureditvi naših notranjih zsdev. Nočejo spoznati, da o tem odločujejo tudi drugi, nečejo upoštevati, da ima tujina tem več besede, čim bolj smo needini in zato tirajo s mo svojo stvar in prezirajo vse stvarnosti. Vse pričakuje od njih dekaza, da so ostali državi zvesti, oni pa se trudijo, da vzamejo zadnjim optimistom vsako vero. Kličejo nad sebe vse težke posledice neprevclarne politike, a pri tem mislijo, da so te posledice sploh nemogoče. Dejansko so pa že pred vratmi. Med voditelji KDK pa so tudi slovenski poslanci, ki jim je zlasti dobro znana zgodba z Wilsonovo črto in med voditelji so tudi slovenski poslanci, ki zelo točno vedo, da je slovenski narod absolutno za državo, ker noče, da bi ga zagrebška mrzlica raztrgala na dvoje. Kaj pa pravijo ti slovenski poslanci na vse te zalefe-iosti sfanatizirane mase? Kaj pa so ti ukrenili, na zmaga v vrstah KDK razsodnost in da od "eprevdarne politike Vlaške ulice ne trpi država? To bi hoteli slišati od slovenskih voditeljev KDK in ne samo mi, temveč ves slovenski narod, ki neče šc enkrat doživeti nauka z Wi!soncvo črto. Ni drugače in tudi slovenski pcslnnci KDK bodo morali jasno povedati, če podpirajo vratolomno politiko zagrebških omladincev ali ne. Fo-ostrenost je narasla do te stopnje, da je jasnost Političen lisi sza slovenski narod Uprava /e pK»pllar/ci>J ut.ii.O * Čekovni račun: C/ubl/ana Slev. lO.USO In 10.340 xa /n.iPiole, Saralcvoil. 7563, £.aqreb SI. 3 9.on. Praga In Jtunai S t. 24.797 Krioi posameznih!, ne narod Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Desetletnica proslave obstoja države se je v ogron ni večini, lahko rečemo, po celi državi izvršila najdostojnejše. Predsedništvo vlade, zlasti njegov zastopnik, dr. Korošec sta dobila iz vseh krajev naše države brzojavne čestitke. Posebno mnogo čestitk je prišlo iz Južne Srbije, Dalmacije in Slovenije. Izmed tujih držav pa iz Češkoslovaške, Francije, Švice, Poljske in Ru-munije. V Belgradu so slovesnostim prisostvovale vse uradne osebnosti. Razpoloženje ljudstva je bilo kar najsvečanejše. Radi tega se zagrebški dogodki ne jemljejo tako tragično, kot so jih hoteli izrabiti oprzicionalni časopisi. Splošno je prepričanje, da se je tudi v Zagrebu izvršila proslava na dostejen način, da pa je izzivanje nekaterih skrajnih elemen- tov frankovcev in komunistov izzvalo neljube spore. Krivda je na posameznikih, no pa na hrvatskem narodu. Ta zagrebški incident ne bo motil stremljenja in dela vlade napram državi, kakor tudi ne napram hrvatskemu narodu. Iz pozdravnih čestitk, ki so prišle iz posameznih mest in od posameznih društev, katerih člani so sicer politični pristaši KDK, se jasno razvidi, da je narod kot celota pri vseh izgredih popolnoma nedolžen in da gre le za dejanje posameznih ekstremistov. Ti bodo odgovarjali za svoja dejanja po zakonu. Vse ge vorice o kaki jaki roki so brezpomembne. —-Omeniti pa je skrajno previdno in dostojanstvu svojega posla odgovarjajoče zadržanje naše armade, ki se ni dala niti za trenotek zbegati po neodgovornih činiteljih. Po z»rebškfli dogodkih Zagreb, 3. dec. (Tel »Slov.«) Predvčerajšnji nemili dogodki v Zagrebu so pokazali, da vodstvo KDK ni sposobno, obdrža položaj v svojih rokah in da jo mase vodijo. Čeprav so voditelji KDK brjevito razpoloženi, vendar niso nameravali takega razvoja dogodkov. Prihaja izireznjenje in v javnosti se pojavlja reakcija na te dogodke. Ljudje spoznavajo, da so hoteli komunisti porabiti nerazpoloženje ljudstva za svoje namene. Na podlagi preisla-ve posameznih napadov je do! azano, da so bili v vseh teh krvavih napadih voditelji komunisti in omladinci. Nacionalistično meščanstvo pa se je vzdržalo vseh cslrih napadov. V Zagrebu posebno obsojajo napad na vojsko, ki ji pripisujejo veliPo prisotnost duha. Temu se je zahvaliti, da ni prišlo do katastrofalnih posledic. Kako mnogi znaki govore, so ti napadi delo komunistov. Poleg demonstriranja proti državi, vladi in režimu se je pokazalo, da je bilo par poskusov napadov na poslopja, ki služijo v državne svrhe. Med drugim so de-monslrantje razbili okna na poslopju bogoslovne fakultete, ki je bila okrašena z državno zastavo. Karakteristično za način borbe zagrebškega tis'~a proti policijskim organom je, kako so pisali o Lončariču, ld je bil ranjen ob priliki popoldanskih demonstracij. Ves tisk, zagrebški in belgrajski, javlja, da je Lon-čarič nedolžen in ranjen iz policijske kara-binke. Zdravniška komisija pa je v resnici ugotovila, da je bil ranjen otl kamna iz vrst demonstrantov. Danes se ie kmčalo žalovaive :/d Pe(ričem. Z večine hiš so se zastave od-I stranile. Zahteve industogceo Belgrad, 3. dec. (Tel." : Slov.«) Na koncu zasedanja zastopnikov naše indusirije so naši industrijalci predložili razne resolucije. Glede našega zastopstva pri gospodarskem odboru pri Društvu narodov zahtevajo, da bi se naši državi in njenemu gospodarstvu dala možnost, da kolikor mogoče učinkovito sodeluje pri izdelave! mednarodnih pogodb, ki se jim naj posveča čim več pozornosii. Radi tega prosimo industrijalci zunanjega ministra, da stori vse, da dobimo v tem gospodarskem odboru pri Društvu narodov kolikor mogoče učinkovito, reprezentativno članstvo ter, da naši diplo-maiski zastopniki v Ženevi izposlujejo možnost, da prisostvujejo zastopniki naše industrije vssm sestankom gospodarskega odbora pri Društvu narodov. Vlado piosijo, da čimpreje predloži vse mednarodne konvencije Društvu narodov, ki so jih naši zastopniki svoječasno podpisali, narodni skupščini v ratifikacijo. Glede industrijskih obveznic in glede industrijske narodne banke prosijo industrijalci, da bi se uredba o industrijskih obvezni-ct.ii izdelala v smislu potreb gospodarskih krogov. Radi tega naj vlada razširi obstoječi finančni odbor z gospodarskimi s.rokovnjaki. Da si nabavi kredit srednja in mala industrija, naj vlada imenuje strekovnjaško komisijo, ki bo izdelala načrt zakona o industrijski banki. Glede oblaslnih proračunov ima industrija zlasti na finančnega ministra več zahtev. Čim hitreje naj se predloži zakon o financiranju samoupravnih teles v smislu predloga, ki rfc ga predložili industrijci v resoluciji, in sicer od 9. in 10. V. in 8. in 9. IX. t. 1. Po nji. hovem mnenju je izpričana v sedanjih oblastnih proračunih neodložljiva potreba tega zakona. V kolikor bi se la zaken o financiranju samouprav ne mogel hitro predložiti, zahtevajo industrijci, da se uvrsti v finančni zakon 1929-30 določba, da. se vlada pooblašča, da z uredbo z zakonsko močjo to vprašanje uredi. Dal je se zahteva, da se oblastne samouprave z zakonom obvezujejo, da vsaj en mesec pred proračunsko razpravo v oblastni skupščini objavijo predloge o proračunu izdatkov in dohodkov. Finančnega ministra prosijo, da pri odobritvi sedanjih oblastnih proračunov za 1. 1929. posebno pozornost obrača na racionel- nujna. Zato na dan z besedo in dejanjem, da bo javnost vedela, pri čem da je. Neprevdarne politike pa je bilo dosti ni zato naj se neha! no gospodarstvo oblastnih gospodarstev ter v tem smislu ukine vse nepotrebne postavke. Dalje da ne odobri davkov na sirovine, na produkcijska sredstva, na pogonske sile. niti ne davkov, ki imajo značaj izvoznih carin v druge oblasti ali v inozemstvo, in da skrbi zalo, da bodo avtonomni davki enaki za vse oblike državnih davkov. Industrijci podčrlavajo važnost odredb o maksimiranju samoupravnih davkov in zahtevajo, da se to maksimiranje podaljša do nove zakoniie ureditve financiranja samoupravnih teles na ta način, da se občinski davki maksimirajo najvišje do 150 odstotkov in da skupni davki vseh samoupravnih teles ne smejo znašati nad 200 odstotkov. Tozadevno pooblastilo finančnemu ministru v fin. zakonu 1928-29, da se moro dovoliti davek preko maksimalno višine, naj se ukine. Nadalje zahtevajo gospodje industrijci, da finančni minister tudi nadalje izvršuje kontrolo nad preračuni in gospodarstvom vseh samoupravnih teles in da v tem oziru spopolm svoje odredbe za samoupravne proračune, da se tako lažje vrši kontrola in da se lahko spravijo z državnim proračunom vsi proračuni v sklad. Prometni in kmetijski minister sta napro-šena, da stalno posvečata posebno pozornost izboljšanju železniškega prometa. Glede izkoriščanja vodnih sil industrijalci prosijo vlado, da čimpreje sprejme tozadevni zakon, da bi se na ta način čim bolj pospešila iniciativa in da bi se poskrbelo, da dotični, ki bi dobil dovoljenje, svobodno razpolagal s svojo imovino in lahko izrablja vodne sile, da ga ne bi preveč obremenjal oblastni proračun. Industrijci protestirajo, da so se v nekaterih pokrajinah postavili za člane upravnega in nadzornega odbora okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in javnih borz dela kot zastopniki delodajalcev in delavcev ljudje, ki so eksponenti političnih strank. Industrijalci so mnenja, da so ti sedaj izvoljeni odbori izključno politični in da so sestavljeni iz strankarjev in da gospodarstvo teh zastopnikov ne moro priznati. Nadalje zahtevajo industrijalci, da se čimprej predloži uredba o zaposlitvi tujih delavcev, da vlada čimpreje predloži zakon o zaščiti in podpiranju domače industrije in da se pri tem posebno ozira na industrializacijo Južne Srbije. Pri državnih dobavah naj vlada vedno gleda na to, da ima domača industrija prvenstvo. Končno zahtevajo, naj trgovinski minister dela za čim večjo racionalizacijo in ^popolnitev gozdarske industrijo HSS bo:kotira razpravo proti Račtču Zagreb, 3. dec. (Tel. :>Slov.«) Danes je izšla posebna izdaja » Narodnega vala«, ki ga je policija zaplenila. V tej številki sporoča vodstvo IISS, da jo sklenilo, da noben član vodstva in kluba HSS ne bo sodeloval v obravnavi proti Puniši Račiču. Prav tako se prosijo rodbine pokojnih poslancev, da ne sodelujejo pri obravnavi, predvsem da ne prisostvujejo glavni razpravi. Kot razlog navaja predsedstvo IISS, da preiskovalni sodnik ni ukrenil ničesar proti tistim, ki so obtoženi kot sokrivci pri Račičevem zločinu, niti ni preiskovalni sodnik pokazal tudi najmanjše volje ne, da bi intelektualne krivce pritegnil v preiskavo. V izjavi se pravi, da bi morali priti v preiskavo dr. Ninko Peric, Velja Vukičevič, Dragan Bojovič in minister dvora Dragutin Jankovič, ker da so v neposredni zvezi z zločinom. Dalje pravi poročilo vodstva HSS, da je bil zločin pripravljen, kar je najbolj razvidno iz pripovedovanja nekaterih državnih uradnikov v Zagrebu in Vinkovcih, potem iz izjav radikalnih poslancev, ki so par dni pred ubojem trdili, da bo Radič; ubit. Dalje, da se to razvidi iz pisave : Pclitike< in »Jedinstva« ter Stojadinovičeve-ga prizadevanja, da prepreči Radičev odhod na mednarodno medparlamentarno unijo v Parizu. Nato pravi > Narodni val«, da je gotovo, da je bil uboj pripravljen, kar je razvidno iz obnašanja Nikole Periča na dan umora, kakor tudi iz izjave Dragana Bojoviča, da se je Račič skril na mestu, ki ga je preje pripravil. Posebno, pravi izjava vodstva IISS, se vidi, da je bil atentat pripravljen, iz izjave Stjepana Ra-diča, ki je dejal, da je bil Puniša Račič pred ubojem sprejet od ministra dvora. Predsedstvo HSS pravi zato, da je obravnava postala ilu-zorna, in da nočejo v njej sodelovati. Sebe cpr^Sčue;« — vojske naseda o Zagreb, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja »Riječ« prinaša uvodnik pod naslovom »Kdo je kriv«, podpisan s kraticami Večeslava Vil-j derja. »Riječ« se v članku prizadeva, odvaliti krivdo od vodstva KDK in pravi, da je vodstvo izdalo naredbo, da je prebivalstvo nasproti proslavi 1. decembra popolnoma pasivno. Zagrebški ponos se nikoli ni uklonil pred nasiljem avstro-ogrskih oblasti. Članek naglaša, da je bil generalov nastop na trgu pred katedralo netakten. Razen tega, da je bil nastop vojaštva pred katedralo izzivalen. »Riječ" za-merja vojaštvu, da je kljub jutranjim krvavim dogodkom vendarle zvečer priredilo bakljado. Vilder naziva bak'jndo izzivanje ter pravi, da j so ti žalostni dogodki pokazali, da se niti naj-jačja ustanova ni obvarovala splošne psihoze. Prav tako »Narodni val« napada gene-! rale. ker da so se vedli nedostejno in da niso znali ohranili hladne krvi. Slično izjavo je dal dr. Maček, da je hotel režim kovati strankarski kapital in pokazati svetu, kako vsa Jugoslavija proslavlja zedinjenje. Glede baklja-de, ki jo je priredilo vojaštvo, pravi dr. Maček, da je bilo rčito izzivanje in želja po hrvatski krvi, knr jc razvidno iz tega, da se jo bak'jada | vršila na dan proslave, med tem ko ves svet j prire;a brk'jndo na dan pred proslavo. (Kar pa ni čisto res. Op. ur.) Neresnčno poroč?nie zagrebških 5istov Zagreb, 3. dec. (Tel. »Slov.«) »Večere in 3-Hrvat« sta bila radi neohjektivnega poročanja in pisave o demonstracijah zaplenjena. Ministri ml predsedniku v!ade Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Danes so bili pri predsedniku vlade ministri gg. dr. Spaho, Andrič, Kujundžič, Barič in prizrenski nadškof g. Gnidovec, ki se je vrnil s svojega potovanja iz Rima. Francoska letela smrtim opoz cii Belgrad, 3. dcc. (Tel. Slov.) Opozicija, ki poroča popolnoma tcndenciczno o inozemskih člankih, je dobila v »Journal des Debats-u« od I. decembra svojo lekcijo. Sklicujoč se na »Rc-vue des Deux Mondes« pravi znani časnikar Maurice Pemot: »Vpliv Hrvatov in Slovencev lahko postane v Jugoslaviji zelo plodonosen, če bi se pokazal v odkritem sodelovanju v smeri dobrobita in »kupnega napredka, mesto da sc omejuje na sterilno opozicijo in brezuspešne politične intrige. Ustavljajo sc pri kritiki, pri delu pa bi se morali izkazati. l Narte Velikonja: NSova oblastne uredbe šn davščine ii. Ureilbn o lovski škodi. Pri tej uredbi se je bil g. dr. Lovrenčič vznevoljil, ker ni čas točno določen, od kdaj do kdaj se sme loviti po poljih. Po uredbi bo ta čas določil oblastni odbor po zaslišanju občin in izvedencev, ker tega ni mogoče kar na slepo določiti. Načelo ni novo, ker ga imamo celo ostrejše v § 14. lovskega palenta. Tudi beseda >žetev« se mora tolmačiti po j slovenskem pomenu in ne po nemški »Ernte«. Glede brakad so mnenja- lovcev itak deljena in prepovedani brakadni čas se je podaljšal po zahtevi iz opozicije. Res je, da je krog zaščitene lastnine širši, nego je bil dosedaj. Toda skrajni čas je že, da se ta krog razširi, prav tako je skrajni čas, da se razširi dolžnost za povrnitev škode po medvedu in posebno po divjem prašiču. Oblastni odbor ima kup pritožb, kako lovski upravičenci lahkomiselno puale, da divji prašič pustoši polja v kočevskem, novomeškem, laškem in brežiškem okraju. Ker nihče ne sme s pu?ko v tuje lovišče, je dosedanja pravica, da si ga na bivšem Štajerskem sme vsakdo, ki ga ustreli, prilastiti, samo na papirju, ker divji prašič redkokdaj zaide v svinjak. Na bivšem Kranjskem si ga sploh ne sme prilastiti. Imamo pritožbe o izredni malomarnosti lovcev v tem pogledu, imamo celo vesti o norčevanju iz ubožnih posestnikov, ki jim je divji prašič uničil ves pridelek. Hru>p proti tej uredbi od strani lovcev podpira zahtevo, da bi smel vsakdo streljati to divjačino. Iz teh vidikov mora pač odgovarjati lovski upravičenec za škodo, posebno ker bi smel to divjačino rediti le v oborih. V ostalem je poslal krog divjačine, po kateTi se mora škoda povrniti, manjši, nego je bil dosedaj. Da se je opustilo določilo, po katerem je moral zemljiški posestnik zavarovati svojo lastnino, so bile vzrok pritožbe posestnikov na bivšem Kranjskem, da so se zahtevale marsikdaj posebne zavarovalne naprave, ki so več veljale, nego je bila vredna ogrožena lastnina. Gosp dr. Lovrenčič je razlagal, da je v nezavarovanju iskati sokrivdo posestnikov, da pa je tako zavarovanje koristno posestnikom samim. Teorija o sokrivdi je meni nekaj novega, ker bi po analogiji moral biti soknv tudi oni, ki ga ugrizne pes, če nima visokih Škornjev. Da bedo posestniki opustili zavarovanje svoje lastnine, tega se jaz ne bojim, ker škede, ki jo napravi en sam zajec v sadovnjaku, če se nanj navadi, pravemu sadjarju nihče ne more povrniti. Da bi pa moral zavarovati svoja koruzna polja z neprimernimi stroški z o traja mi pred divjim prašičem, te rta pač nihče ne mere zahtevati. Poročevalec je trdil, da je to elementarna nezgoda in nekdo je v dvorani trdil, da i* to kakor toča. Trditi o elementarni nezgodi tam, kjer se more vzrok te elementarne nezgode odstraniti, je meni nerazumljiva logika. Strašno se je poročevalec razkoračil nad razsodiščem. Institucija je v bistvu prevzeta iz štajerskega lovskega zakona. Poročevalcu ni všeč, da bo načelnika imenoval oblastni odbor. Boji se prislranosti v izbiranju. To insinuacijo mora oblastni odbor z ozirom na besedilo uredbe odločno zavrniti. Ce gremo v tem oziru dalje, potem tudi ni dana garancija. če bi načelnika imenoval veliki župan in oblastni cdbor in prav tako bi bilo dvomljivo, ali bi bilo ministrstvo nepristransko. Dejansko bi se namreč godilo takole: Če je vlada v BelSlov.«) Včerajšnje volitve v okrajne in deželne zaslope so potekle popolnoma mirno in prinesle uspehe češki agrarni stranki, komunistom, češkim socijal-nim demokratom, češkim narodnim socijali-stom in narodnim demokratom, izgubo pa so imele čeSla ljudska stranka, slovaška ljudska stranka, češka obrtna stranka, nemški agrarci in krščanski socijalisti ter nemški nacijonalci. Tudi madžarske stranke so dosegle dobre uspehe. V češkem deželnem zastopu bi vlada bila po rezultatu volitev v manjšini, ker pa lahko imenuje eno tretjino kandidatov, bo potem imela večino. 0 deželnih zastopih na Mo-ravskem, v šleziji, na Slovaškem in v Pod- T\».i.l.1.a vvAmAncl.n HnnAVnil. Prt rtrtr^li MJ U litija nn lil iiiCttif un iiH|»vf on . »v wll obilo snega, v nižinah oblačno, včasih dež, temperatura okoli ničle. karpatski Rusiji še ni nobenih poročil. — V zvezi s temi volitvami je omeniti hude napade agrarcev proti volilni propagandi narodnih socialistov, posebno pa proti zunanjemu ministru dr. Benešu. »Venkov« napoveduje družabni bojkot agrarcev proti socijalistom in dr. Benešu in zahteva, da zunanji minister iz rezultata volitev izvaja posledice. Tudi Ust namestnika ministrskega predsednika Šmerala >Lidove Listy« opozarja na nevzdržnost dr. Beneševega položaja v kabinetu, ker je obenem merodajni voditelj narodnosocijalistične stranke in nestrankarski strokovni minister v meščanski vladi. Po^sko-madž-rsko zb!ižan!e Varšava, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Madžarski zunanji minister Valko je včeraj odpotoval iz Varšave, potem ko je prej še podpisal dodatno pogodbo k poljsko-madžarski trgovinski pogodbi iz leta 1925, o kateri se je že dolgo razpravljalo. Socijalistični »Robotnik« opozarja na to, da so pogajanja poljskega zunanjega ministra z madžarskim zunanjim ministrom in bližnja pogajanja z romunskim zunanjim ministrom povzročila v inozemstvu številne vznemirljive komentarje, in zahteva, da se o tem poroča v sej ms! eni zunanjem odboru. Se:pe; proii ©asi#ni resistenci uradnikov D unaj, 3. dec. (Tel. »Slov.?) Zvezni kancler dr. Seipel je imel zelo opažen govor pred tirolskimi industrijci. V svojem govoru je nastopil proti pasivni resistenci, katero so proglasili in jo od nocoj vršijo najneščenci v poštnih, brzojavnih in telefonskih obratih. Zvezni kancler je izjavil z ostro jasnostjo, da je današnja Avstrija zadosti močna, da ne bo trpela nobenega zavlačevanja pri vršitvi uradniške službe. Parlament, kateremu je vlada predložila tozadevni predlog, bo sedaj odločal o zvišanju uradniških plač. Ta parlament se ne sme umakniti pritisku grožnje s pasivno re-sistenco, ker tak parlament ne bi bil vreden, da bi imel zaupanje naroda. Treba pa je tudi ojačiti pravice državnega poglavarja, da bi bil poleg korporacije narodnih zastopnikov še nekdo tu, ki bi mogel zastopati narod tudi proti narodnim zastopnikom. Pasivna resi-slenca se vrši po programu ter se je že pokazal znaten zastoj po.-ebno v pisemski pošti, dočim se to še še ne vidi v brzojavnem in telefonskem prometu. Komun!sf čni izgredi v Parizu Pariz. 3. decembra. (Tel. »Slov.«) V nekem pariškem kinu je prišlo včeraj zvečer do incidentov, ko =e je predvajal vojni film »Ve* lika parada«. Približno 50 komunistov je začelo žvižgati in peti delavsko internacionalo. Ostalo občinstvo pa je zahtevalo mir, nakar so se komunisti zapodili med občinstvo in ga pretepali z gum i jem, pri čemer je bil posebno poškodovan ravnatelj kina. Šele ko je prišla jačja policijska četa, je mogla ukrotili komuniste. Kratke vesti Italijanski listi vsak dan objavljajo imena višjih italijanskih lastnikov, ki odlagajo odlikovanja francoske lastne legije in druga francoska odlikovanja. Danes imenujejo listi tudi generala Zambonija iz Verone. Turški parlament je v smislu dogovorov z dne 1. decembra odobril z 202 glasovoma proti 31 pariški dogovor o ureditvi doljov z gotovimi pridržki. V Toulonu se je začel francoski izobraževalni tečaj za poljske častnike za vodstvo podmornic. Blizu Tirala ob albanski obali se jc v hudem viharju potopila italijanska motorna jadrnica s sedmimi možmi, od katerih nobenega niso mogli rešiti. V pristanišču v Rio de Janeiro jc danes padlo na tla velike, novo zgrajeno vodno letalo. Ubitih jo vseh dcsel osel), ki so bile na ' krovu. Bombni atentat na grški k!ub London, 3. decembra. (Tel. »Slov.«) V grškem klubu v Melbournu sta v soboto zvečer eksplodirali dve bombi, ko je več inozemskih članov v klubu 'igralo karte. Ranjenih je 15 oseb, in sicer 5 težko. Poslopje je zelo poškodovano. Policija je aretirala več oseb in smatra, da je izvršila atentat organizirana tolpa pristaniških delavcev, ki stavkajo. Protestni štra!k zagrebških štucfentov Zagreb, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je vseučiliška mladina sklenila stavko v znak protesta proti sobotnim dogodkom. Po zborovanju, na katerem se je sklenila stavka, so odšli v zgornji del mesta, kjer je demonstrante pozdravil dr. Maček, ki je naglasil, da te dijaške demonstracije najboljše ovračajo vesti belgraiskih listov, da bi bile demonstracije samo delo komunistov in frankovcev. Kaj to pomeni? Že davno niso več interesantni govori g. Pribičeviča in zato ne bi njegovega govora niti omenili, če ne bi bil v eni stvari zelo pomenljiv. G. Pribičevič je namreč tudi v Pa-kracu dokazal, da obstoji prav za prav vsa njegova politika le v tem, da sovraži in se boji dr. Korošca. Zato je zelo mnogo govoril o dr. Korošcu, toda na način, ki vzbuja pozornost vsled svoje hujskaške tendence. Baš te stavke pa je v celoti ponatisnil ljubljanski esdeesarski popoldnevnik, da mora vsak objektiven človek misliti, da polaga SDS ravno na te besede največjo važnost. G. Pribičevič pa je govoril, kako da teče v državi vedno kri, odkar je sedanja vlada. G. Pribičevič sicer dobro ve, da je g. Korošec pri tem brez vsake krivde, ali g. Pribičevič kljub temu o tem tako mnogo govori. Zakaj? Pa g. Pribičevič mora vedeti tudi to, da so vsi streli padli vsled provokacij in hujskanja ljudi, ki so njegovi pristaši. Vseeno pa govori, kakor da bi bil vsega kriv dr. Korošec! Zakaj? Ali je mar bil dr. Korošec tisti, ki je psoval P u nišo Račiča, aH so bili to pristaši KDK? Ali niso bili pristaši KDK tisti, ki so povzročili ljubljanske demonstracije in pri-vezli poln voz kamna, da napadajo stražnike? In ali ne ve g. Pribičevič, da je v največji meri zasluga baš dr. Korošca, če ni KDK občutila obznane? In vendar hoče naslikati g. Korošca kot krivca vseh krivcev! Zakaj? Ali samo zato, ker ga sovraži? Ali pa so tu še drugii nameni? In da bo stvar popolna, govori vse te stvari oni g- Pribičevič, ki je znan po svoji trdi roki. Ali pa je morda g. Pribičevič že pozabil, kako je bilo takrat, ko je policija streljala v Belgradu na študente? Ali ni bil takrat g. Pribičevič minister? Pa še marsikaj bi se v tem poglavju moglo reči o trdi roki g. Pribičeviča, ali nas danes to ne zanima. Nas zanima samo to, da g. Pribičevič v takem tonu govori in da ne razume, kakšne poslcdice morejo iz takega hujskaškega govorjenja nastati. Ali res g. Pribivevič vsega t g Jugana vila najmlajša« je zelo dobro uspela, pa gre v prvi vrsti zasluga igralcem (gdč. Kraljeva, Rakuša in Grom). K uspehu je pripomogel s svojim sodelovanjem tudi vojaški orkester pod vodstvom g. stotnika Svobode. Spominski koncert. Ob 20. uri pa se je vršil ob velikem za nimanju občinstva koncert Glasbene matice, na katerem so se pod vodstvom g. Hladek-Bohinjskega predvajale izbrane skladbo nekaterih domačih in drugih slovanskih skladateljev (Dev, Hristov, Mirk, Mokranjc, Pav-čič, Prohaska, Itavnik in dr.). * sft * Josenico. 1. december smo proslavili zelo slovesno. Na predvečer so bile vse hiše lepo razsvetljene. Vršila se je bakljada in sere-nada. Na praznik je bila slovesna služba božja. Deželna elektrarna na Završnici je prav okusno razsvetlila pročelje rezervoarja. Iz stotin žarnic je bil sestavljen velikanski napis SHS, ki se je videl daleč naokoli. Kranj. V petek, dne 30. novembra, ob 8 zvečer je Prosvetno društvo priredilo ob desetletnici zedinjenja lepo proslavo. Dvorana Ljudskega doma je bila zasedena do zadnjega kotičKa. Prisotni so bili tu zastopniki drž. uradov. Vse točke programa so bile dobro ! izvajane, posebno pa je občinstvu ugajala iz- ! borno izvajana simbe lična vaja O; lic v novem kroju: Tr i dobo češke zemlje. Močan pevski zbor je kot zaključno točko programa zapel sBrže pravde«, katero pesem je občinstvo steje poslušalo. Sv. Katarina pri Tržiču. Tudi pri nas smo na prav slovesen način proslavil desetletnico zedinjenja. Med drugim se je vršila tudi slav- i Dostna občinska seja. Novo mesto. Na predvečer praznika se je i vršil slavnostni sprevod po mestu. Vse hiše so bile razsvetljene in okrašene z zastavami. V sprevodu je korakala šolska mladina, ognje-gasci z bakljami, razna drušjva z zastavami itd. V soboto je bila v kapiteljski cerkvi slovesna služba božja. Občinski zastop ji. imel slavnostno sejo. Gimnazija je priredila proslavo s pestrim sporedom. Šmihelske pro-svene organizacije so priredile proslavo v nedeljo po deseti maši pred cerkvijo. Metlika. Proslava je bila združena z odkritem spominske pbšče padlim Metliča-iioni. Na predvečer je bil po mestu mirozov in bakljada, na pra nik pa slovesna sv. maša in nato z godbo obhod po mestu. Trbovlje. Prtslava 10 letnice jo izpadla prav lepo. Ob polosmih zjutraj so se zbrala razna društva pred gasilskim demom in odkorakala z godbo na čelu v cerkev k slovesni službi božji. Nato je imel pod rdipo osvobojen ja« g. župan Sittor lep nagovor, kaieremu jc sledil slavnostni govor g. pref. Rateja. Tudi po vseh šolali so se vršile proslave. Slovenska krajina. Po vseh krajih so prav slovesno proslavili desetletnico zedinjenja. Posebno lepo so izpadle proslave v Murski Soboti. Dol. Lendavi v Gornjih Petrovih. / / &//e novega nmboljša o !t» ^nfiln pri naji iž-jih cenah nudi renomirana tvrdi-a 1. MAČEK Ljubljana Aleksandrova co^ta 12 Koledar Torek, 4. decembra. Barbara, Peter llriz. — Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 6.06. (Po Herschlu se napoveduje sneg.) Osebne vesti k Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Marko Natlačen je odpotoval sinoči po službenih opravkih v Belgrad. Vsled tega odpade ta teden sprejemanje strank. k Umeščena sta bila v soboto, dne 1. decembra 1928: g. Matija Škerbcc, doslej mesitni župnik v Tržiču, za mestnega župnika v Kranju, in g. Anton V o k , doslej mestni kaplan v Tržiču, za mestnega župnika v Tržiču. k Volitev župana. V Št. Vidu nad Ljubljano je izvoljen za župana g- Valen in Bab n i k, posestnik na Glinci, za podžupana pa g M r a k. * llnirl je v Kranju veleposestnik in bivši pivovarnar g. Mavrilij Mayr, star 78 let. — Na Bledu je v visoki starosti 82 let umrla g. Frančiška J e r š e , mati prof. dr. Jos. Jeršeta. 'k Promociji. Na univerzi v Inomostu je 1. decembra promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Vladimir M i 1 a v e c, sin g. Fr. Milav ca, vodje Mohorjeve tiskarne v Celju. — Na ljubljanski univerzi je včeraj promoviral za dok.orja filozofije g. Zdr; . L o r k o v i č iz Zagreba. k Izvrševanje javne inženerske prakso. Z dekretom ministra za javna dela se dovoli in-ženerjem dr. Milanu Vidmarju in Radii Kre-garju iz Ljubljane ter inženerju Milanu Lenarčiču z Vrhnike, da lahko izvršujejo javno prakso v celem področju naše države in sicer v: dr. Vidmar specialno iz elektro-strojne, g. kregar iz gradbene in g. Lenarčič iz strojne inž. nerske stroke. k Poročil se jc v Metliki g. Maks Vilfan, učitelj, z gdč. Fanči Kopinič. k V naše državljanstvo sta sprejeta Stanislav Andcljšek, učitelj iz Dolenjega Logatca, in Ivan Knafelc, delavec iz činžata. okraj ma-i iborski. — Izstop iz državljanstva SI1S se odobri mesarju Janezu Urbancu; krojaču Ivanu Tunčiču; poses.nici Jožefi Žimniak; zaseb-uici Libuši Kecič; delavcu Antonu Hermanu; učitelju Anionu Hotenji in stavbeniku IL nriku Zamparuti. Os^oTe vet t i k Maturanti«!/; in maturanti l;ubl'ai?kcga učiteljišča iz 1. 1913. proslave svojo 151etnico dne 8. dccembra v Ljubljani. Sestanek ob štirih popoldne v salonu gostilne Činkoli« (Lav-ter), Kopitarjeva ulica. Udeležite se ga vsi! * Razpis zdravniške službe. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika, za novo ustanovljeno zdravstveno okrožje Stari trg pri Črnomlju s prejemki, ki jih navaja čl. 9 "Uredbe, s katero ureja samoupravna zdravstvena služba v ljubljanski oblasti izven mes a Ljubljane«, to je temeljna j:la~a letnih ') 000 Din s pripadajočimi petletnicami. Krajevna doklada, ki ni vštevna v pokojnino, znaša letno 9.000 Din. Novoustanovljeno zdravstveno okrožje Stari trg pri ' rnomlju z uradnim sedežem Stari trg pri mcmlju obsega občine: Stari trg pri Črnom-ii, Čeplje, Del, Doljna Podgora in Radenci, '.upanstvo. občine Stari trg pri Črnomlju da " i .rarpfilago brezplačno s.anovanje in '20 ni'1 rv na leto za kurjavo. Prošnje, opremljen? s olrebnimi dokumenti je vložiti do 31. de-.embra 1928 pri ljubljanskem oblastnem d boru. ★ Nova zrakoplovna šola. V Divljanu pri Trogirju so na državni praznik na svečan način o-tvorili novo šolo za zrakoplovstvo. Obenem se je vršila otvoritev novega hangarja. Tej svečanosti so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti iz Splita in Tro-girja. k Število neizprašanih srednješolskih učiteljev znaša v Sloveniji 12.55 odstotkov, nc 22.55 odstotkov, kakor nam je popravil tozadevno številko v sobotnem »Slovencu« tiskarski škrat. požar n« B^du Na Bledu ne mine skoraj nobena slav-nost, da nc bi imeli kake razsvetljave. Tako si je zlobnež zopet izbral narodni praznik, da uteši svojo blazno, satansko zlobo. Ponoči ob dveh je zbudilo zvonjenje prebivalce iz mirnega spanja, ko je bilo gospodarsko poslopje Jožefa Pintarja v Gradu že vse v ognju. Domače so prebudili šele sosedje. Gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo, tako tudi več gospodarskega orodja, voz, plug i. dr. Živino so komaj rešili. Pri sosedu Antonu Jamarju pa je pogorela drvarnica in šest kokoši. Da sc je ogenj tako hitro omejil na tem mestu, sc jc zahvaliti le temu, da imamo vodovod. Oba pogorelca sta zvesta pristaša SLS in srčno dobri duši. Da jc bil ogenj podtaknjen, jc brez vsakega dvoma, ker jc Pintar že enkrat našel tamkaj svečo, ki pa je najbrž ko j ugasnila. Domneva se, da je tu kaka organizirana banda, ki požiga, in si za to izbira skoro sama kmetska gospodarska poslopja. Nes^fra 7 nožem Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu se Je zgodila nesreča, ki je pretresla vso šolsko mladino in tudi druge, ki so ji prisostvovali. Po končanem dopoldanskem pouku so sc otroci treh višjih razredov igrali na prostem poleg cerkve. Veseli smeh in krik otroških grl je odmeval daleč naokrog. Naenkrat jc nastala smrtna tišina in zadonel je obupen krik: »Jezus, Jezus. . .!< Vsi otroci so strmeli v Stanka Snajdcrja, učenca 5. razreda, ki sc je ves krvav dvignil s tal in sc je držal za prsi. Bližati se mu ni upal nikdo. Fantek jc kričal in sc vlekel proti šoli. Naenkrat se je zgrudil na tla. Nato sta priskočila dva fanta in sta ga dvignila. Kmalu je drugič padel. V tem trenutku sta priteklo, gg. župnik in kaplan, ki sta slišala krik. Nudil se jima jc pretresljiv prizor. Na tleh je ležal imenovani učenec ves krvav v zadnjih vzdihih. Hitro sta mu odpela •suknjo in zagledola sta kake 4 cm širok nož, ki jc tičal 6—7 cm globoko v prsih. Nož sta previdno izdrln in fantka zanesla v sobo. Dr. Hrovat, vodja bolnišnice v Ormožu, jc dognal, da jc nož prereza! nekaj žil in ranil pljuča. Rano jc izpral in sešil. Ali otrok ostane pri življenju, jc 5c vprašanje. Nesrečo jc zakrivil sam. V notranjem žepu je imel odprt čevljarski n-ož in ta sc mu je pri padcu zasadil v prsi • k Rop. Iz Laškega poročajo: Ferdinand Knez, po domače Stare, jc šel v petek zvečer ob sedmih mimo Rcsnika v Marijagradcu proti svojemu domu. V bližini Rcsnika sta ga iz Hotel 99R ,-YAL" Beograd Kr.i ja Petra 70. — — Teiefon ,r)5-j7 Hotel vrste z najine dtrnejšim konfortom. C«.-!-., so.c«i D.-i 58*— naprej. "'»»JlMML-^K-i«"!!™™« Jiri Wolker: O mHilonar u, ki le ukradei sonce Nekoč je živel strahovito bogat milijonar. V svojih rokah je združil vsa pozemeijska bogastva. Ničesar ni bilo, kar si ne bi utegnil zazeleti. Bival je v najlepšem gradu in vsi ljudje so mu lilapčevali. Toda siromašni milijonar je bil bolan. Njegova bolezen ni bila tako težka ko zoprna. Po vsem telesu so mu rasla ostudna gnojna uljesa, ki so bila po dnevi vlažna, pa so v neči strahotno skelela. Bolezen je bila tako ogabna, da se je milijonar sramoval samega sebe in se oblačil v draga sukna in legal v svilnate blazine postelj. Imetje mu je raslo nenehoma; pravtako njegova bolezen. Bal se je, da bi se uljesa ne razširila na oči. Najbolj ga je plašilo to. Četudi bi mogel zrkriti vse svoje telo, bi morale ostati cči nepokrite, če je hotel živeti in gospodovati. Bolni milijonar je sklenil, da se bo posvetoval ?. zdravnikom. Dotlej ni vprašal še nikogar za svet. Celo pustil ni k sebi nobenega, kajti ni hotel, da bi sc razvedelo, kako je vreden pomilovanja. Strah ga je bilo, da bi se ljudje, ki mu zavidajo ogromno bogastvo, veselili njegove bolezni hi se čutili srečnejše ko on. Do-rrišljd ?i ie. da mora biti on, ki ima največ denarK tudi najbolj srečen. Pravtako so mislili dnipi, ko so videli njegova lepa oblačila, avtomobile, udobje. Poklical je najboljšega zdravnika in mu rekel: »Gospod doktor! Dobro me preiščite in mi svetujte, kaj naj storim, da ozdravim. Moja bolezen je tako ostudna, da ne sme vedeti nihče zanjo. Zato mi boste oprostili, ko vas bom dal po zdravniški preiskavi usmrtiti. Jaz ne zaupam nobenemu človeku, tem manj pa človeškemu jeziku. Zgodba o kralju Midasu me je izučila. . Sicer pa bom izplačal vaši ženi primerno pokojnino in vaši otroci sc bodo izšolali na moje stroške.« ! Zdravnik je čutil, da je prišla njegova poslednja ura. Zakaj predsmrtna moč tega moža je bila neznanska. »Moje moči ginevajo«, je izpregovoril milijonar. »Preglejte urno!« Slekel se je in stal i gol. Napol je nalikoval zmečkani gosenici, napol votlemu zobu. Zdravnika je izpreletel gnus. Kako, da bodo ti njegovi tvori usmrtili baš mene, ko sem vendar tako zdrav. Vsakdo lahko usmrti sočloveka. Če ima to moč on, si jo vzamem še jaz. Prav. Priporočil mu bom tako sredstvo, ki ga i bo prokleto drago veljalo. »Milostni gospod«, je reke!, poznam zdra- j I vilo za vašo bolezen. Tem boljše, da si ga omi- ! slite samo vi. Solnca potrebujete. Pa ne le malo i solnca, marveč celo solnce. Onromno premo- i ženje imate in verujem, da ž njim lahko prenc- | sete solnce z nebes v vašo palačo. Nato se za j čas zaprite tesno ob solnce. Iz solnčne kopelji j boste stopili ne le doccla zdrav, ampak še ne- i smrten. To jc edino zdravilo, ki vam ga vem priporočiti za bolezen vsega sveta. Solnce je zdravje vsega sveta!« Milijonar je zdravniku verjel. Kako bi tudi ne verjel človeku, ki stoji korak pred smrtjo! i Vprašal je še: »Ali ne veste, kako drago je solnce?« »Solnce je drago vsem ljudem, morebiti jeza vas cenejše.« Ko je zdravnik izgovoril, so ga odvedli in usmrtili. Vdovi so izročili ček, sirotam nekaj | novih učnih knjig, dve dobro ohranjeni ravnili iz milijonarjeve pisarne in za peresnike pušico z napisom: Modrosti se uči, moj sin! Milijonar je prevdarjal, kako bi najceneje snel solnce. Dal jc postaviti ogromen oder. Sto in sto inženirjev je gradilo velikanski žerjav. Stavbeniki so izvrševali načrte za stavbo, v katero bodo prinesli solnce in ga zaprli z milijonarjem in njegovimi ognojki. Milijoni delavcev iz vseh zemelj so kovali in gradili, pa ne da snamejo solnce, marveč da prehranijo svoje žene in otroke. V neki noči, ki jc bila temnejša ko najbolj zakrknjeno srce, so milijonarjevi služabniki sneli solnce, ga spustili v ogromno stavbo in ga zadelali z železobetenskimi stenami in jeklenimi ploščami. Noben žarek ni izhajal. Na svetu je bilo temno in milijonar se jc veselil, da se mu je vse posrečilo. Mislil je: V temi ne bo spoznal niti Bog. da solnca ni več. Zraven sem pa še neumrljiv. O, ne boni I i. se zadovoljil samo s solncem! Odnesel bom še zvezde in jih shranil k zakladom. Kmalu ne bo ničesar več, kar bi ne bilo moje. Se gospoda Boga si bom kupil in postavil za pisarja. Jaz bom pa mlad, lep, nesmrten, najbogatejši. Kdo mi bo enak? Zagospodoval bom zemlji kakor ženski, in vesela bo, da ji zagospodujem, — kajti ženske ljubijo močne in neukročene može. Ljudje so se zbudili iz spanj. Silno so se čudili, da solnce več nc sije. Na nebu je zevala velika rdeča rana, ki so jo gasivci in pleskarji zaman poizkušali zabrisati. Ljudje so begali in vpili: Kje je solnce? Kdo nam je vzel solnce?« Stražniki z električnimi svetiljkami so mirili. Bilo je težko dele! Ljudje so bili ko brez glave. Brezkoristno so jih stražniki opominjan, da bi vtihnili in se razšli. Milijonar jc zapovedai prižgati vse iuci Stoti soče svetiljk je zaplapolalo na cestnin vogalih, po kavarnah, barih in kabaretih. V predmestju so svetile tri žalostne brlivke in v vaseh so poiskali iz zaprašenih skrinj medle lojenki in plašili ž njimi. Zmešnjavo so povečali črni netopirji, ki so priprhutali od bogvekje v noč Ponude so na cestah pospale, kajti noč ježe trajala predolgo. Milijonar jc računal: če ozdravim, bon. izdeloval iz solnca vžigalicc I Iclics in mazili zoper uljesa in šc vse, kar sc bo dalo. Spreto človek lahko obogati. Kako vesel sem, da tega nihče pred menoj ni spc-inil. Ljudje v mestih pa so postajali zmerom bolj zmedeni. ©ioti nafi^cLui •zasede napadla dva neznana roparja. Eden izmed njiju je prijel Kneza, ki je star nad 60 let, za vrat in ga pričel daviti. Drugi mu je pa med grožnjami proiskal obleko in ga oropal za ves denar. Roparja sta Knezu oropala 3000 dinarjev in mu vzela tudi uro. Dosedaj roparja še nista izsledena. •k Nesreča. V soboto dopoldne se je v Minčnem pri Dolu pri Laškem pripetila huda nesreča. Ahčan Ivan, 301etni posestnik, je šel gledat v svcij gozd. Na sosedni parceli sta dva delavca sekala drevesa, pri čemur se je smreka naslonila na drugo še ne podžagano. Ravno ko je prišel Ahčan do tega mesta, je nasekana smreka padla na tla in pri tem težko poškodovala Ahčana. * Vlomi. V petek, 30. nov., je okrog poldne vlomil v župnd cerkvi v Krškem v pušeo »pri Križu« dosedaj še neizsleden vlomilec. Odnesel ni veliko, ker itak malo pride v pušeo in jc bila nedavno izpraznjena. — V noči od torka na sredo pa so skušali neznanci vlomiti v trgov.ino g. urarja Obida. Pa tudi tu niso imeli sreče, ker so jih pravočasno odpo-dili. Čudno pa se vsakomur zdi, da pri tolikih poizkusih in tatvinah zadnjih let ni mogoče izslediti tatov, dasi je orožništvo budno v vseh slučajih. ★ Velika tatvina. V sredo 28. t. m. ponoči so v Šmarjeti pri Novem mestu tatovi udrli v trgovino g. Mole-ta in so odnesli deset tiso^ dinarjev m veliko najboljšega blaga. -A- Novi Ssd ima nad 50.000 prebivalcev. Kakor je ugotovil magistrat v Novem Sadu, ima to mesto že nad 50.000 prebivalcev in je magistrat prosil notranje ministrstvo, naj dovoli ljudsko štetje, tako da se natančno ugotovi, če ima Novi Sad več ali manj kot 50.000 prebivalev. V slučaju, da ima Novi Sad nad 50.000 prebivalcev, bi bili po zakonu lastniki novih hiš 20 let oproščeni davka. Ministrstvo je prošnjo odbilo, ker bo L 1930. tako in tako splošno ljudsko štetje in se ga ne bi splačalo dvakrat ponavljati. na^rimprneiše Miklavževo darilo -A- še o železniški nesreči pri Belgradu. Kakor objavlja prometno ministrstvo, so bili aretirani vsa železniški nameščenci, kd so osumljeni, da so s svojo malomarnostjo zakrivili železniško nesrečo pni Belgradu. Aretirani so bili prometni uradnik, dva kretnika, dva sprevodnika in strojevodji obeh vlakov. Aretiranci se bodo zagovarjali pred sodiščem na podlagi § 302. srbskega kazenskega zakona, ki določa kazen do deset let. lir Izsiljevanje v Banatu. Bogatejši prebivalci mesta Vršca v Banatu so dobili te dni pisma, podpisana od »črne roke«, v katerih zahtevajo neznani zlikovci večje vsote, v slučaju pa, da bi naslovljenec ne hotel plačati zahtevanega zneska, mu grozi smrt. Tako zahteva »črna roka« od odvetnika dr. Ise Agu-larja znesek 200.000 Din, od tvrdke Valentina Neuk onima sinovi pa 100.000 Din. V pismu sta navedena tudi čas in kraj, kjer je treba oddati denar. S temi zanimivimi, v slabi srbščini pisanimi pismi, se bavi sedaj policija v Vršcu, ki upa, da bo izsiljevalce kmalu izsledila. •k Huda nesreča na glavnem kolodvoru v Zagrebu. V petek zjutraj se je pripetila v Zagrebu na glavnem kolodvoru pri prihodu osebnega vlaka iz Osijeka huda nesreča. Neka, dosedaj že neznana ženska, je hotela v trenutku, ko se je približal vlak, prekoračiti tir. Lokomotiva osiješkega vlaka jo je pahnila na tir, pri čemer je ženska padla pod vlak. Kolesa so ji odtrgala eno nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo operirali. * Prijatelja oslepil. Vas Martinci je majhno, zanikrno gnezdo v Sremu, vendar pa zad nje čase zelo mano po pogostih ubojih in zločinih, ki se dogajajo tam. V petek se je pripetil tam zopet grezen zločin. Prijatelja, kmeta Mladen Maricki in Miloš Gjurgjevič, sta sedela neki gostilni in na vso moč pila. Ko sta imela vsega dobrega že dos-ti, se jima je zahotelo prepira in pretepa. Gjurgjevič je naperil svojo lovsko puško iz bližine na Maric-kega in sprožil. Maricki je bil ranjen na obe očesi in je izgubil takoj vid. Prepeljali so ga bolnišnico, vendar pa je zelo inalo verjetno, da bi okreval. k Goljul z menicami. Policija na Sušaku je ar tirala nekega trgovca iz Bakra, ki je ogoljufal tovarno čevljev Peter Kozina. Trgovec je naročil pri tvrdki blago in izstavil menico na ime neke dame, ki za vso stvar niti vedela ni. Na ta način je bila tvrdka ogoljufana za preko 20.CC0 Din. •k Železniška nesreča pri Veliki Kikindi. Orientekspres iz Pariza v Bukarešto je v bližini Velike Kikinde povozil kmetski voz, na katerem je bilo sedem oseb. Voz je bil popolnoma razbit, štiri osebe, med njimi tudi mal otrok, pa so bile hudo ranjene. Vse štiri so prepeljali v bolnišnico pri Veliki Kikindi. * ★ DVE ODLIČNI KNJIŽEVNI NOVOSTI isidela za letošnji božič v zaloibi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in sicer: krasna, izdaja zbranih del našega pesnika dr. Fr. Prešerna, ki sla jih uredila in za tisk priredila dr. Fr. Pirjavec in dr. Joža Glonar. Zbirka bo obsegala vse pesmi in pisma Prešernova, izvirno sliko Prešernovo in njegov faksimile. Cena za to ljudsko izdajo bo izredno nizka in bo znašala od Din 40 — do Din 50.— za broširan in okoli Din 60,— za vezan izvod. Prav tako izide pravočasno jtred božičem II. zvezek Pregljevih zbranih spisov, ki obsega znani roman Jernej Bogovec, balade v prozi in nekaj enodejank. Cena bo ista kakor za I. zvezek broš. izvod Din 45.—, eleg. vezan Din 60.—. Lepših božičnih in novoletnih daril si ne moremo misliti, za'o naj si jih vsakdo zagotovi s pravočasnim naročilom, ki jih založništvo sprejema že sedaj. Knjigi izideta namreč šele par dni pred božičem. ★ IZŠLA JE KNJIGA: SLOVENCI V DESETLETJU 1918—1928. Zbornik razprav iz j kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Jos. Mal. Velika osmerka, VIII in 776 str. Cena pri založnici »Leonovi družbi« (Ljubljana, Jugoslov. tiskarna, kolportažni oddelek 180 Din nevez., 200 Din vez. izvod. V knjigarnah 25 odstotkov piibitka. k ODPOVED NESREČNE ŽENE (krasna povest) je najbolj primerno Miklavževo darilo za siare in mlade. Stane samo 12 Din. Dobi se v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi, v Mariboru v obeh Cirilovih knjigarnah in v Celju v Slomškovi tiskovni zadrugi. •k ZASTONJ DOBITE PET KRASNIH KNJIG, če pridobile za ženski list »Vigred« spodaj označeno število novih naročnikov in bo zanje plač trna do 31. januarja 1929 celoletna naročnina. Za 15 naročnikov »Slovenska kuharica< za 10 naročnikov »Iz modernega življenja« (Finžgar), za 7 naročnikov »Tunel* (socialni roman), za 5 naročnikov »Dom« (roman), za 3 naročnike »Valerija, izhod iz katakomb— Naročnina Din 25. — List izhaja mesečno. — Naroča se pri »Upravi VigredU, Ljubljana, Ljudski dom. ★ KDOR SE HOČE OHRANITI SVEŽEGA IN ZDRAVEGA, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef« - grenčice. Zdravniška poročila iz vojnih bolnic dokazujejo, da tudi težko bolni radi jemljejo »Franz-Josef* - vodo, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. . ★ VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novoolvorjena, »Restavracija V a l j a k« (štajerska vinar a), Marovslca ul. 10 (Prolae), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter ZTtlGTIlC CCtlC. •k KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krišiojič-Bučar, Stari trg 9. EjulhljanoL Sočna sluiba lekarn Nočno službo bodo opravljale tele lekarne: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. m O Kraljeva zahvala. Pripravljalni odbor za angleško razstavo je ob otvoritvi poslal pokrovitelju razstave Nj. vel. kralju Aleksandru udanostno izjavo. Te dni je v imenu kralja odgovoril predsedniku odbora g. dr. P i t a m i c u minister dvora pismo tele vsebine: Nj. Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom sprejel izjavo udanosti, katero ste poslali v imenu pripravljalnega odbora prili-kom otvoritve britanske umetnostne razstave v LJubljani in je blagovolil odrediti, da se sporoči odboru Njegova srčna zahvala. O Akademija dijaškega Orla. Dne 9. decembra, t. |j. to nedeljo, prirede Orli in Orlice dijakinje svojo drugo akademijo v Ljudskem i domu ob 8 zvečer s sledečim sporedom: Ave i Marija, pozdrav (člani), Ave Marija (mladen-i ke), razvoj gibanja (članice), proste vaje (čl.), geometrijsko gibanje (članice), talna telovadba (člani), Veseli pastir (mladci), Na livadi (članice) in Ritmus (člani). Posetite jo v obil- Te^ka glava in bolečine, kadar se čila pozno v noč! 1—2 Aspirin tableti iakoj pomagajo in misli postanejo zopet josne. Zahtevajte pa vedno originalni zamot „49oysA" ki se »pozna na modro-belo-rdečt varstveni znamki nem številu, da vidite in spoznate njihovo delo in njihova teženja. Vstopnice dobite od danes naprej vsak dan do nedelje od 4. do 6. ure popoldne v Ljudskem domu, II. nadstr., levo, po sledeči ceni: 20, 15, 10, 6 in 4 Din. 0 Miklavžev večer krščanskega ženskega društva, ki se vrši jutri v sredo, dne 5. t. m. ob pol 5 popoldne v beli dvorani limona, 1. nadstr. Večer je namenjen deci društvenih članic in po njih vpeljanih gostih. Darila z morebitnimi željami se sprejemajo v istih prostorih, isti dan od 1—3. Napravite veselje svojim malčkom in pridite! 0 Teden angleške kulture: V torek dne 4. novembra sc vrši četrto predavanje o postanku angleškega imperija iu njegovem političnem pomenu. Predavatelj: Profesor univerze dr. Leonid Pitamic. Lokal: Predavalnica Narodnega muzeja, vhod z Bleivveisove ceste. Ca:.: Od 6—7 zvečer. Vstop prost. © Rok za prijavo vžigalnikov in kremenov se izjemoma podaljša do 15. decembra 1928. Opozarjajo se vsi imetniki in prodajalci vžigalnikov in kremenov, da jih naknadno prijavijo pri mestnem magistratu (srednje poslopje), Mestni trg št. 1, priti, levo, v sobi nekdanje policijske stražnice od o -14, ker bo po izvršenem žigosanju vsak imetnik ali prodajalec nežigosaitega vžigalnika ali kremena kot tihotapec strogo kaznovan. 0 Ljubljansko prostovoljno gasilstvo ljubljanskemu-meščanstvu. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo — na;,a nastarejša humanitarna institucija — ki bo čez dobro leto dni slavila šestdcsetletnico svoiega obstoja, si je nabavilo te dni novo moderno avtomobiino motorno orizgalno. Odveč bi bilo povdarjati, da jc ta moderna pridobitev bila potrebna, ne lc društvu samemu, temveč, da je ta pridobitev eminentno življenjske važnosti celokupnega ljubljanskega prebivalstva. Ker pa drU- Miklavžev večer v »UNiONU« dne 5. decembra ob 7 zvečer je tik pred nnmi. Kdor Se nima vstopnice, naj si jo pravočasno preskrbi v predprodaji, ki sc vrti danes od 3 do ? zvečer v 1'nionu pred velike dvorano, jutri pa od 3 popoldne dalje do prireditve. Istotam se oddajajo dnrila. — Vabimo cenjeno bčinstvo, posebno stnrSe z njih deco, naj posetijo lo prireditev, katera jim bo ob spretni In krasni režiji napravila obilo veselja in zadovotjnosti. Cene vstopnicam: Družinske v parterjn 15, 12, in, RI); otročke (t. j. za one otroke, ki j 1 li obdari Miklavž) 2 1); balkonsko i2 Din; Ralerijske 10, 8 Din; stojišča 5 Din. Milijonar je zato izvesil plakate in pisal časopisne uvodnike: Naposled temno! Tisočletni sovražnik premagan! Veličasten dokaz človeške požrtvovalnosti ! Že od začetka sveta je ljudi trpinčilo solnce, ta največji tiran, kar jih je kedaj bilo ustvarjenih! Okrutno njegovo trinoštvo so na svojem telesu občutili vsi stanovi, najhujše pa delovni razred. Solnčni žarki so med delom pripekali in stiskali k tlom milijone delavcev. Zdravniško je bilo dognano in potrjeno s statistikami, da je 100% (reci: sto odstotkov) ljudi, ki se jih je rodilo pod solncem, pod solncem tudi umrlo. Tej mogoti je odklenkalo. Znani človekoljub gospod Poslednji milijonar (kdo se ne bi spomnil njegove plemenitosti, ki jo je izkazal vdovi in otrokom tragično preminulega zdravnika X) ga je na lastne stroške snel z neba. Delo se je (hvala milijonarjevi nadčloveški požrtvovalnosti) posrečilo in solnce je izginilo s sveta. Zagotovljen mu je neminljiv spomin. Zahtevajte prospekte! Oni, ki so imeli svetlobo, so jo obdržali in se umirili. Oni pa, ki je niso imeli, so ostali naprej vznemirjeni. Stare ženice (ki so bile gluhe že po dvajset let) so pravile: »Konec sveta prihaja«. . . Gorje zaljubljencem, ki so v temini izgubili svojo ljubezen, zakaj ne najdejo je več nikoli I Milijonar je odslovil vse služabništvo in se podal k solncu. Stopil je v ogromno poslopje, se močno zaklenil in se še prepričal, če so straže z revolverji in bajoneti varno zastražile vse vhode. Ključ je pustil v ključavnici, da ne bi kdo skozi njo oprezoval Potem se je slekel. Solnce je žgalo. Kako blaženo me topli, je menil milijonar. Nove sile se stekajo vame. Vse bolno izgori in postanem čist ko kovina. Izšel bom kakor mladi bog. Kolikim ljudem je solnce podelilo srečo in zdravje. Sedaj je na meni, da si vsega prilastim. Kako neizmerna sreča je strniti sreče vseh vase! Solnce je žgalo. Malo prevroče je Pa ne škodi. Prenesti je treba, — Le, da bi me hrbet tako ne bolel. In glava! Pa usta, oči, prsa, noge! Ah, neznosna je vročina. Razjeda me zunaj in znotraj. Zdi se mi, da postajam pepel. Še malo ostanem. Potem pojdem. Pojdem in skočim v reko. Poiskal si bom ledeno ljubico in jo stopil v svojih rokah. Jaz bom najmočnejši, najbogatejši, neumrljiv. Kako sem slaboten in ubog. Vse me boli. Da bi vsaj umrl! Ne vzdržim več. Pojdem. Morebiti je zadosti. Jaz pojdem, zbežim, zletim. Gol, kakor presjak z izgorelimi uljesi in vnetimi očmi se je zagnal k dverem. Pa gorje! Žareči ključ se je v ključavnici stalil, da ga ne bi mogel zaobrniti sam sveti Peter, če bi se mu zahotelo. Zaman ga je stresal, zaman vrtel sem-patja, nikjer ni bilo sluge, svetovavca, delavca. Bil je sam, ko srce njegovo sredi nagnitih prsi, ko oči njegove v gnojnih uljesih in v bolečini. Milijonar je omahoval kakor drevo ob nevihti. Človek! ti ne preneseš sreče vseh! Tvoja lastna Ti je preveč. Solnce je žgalo. Milijonar se je sesul. Ostal je kupček pepela, nič večji od železnega novca. Majhen kupček pepela nečimurno-sti. Poslopje, ki ga je zgradil v ponosu, ki ga je zavojevalo bolno njegovo častihlepje, je bila velika sveča ob njegovem truplu. Nihče ni jokal. Solnce je pa žgalo. Žgalo in prežgalo vse stene. Sesedle so se, ko bi bile iz peska in se pogreznile v zemljo kakor čarodej, ki je razkazal svoje umetnije in izginil. Blesk solnca je planil na vse strani. Ležalo je na zeleni trati ko velika zlata žoga. Ljudje so se vzveselili: »Sedaj vidimo pot«;, so pravili in se smehljali. Treba je bilo vrniti solnce zopet na nebo, da ga bodo vsi videli in da bo svetlobo vsem razdeljevalo. Ljudje so bili resni in v skrbeh. Kdo nam bo odnesel solnce na nebo? Pa sta prišla dva otroka. Manička in Pepi. »Midva ga poneseva,« je dejal Pepi. »Mnogokrat sem nosil ljudem kovčke s kolodvora. Oni dan sem nekemu gospodu nesel tako velikega, da so se čudili vsi. To bi bilo lepo, da solnca ne bi zmogel!« Manička in Pepi sta nesla solnce na nebo. »Za kosilo pridita domov!* jima je zaklicala njuna mati. »Prideva, prideva ...« In sta prišla. (Prevel V. Z.) da te ta priuo iiev enimi-umu •""•rftn ,, j celokupnega ljubljanskega prebivalstva. Ker pa dfU- štvo nima nikogar, ki bi mu priiuomogel do hitrejši I šega razmaha razen mestne občine ljubljanske --i ki vprav požrtvovalno podpira nesebično delovanje prostovoljnega gasilstva — stroški so pa še v precejšnji meri nekriti in ker ima vrhutega se mnogo ! drugih potreb, katerim treba čimpreje odpontoci, da 1 je napiedek in delo neovirano, zato stopamo tem I potom pred celokupno ljubljansko prebivalstvo, kt i ie vedno zr.alo ceniti pomen in idejo prostovoljnega i gasilstva, r.aj ne zavrača prcienj po podporah ter 1 naj ob priliki nabiralne akcije, ki se prične te dni, : pomaga po svojih močeh vršiti ljubljaiisknu piosto-1 voljnim gasilcem težavno iu nesebično naiogo — saj blaginja in napredek ljubljanskega prostovoljnega gasilstva je gotovo interes celokupnega ljubljanskega meščanstva. - Prostovoljno gasilno 111 reševalno društvo v Ljubljani. © Komunistična proslava desetletnice. Poh: tični oddelek ljubljanske policije je že skoraj tri tedne pred težkim problemom. Kdo razširja komu-! nistične lepake, ki jih stražniki in detektiv, pogosto I najdejo raztresene po mestu. Še tez« je drug pio: blenr Kje se nahaja tajna komunistična tiskarna, ki te lepake razmnožuje 111 šapirografira, ce se ta ti-\ skarna sploh nahaja v Ljubljani? Na sam predvečer desetletnice zedinjenja so neznani komunistični mladeniči zopet raztresli skrajno agresivne, revouci-onarne in protidržavne lepake p« nekaterih uJican ter jo nato pobrisali. Pravzaprav ti lepaki nikdar 1 ne dosežejo svojega pravega namena, ker jih večino ! policija poprej zapleni predno jih sploh Kdo opazi. ! Seveda, če je namen komunističnih mladeniče v ta, 1 samo in izključno dražiti policijo, potem imajo ti lepaki uspeh, drugače pa je to zelo nevarna igra, ki zna lepega dne mladeniče drago veljati. © Miklavžev semenj in Miklavževa nedelja. Miklavžev semenj je vsako leto enak. Letos je tam ravno tako živahno, kot je bilo lam in kot bo prav gotovo še prihodnje leto. Cez dan si ogledujejo malčki v spremstvu mamic in atekov kraniarska čudesa, razstavljena na sejmu, izbirajo Miklavže in parklje iz leda ter preizkušajo, katera siba in kateri korobač »bolje« tepe. Na. večer se zateče sem do-| rasla mladina, ki promen.ra mimo stojnic in n. že toliko mar za cukranje, temveč mnogo bolj za nove šale in nova znanstva. Vsi pa. so mnenja, da i Miklavžev teden nudi obilo zabav in sploh da e Miklavžev semenj hudo zanimiva stvar. Na1 Miklavževo nedeljo, ki spada ravno ako v tradicijo, W Miklavžev semenj, so bile trgovine odprte ix>zno na v^er. ljubljanski korzo se je nekoliko raztegniL kaiti ob živo razsvetljenih izložbah so se povsod ustavljale poste skupine ljudi in izbirale V trgovinah samih je bilo ravnotako živahno. Z Miklavževim tednom se je pričela zimska sezona. 0 Vlom v Kolizcju. V nedeljo popoldne te bil izvršen' v stanovanje brivskega mojstra Mate Pli: veriča v Kolizeju večji vlom. V času, ko so bih vsi domači od doma, gospa z otroci na Miklavževem semnju, g- Pliverič sam pa nekje izven Ljubjane, je vdr v stanovanje neznan zlikovec ter odnesel prav dober plen. Ukradel je nekaj perila in obleke, več zlatnine in 700 Din gotovine. Skupno trpi PH-1 verič okrog 7400 Din škode. Ko se je gospa Plive-ričeva vrnila domov in našla vse stanovanje razmetano, je obvestila o tem policijo, k. je uvedla po detektivih preiskavo, vendar pa se ]i dosedaj se ni posrečilo izslediti vlomilca. __ ___—————— ! PreBiga;ICni osen! ki ga iloliavlja v vseh bar ab drotrerija A. KANC SINOVA, LJUBLJANA, SSiiiOTsk« ulic« t Seiavci našega semena Na občnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru, ki se je vršil 30. novembra, je bilo podano sledeče TAJNIŠKO POROČILO. Prosvetna zveza v Mariboru šteje danes 176 včlanjenih društev in ekspozituro za Slovensko Krajino v Murski Soboti s 6 društvi ter 68 dekliških in mladeniških zvez, celoino torej 250 katoliških organizacij. Od lanskega leta je število članic naraslo za 12 društev in 3 mladinske zveze. Organizacija prosvetnega dela. Z ozirom na predlog lanskega občnega zbora, da se ustanove prosvetni okraji, imamo 22 prosvetnih okrajev: Maribor z Vuzenieo (26 društev), Braslovče (8 društev), Celje (14 društev), Dravsko polje (4 društva), Gornji grad (11 društev), Jarenina (4 društva), Konjice (7 društev), Kozje (7 društev), Laško (7 društev), Sv. Lenart v Slovenskih goricah (9 društev), Ljutomer (8 društev), Ormož (7 društev), Ptuj (17 društev), Rogatec (6 društev), Prevalje (6 društev)- Slovenjgradec (6 društev), Slovenska Bistrica (9 društev), Šmarje (6 društev), Šoštanj (6 društev), Videm (8 društev), Slovenska Krajina. Prvo okrajno prireditev, spojeno z okrajno ra®stavo, je priredil vrli o'kraj Braslovče. Vse dekliške zveze vodi Osrednje vodstvo v Mariboru, ki mu predseduje materinsko skrbna gospa profesorica Marija š t u p c a. Visoka bilanca. Najmočnejše društvo je Krščanska žen-ka zveza za Maribor in okolico, ki šteje 1869 članic. Drugo mesto zavzema prosvetno društvo v Konjicah s 233 člani, tretje izobraževalno društvo v Lajteršpergu pri Mariboru s 232 člani, četrto katoliška omladiiia s 223 člani, peto izobraževalno društvo v Krčevini, nato slede Rajhsnburg s 200 člani. Sv. Vid pri Pluju s 195 člani, Sv. Peter pod Sv. gorami s 188 člani, Središče s 178 člani in deseto društvo v Sv. Juriju ob Ščavnici s 166 člani. Poslovanje med društvi in zvezo presega lansko leto za 2705 poslovnih štev., do danes šteje opr. zapisn. št. 7005. Zveza je prejela 1448 dopisov, odposlala pa jih je 5582. Med proslavami je bila za nas najimenitnejša proslava 700 letnice domače škofijo, društva so prejela od zveze dva osnutka za govore o 700 letni zgodovini škofje, zveza pa je priredila dne 9. maja na čast a post. nunciju in vabljenim cerkvenim dostojanstvenikom v kazinski dvorani posebni pozdravni večer. Letošnje skupno potovanje na Brezje je prekosilo vsa dosedanja. Priglasilo se je malo pod -1000 naših ljudi, sprejeli pa smo jih lahko v zmislu predpisov železnice le 3600. Svojo državno in narodno zrvest so nrša društva sijajno dokumentirala z prijavami na slavlje desetletnice državnega obs oja in zavzetja Maribora. Priglasilo so je 75 društev z nad 3500 udeleženci. Članstvo. 92 društev je prijavilo 8364 članov. 84 manjkajočih prijav smemo ceniti na nad 5500 članov. Celol.no število članov bo kmalu doseglo 14.000. osobito, ker je lansko članstvo 13.100 pomnožilo 12 novih drušlev. Naši društveni domovi. Društva so izkazala 34 društvenih do ov. V preteklem poslovnem le u so bili zgrajeni domovi v Sv. Antonu v Slov. goricah in Sv. Petru pod Sv. gorami in Sv. Lovrencu na Pohorju, leseni dom pri Sv. Frančišku v Stražah pa je bil restauriraa. Dramat. predsiave. 92 statist, pol izkazuje 65 odrov, na katerih se je vršilo 261 dramat. predstav, celoino štev. dram. predstav se bo sukalo krog 400. Skioptična predavanja. V zadnjem poslovnem letu je bilo večje zanimanje za skioptikon in skioplična predavanja. Celotno je priglašenih 9 skioptičnih aparatov, ki izkazujejo brez zvezinih prosvetnih večerov 57 skioptičnih predavanj. Skupno z zvezinimi prosvetnimi večeri pa je bilo 68 predavanj, ki so jih po-inazorovale skioptične slike. Največ skioptičnih predavanj je imela v preteklem poslovnem letu gospa prof. Marija Štupca. V odsekih. Posebno živahno delovanje je v društvenih odsekih, od katerih najbolj delujejo dramatični, pevski, glasbeni in telovadni. Vseh prijavljenih odsekov je 128, vsa društva jih sigurno štejejo nad 200. Predavanja in prosvetni tečaji. Na lanskem občnem zboru se je poudarjalo željo, naj društva mesto dramat. predstav bolj goje predavanja in prosv. tečaje. Tej želji m se društva primerno odzvala. Vseh priglašenih predavanj je 154. Poleg lega se je še vršilo v zmislu prosvetnega načrta 44 eno. dnevnih prosvetnih tečajev s 3—5 predavanji. Te številke izkazuje le polovica članic, torej so v istini višje. Knjižnice. Knjižnico ima skoraj vsako društvo, kajti 92 društev je izkazalo 88 knjižnic s 39.072 knjigami. Od teh se je letno preeitalo 46.017 knjig. V preteklem poslovnem letu so društva posvetila posebno pozornost knjižnicam, saj je polovica društev prikupila 2010 novih knjig. Ta knjižnični izikaz velja le za 92 prijavljenih d rilcev. V svrho ustanovitve novih knjižnic v Slov. krajini se je tudi nabralo in nakupilo do 26 že rabljenih in še dobro ohranjenih knjig. Za enako književno darilo se bo P. Z. tudi v tekočem poslovnem letu potrudila. Prosvetna zeza sama je organizirala do 20 prosvetnih tečajev oz. predavanj in drugih prireditev na deželi. Na dekliških taborih. Nedvomno pa so dosegli višek veliki de-kliški tabori, katere je vodna predsednica dekl. pokreta gospa prof. M. Štupca. Na njih e je predavalo o ženski poklicni izobrazbi, o 7xlravju, o vrlinah dobre gospodinje, o ženstvu in treznosti naroda, o dekliškem zdravju, o mladenki in dobrodelnosti, o samovzgeji deklet, o pomenu dekl. zvez za žensko izobrazbo, e gospodinjstvu in dobri gospodinji, o narodni pesmi in narodni noši. O higijeni so govorili »tristojui mestni fiziki odnosuo okrožni zdravniki. Bili so ti taboru v Mariboru, v Celju, pri S\. Trojici v Slov. gor., v Studenicah, v Gornji Radgoni, v Gornjem gradu. Nad vse zanimivo je, da t o si tudi žene iz qlov goric, znane junakinje iz dobe majniške deklaracije zaželele svoj prosvetni tabor žen, ki se je vršfl pri Sv Trojici v Slov. goricah dne 19. avgusta. V novo poslovno dobo. Za tekoče poslovno leto je vsem društvom na razpolago 18 strokovnih predavanj, katere prevzame akademsiko starešinstvo v Mariboru. Novo poslovno dobo tudi posvetimo na rodno obrambnemu delu v sveti zavesti, da smo čuvaji naše narodne meje. V pokrapitev narodno-obrambnega dela se bo v Mariboru ustanovila Slov. Straža. Društva jo naj podprejo, da ji pridobijo širom domovine obilo članov. Slov. Straža bo delovala sporedno l Jugoslovansko matico. Tudi za tekoče poslovno leto bo zveza izdala posc-oni prosvetni načrt, ki bo vseboval zgodovino in razvoj socijalnega vprašanja, razvoj hišnega, mes..nega, narodnega in mednarodnega gospodarstva, bistvo obrtniškega delavskega vprašanja, socijalno vprašanje v kmečkem stanu, stanovanjsko vprašanje, zasebno, javno in cerkveno dobrodelnost. Iz pregledniških pol je razvidno, da sv, povsod ne posveča potrebna pažiija knjižnicam. Radi tega bodo prosvetnim okrajem na razpolago tečaji za knjižničarje. Pri izvajanju pros.euioga programa v bodočem poslovnem letu naj veže Zvezo in članice ljuooče enotno geslo: Z Bogom na prosvetna delo za naš narod! Franjc Šuklje: Andrej &fa'an v - i žila nezaveslnega na pbsLelj. 1'iepeljali so ga v bol- 1 nico. — Železničarjev sinko Adolf pa si hotel v nedeljo zvečer končati življenje s tem, da je izpil nekaj joda. Dobil je močne opekline na ustnicah. Rešilni oddelek ga je. prepeljal v bolnico. Adolf odločno taji, da bi bil nameraval izvršiti samoumor, □ 1 ozne olajšave na podeželskih avtobusnih progah mariborske občine. S 1. decembrom so se uvedle na podeželskih progah mesečne legitimacije za stalne potnike. Popusti se bodo dajali samo za vožuje sem in tja in sicer: za 10 voženj sem in tja 20%; za 15 voženj sem in tja 25%; za 20 voženj sem in tja 30%; za 30 voženj sem in Ija 40%. Abo-nenti za le vožnje naj se prijavijo po šoferjih ali pismeno na mestni avtobusni promet Maribor, Pli-narniška ulica št. 0. □ PREHLAD V ZIMSKEM ČASU, največ radi slabe obutve, je nekaj vsakdanjega, zalo si nabavite najboljše KARO čevlje, Maribor, Koroška cesta 19. DAMSKE šifon SRAJCE in HLAČE jako trpežne od 28 Din naprej kombineže, bele in barvaste od 38 Din naprej reform trikot hlače, barvaste od 28 Din naprej maje, trikot in pletene od 25 Din naprei nogavice vseli vrst od 7 Din naprej nudi: F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. & Mlakarjevo predavanje. Nocoj ob pol 7 zvečer priredi Savinjska podružnica SPD v Celju v mestnem kinu skioplično predavanje v korist Aljaževe kapele v Vratih. Predaval bo prof. Janko Mlakar o svojih turah na M. Blanc in Junglrau. Z oziram na dobrodelni namen prireditve želimo obilnega obiska. & Svoji k svojim! Kdorkoli pride v Celje na Kralja Petra cesto, ostrini ob veličastni zgradbi, ki je tekom zadnjih mesecev zrastla iz tal, kjer so preje stale starinske pritlične in enonadstropne hišice. Nehote vpraša po lastniku in še bolj se mora začuditi, ko izve, da je ta veličastna stavba zrasla iz podjetnosti kmečke zadruge. Kaj drugega kot kmečka zadruga je Ljudska posojilnica, ki je, strogo varujoča zadružni značaj, znala s svojo solidnosljo zbrati okoli sebe skoro vos kmetijski denar lepega dela Spodnje Štajerske. Težko kateri zavod v Sloveniji se lahko ponaša s tako izrazitim ljudskim značajem kot Ljudska posojilnica. Vse drugačen bi kajpak bil porast tega zavoda in vse močnejši bi bil še vpliv zadružnega duha, ki veje iz Ljudske posojilnice v Celju, če bi bila vsepo1 .od živa zavest, da more le zadružni denaitli zavod primerno \arovaii interese malega človeka. Neredko se zgodi, da naš mali ŠENTJAKOBSKI MIKLAVŽEV VEČER V SREDO OG POL 8. S 3 v telovadnici NA GRABNU kmet, obrtnik in delavec ter trgovec zaupa svoj denar zavodom, usmerjenim zgolj na dobiček, ker ga omamljajo obljube visokih obresti. Ako bi pomislil, da visoke obresti za vloge skoro nujno porajajo tudi visoke obresti za posojila, ki jih mora nositi njegov tovariš, ki je morda ne po lastni krivdi temveč po sili gospodarskih razmer navezan na kredit, bi ravnal drugače in zaupal svoj denar zadrugi. Le zadruga, ki je po svoji socialni nalogi namenjena najširšim plastem ljudstva in ne išče pretiranih dobičkov, more vzdrževati pravično obrestno mero, ki je eden izmed predpogojev zdravega narodnega gos|x>darstva. Želeti bi bilo zato, da naš kmet, obrtnik, delavec in trgovec, v kolikor mu je omogočeno naagati denar plodonosno, nalaga istega tam, kjer mu je varen in kjer ve, da denar ne bo izgubil s\sestnikov z vsem svojim premoženjem. Iskrena zadružna zavest in solidna gospodarska miselnost naj bi močneje zavela skozi naše ljudstvo, ki bo potem v celjski Ljudski posojilnici spoznala resnično svoj denarni zavod. Vsakovrstne ure, latama in srebrnina po nizki ceni pri /'X L.¥!§har,urar Ljubljana % Sv. Petra cesta št. 3G iOJMSI Kranjska gora V Zagrebu so ustrelili 1. decembra pri demonstracijah našega rojaka 16-letnega Stankota Pe-iriča, ki se je ondi učil za brivca. Gledal je od strani ln pri tem jo je čisto po nedolžnem skupil za vedno. Ni dolgo, kar je bil doma. Občudovali smo ga, kako pravilno se je v kratkem času naučil hrvatsko. Bog mu daj večni mir in pokoj! Bil je dober in priden fant. jugoslov. zimskosporino zvezo in domači zim-skosportni klub prosimo, naj pri raznih tekmah mislita na čas glavne službe božje ob Gospodovih dnevih, ki je redno cd 10 do 11. Katoličani so dolžni iti k sv. maši, a mladina težko zjutraj vstane, da bi šla k prvi sv. maši, otroci pa inujo že tako ob 10 dolžno šolsko mašo. Začetek tekem naj bi bil ob pol 12. ... ,- Kat. prosv. društvo je imelo prejšnjo nedeljo protialkoholno skioptično predavanje, lo nedeljo kinopredstavo Modri Natan«, a prihodnjo nedeljo bo prava predstava. Miklavžev večer priredi v sredo jired sv. Nikolajem šolska mladina v prostorih »Ljudskega dcnia«. Na vsporedu je kratka igrica in obdarovanje otrok po Miklavžu. Jesenice Miklavžev večer priredi v sredo j>opoldne. ob pol 5 Kat del. prosv. društvo v delavskem domu 'z izbranim sporedom, ki bo namenjen -samo otro-kr-m. Zvečer ob osmih pa samo za odrasle z vele-zabavno burko Fest fant -, peklenska godba, nastop Miklavža in strašnih parketaov. Jeseniški orel priredi v nedeljo v društveni dvorani akademijo s pestrim sporedom. Zanimanja za izlet v Prago je med Jeseničani zelo veliko in se je priglasilo že večje število Orlov kakor tudi drugih. Mnogi pa Se odlašajo s prijavo, kar pa jim bo le. v lastno škodo. Zato, hitite e prijavo, do tO. t. m. je še čas. Zagrebškega šunda je tudi na Jesenicah vse potijo. Celo tako nesramne so zagrebške^ založbe, da to umazanijo pošiljajo na Kat. del. društvo. Trafike so polne lepih romanov in celo take gospodične jih prodajajo, o katerih tega ne bi nikdar mislili. Otroci v razdrapanih čevljih in brez nogavic. oče in mati pa požirata lepe romane«" in izdajata zanje zadnji dinar, oalost se poloti čitji-teljev -lepi romanov , ako se za kak dan na pošti zamude in pripetilo se je. da so nekateri že celo pri vlaku čakali, samo da so preje dobili težko pričakovano »pakedrano čtivo. Žalostno! Kranj Prihod župnika g. M. Skerbeca. V soboto popoldne se je pripeljal v naše mesto med veselim j>otrkavaiiiem zvonov novi župnik g. M. Škerbec. Pred glavnim vhodom v farno cerkev je bil svečan sprejem, katerega se je udeležila ogromna množica kranjskega meščanstva. Po kratkem cerkvenem opravilu je odšel g. župnik v družbi ostalih duhovnikov med množicami ljudstva v župnišče, njegov novi dom. Zvečer je združen j:evski zbor jx>d vodstvom g. C. Mohor-ja pred župniščem, kjer se je zbralo mnogo ljudi, zapel novemu župniku za jiodoknieo tri pesmi. Po končanem petju so švignile iz stolpa rakete in zopet se je oglasilo veselo zvonenje. Drugi dan, v nedeljo je bila slovesna služba božja, pri B^sulin svečfce so edino zanesljivo zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi ter jalovost krav in telic. Škatlja z 12 svečicami in natančnim zdravniškim navodilom 30 dinarjev. Če se pošl|e denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri »Angelju Varhu« na Vrhniki. Vabilo na redni občni zbor ZADRUGE JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI r. z. z o. z. ki bo v četrtek, 13, decembra 1928 ob 14,30 v posvetovalnici K. T. D. v Ljubljani. Spored: 1. čitanjc zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva 3. Odobrenje računskega zaključka. 4. Volitev nadzorstva za eno leto. 5. Slučajnosti. kateri je imel pridigo kanonik g. dr. Opeka. Zvečer istega dne pa je Prosvetno društvo priredilo novemu župniku |x>zdravni večer, katerega se je udeležilo mni. wobrojno občistvo. Ko je stopil g. župnik v dvorano. ga je množica sprejela z viharnim ploskanjem in veselimi vzkliki. S jx>zdravnim večerom je bila združena tudi mala prireditev. Po pozdravnem govoru g. Simončica, dotedanjega župnega upravitelja, se je g. Škerbec zahvalil za |>risrčen sprejem in je v kratkih besedah jx>dal program svojega dela v našem mestu. Novo mesto Okrajni odbor SLS iu Okrožje Kmetskih zvez v Novem mestu imata v torek, dne 4. dec. v prostorih Ljudske )>osojilniee v Novem mestu važno skupno sejo. Spcred je razviden iz poslanih vabil. Pričakuje se polnoštevitne udeležbe. Prl-četek točno ob pol dveh jiopoldne. Tukajšnji hotel »Union«, last gospe Pavčičeve, je kupil g. Kump iz Kandije za 250.000 Din, pri-števši 130.000 Din kot odkupnino zakupnih pravic ljubljanske družbe Union«. G. Kump prične izvrševati cbrt 1. marca 1929. Umrl je v Kandijski bolnici g. Emil Predika, vpokojeni poštni kontrolor. Ljudsko gibanje v novembru. Umrla je Ana Kramar, vdova po hišnem posetniku v starosti 84 let. — V kandijski bo'niri je umrl ponesrečeni železničar Filip šemerl in Ivan Roštan, krojačev sin. — V ženski javni bolnici je umrla Marija Hrovat iz Uršnih sel. Zadela jo je kap. — Umrli so v ženski javni bolnici 4 o(-">ci, dva takoj po rojstvu, dva sta bila mrtvorojena. V bo nici je bilo rojenih 5 otrok, v mestu pa eden. Metlika Oblastna trtnica v Drašičih je v polnem teku. Vsa dela so se pričela že 28. nov. t. 1. in bodo trajala vso zimo, ker je en del najetega sveta zelo skalnat. Bo pa za domače ljudstvo velikega pomena da si |)ris'uži ob »suhih« zimskih dnevih kak dinar-ček. Vse delo vodi naš požrtvovalni g. Anton Bajuk jiosestnik iz Drašič. Odkritje spominske plošče padlim Meiličanoni se je slovesno izvršilo na dan I. decembra pred mestno hišo, kjer je ta okusno izdelana plošča tudi vzidana. Slovesnost je vodil g. župan Ivan Golia, slavnostni govornik pa je bil g. Dako Makar. Slovesnosti so se udeležila vsa društva, šolska mladina in mnogo občinstva. »Donu spisal I. Jalen je uprizorilo naše uči-teljstvo na šolskem odru zvečer 1. decembra. Čisti dobiček je namenjen za kritje spominske plošče. Igra je izpadla prav dobro saj imamo med učitelj-stvom nekaj prvovrstnih igravskih moči. Mesijansko kra jestvo ie naslov skioptičnemu predavanju, ki bo na praznik S. dec. ob 6 zvečer v dvorani HiP. Trbovlje Sv. Miklavž se oglasi v sredo zvečer v Društvenem donvu ob 0. jx>p. Umrl je od možganske kapi zadet, dolgoletni predsednik II. md. skupine in podpredsednik bratovske sldadnice g. Anton Zupančič. S svojim pomirjevalnim delom kot zastopnik delavstva je v pri družbi v korist delavstva mnogo dosegel. Delavstvo ga bo ohranilo v trajnem spominu. V soboto je umrl znani posestnik v »Lokah« Franc Kmet. Laško Otvoritev vodovoda *e je dne 1. t. m. na slavnostni način. Slovestuost je pričela s cerkveno blagoslovitvijo, koje je izvršil g. dekan msg. dr. Kru-lje. Po blagoslovitvi je g. dekan izrekel čestitke vsem merr dajnim činiteijem in ponovno izrazil željo, da bi Bog blagoslovil to važno napravo v prid in korist laškega laškega prebivalstva. Po otvoritvi je predsednik vodovodnega odseka sodni svetnik g. dr. Pernat izročil ključe vodovoda g. županu, kateri se je zahvalil g. dr. Pirnatu za njegove velike zasluge, ki si jih je stekel pri tem velikem delu. Po blagoslovitvi se je vršila gasilska vaja na trgu pred hišo g. Elsbacherja. Tam so imeli meščani priliko občudovati močan pritisk vode, ker so žarki vode segali skoro tO metrov nad hišo g Els-bacherja, ki je ena najvišjih v Laškem. Ob popoldne se je vršil banket v hotelu -Savinja«, kojega so se udeležili povabljeni gostje. Med drugimi je bil navzoč tudi g. dvorni svetnik dr. Katnik, predsednik okrožnega sodišča v Celju, g. dr. Požar, drž. pravdnik v Celju, g. dekan in več drugih domačih in tujih gnstov. Na banketu so se izrekle iskrene zdravice in čestitke vsem osebam, ki so se trudile v svrho zgrsdbe vodovoda. Cela slavnost se je vršila v najlepšem razpoloženju. Shodi SL»S. V nedeljo sta se vršila v našem okraju dva prav lepa shoda. Zjutraj ob pol 8 na Dolu. ob pol 12 pa pri Sv. Jederti. Na shedu sta poročala oblastni poslanec Matevž Deželak in dr. Josip Gcdnič. Oba shoda sta bila obiskana izredno dobro. Govornika sta poročala o delovanju oblastne skupščine in okrajnega zastopa ter o stanju državne politike. Na obeh shodili je bila izglasovana enodutSna zaupnica voditelju slov. naroda ministr. predsedniku dr. Korošcu in oblastnemu odboru. Na shodu n aDolu je poročal občanom o svojem delovanju tudi domači župan g. Jakob Draksler, ki je dobil za svoje požrtvovalno delo soglasno zaupanje. Izobraževalno društvo v Laškem priredi v sredo jx>poldne ob 4. uri v nadžupni dvorani Miklavžev večer. Starši naj prinesejo darila — točno označena z imenom obda rova nčevim — do 3. ure pojKildan. * * * Čušperk. Pred nekaj meseci je dala železniška uprava preimenovati žel. postajo >Čušperk v /Rajno-'. Radi te prekrstitve se razburja in protestira cela okolica ter odločn zahteva nazaj prejšnjo označbo postaje Čušperk ! Že več oseb, posebno trgovcev je bilo občutno oškodovanih, ker so hodile pcžiljatve, namenjene v RaSno, na slično se glaseče postaje Rača v Bosni, Rača v Slavoniji ter tudi v Kačje na bivšem Štajerskem. Za preimenovanje prejšnjega imena »Čušperk.- na ime »Račna ni nobenega tehtnega razlega ter zahtevamo staro zgodovinsko ime »čušperk«, nazaj. Povzročitelj tega preimenovanja gotovo ni zaslišal mnenja prizadetega ljudstva, niti ne temelji na morebitnem sklepu občinskega odbora, kot upravičenega zastopstva občanov. V Račno bi se edinole moglo preimenovati postajico Prcdole, ker kraj Račna leži tik te postaj ice, medtem ko je postaja Čušperk« oddaljena od Račne do 4 km Apeliramo na merodajna mesta, da se vrne staro postajno ime »Čušperk': Mirna peč. Dne 1. decembra je tukajšnji učiteljski zbor priedil s šolskimi otroci v Dru»tvenem domu lefio akademijo v proslavo zedinjenja. V nedeljo, dne 2. decembra sta imela okrajni cestni načelnik g. Brulc in g. Rakoše dogovor s tukajšnjim občinskim odborom ter Globodolci glede graditve globodolskih ceste. Ugotovili so se prispevki za to cesto. Oblast da 10 odstotkov, Okrajni cestni odbor 30 odstotkov, občina 10 odstotkov, Globodolci in drugi interesentje pa 30 odstotkov. Ce bo, kakor upamo, zmagala pamet in vsi Globodolci sprejeli |x»nudbo, se bo cesta kmalu začela gradili. Potreba ceste je res velika. -gospodarsko PoJoža* industrije v Sloveniji Iz poročila podpredsednika dr. Fr. Windischerja na zboru Centrale ind. korp. v Belgradu, Politična tenzija, ki preti postati stalna, zelo neugodno vpliva na gospodarski položaj države in iskrena želja naših gospodarskih krogov je, da preneha kriza pameti in skoro nastopi pomirjenje. V sedanjih razmerah trpi naš kredit v tujini in stvarno se moramo čuditi, da niso jx>sledice preveč ostrih političnih borb pri nas za gospodarstvo težje. Gospodarski krogi, |>osebno industrija, iskreno obžalujejo, da se besede in nasveti gospodarskih krofov premalo vjioštevajo, često pa celo vidijo, da se jim od političnih faktorjev zamerjn, ako se upirajo novim dajatvam, katere smatrajo za neznosne. V Ameriki in zap. državah, kjer je mnogo izkustva in blagostanjn, vidimo, kako velika važnost se polaga na sodelovanje gosp. osebnosti. Pri nas so razmere nasprotne in kmalu bomo tako daleč, da naši gospodarski krogi ne bodo niti v svojih interesnih zastopstvih mogli ,izpovedati svojega stališča, ne da bi se izpostavili neprijetnostim. (?) Posebno je podčrtati želja, da izkušeni ljudje iz gosp. prakse aktivno sodelujejo v javni upravi. Ni treba zapostavljati predolgo gosp. interesov, da ne bi bilo pre-kasno tudi v naši bogati državi. Industrija zahteva in zasluži spoštovanje in upoštevanje državne, pa tudi avtonomne uprave, posebno oblasti, katerih glavna naloga je gospo-darska. Potrebno nam je ustvarjajoče delo, ki prinaša nove prilike za zislužek, da preneha izseljevanje. Industrija ima dosti dobre volje in razumevanja za delo naših mladih oblastnih samouprav in želi sodelovati v njih ustvarjajočem delu, samo zahteva, da se upošteva kot faktor prvorazredne važnosti. Gospodarstvu je treba dati priliko tudi s strani oblasti, da more čuvati svoje stališče saj v vprašanjih, ki se tičejo življenjskih interesov. V demokratski državi se industrija ne more slepo pokoravati. Lanska žetev nas ni zadovoljila. Razen žitaric, ki imajo pri nas neznatnejšo vlogo knkor v plodnejših predelih naše države, je bil manjši pridelek krompirja, fižola, sena, sadja in vina. Posledica nedovoljenega pridelka in oslabljene kupne moči kmet. prebivalstva opažati trgovina in industrija posredno in nejjosredno ne samo pri blagu izjemnih potreb, ampak tudi pri blagu, ki se trosi vsak dan. Lesna industrija je imela še pred par tedni živo konjunkturo. Doma in na tujem jo bilo dosti posla in posebno je narastel izvoz v Grčijo in Levant, zlasti pa naš direktni izvoz. Lesna trgovina in industrija sta za Slovenijo izredno važni gospodarski panogi in je njih povoljnejši položaj dobrodošel ozir. osvežij gospodarstvo. Kriza v žel. prometu je preprečevala razvoj živahnejšega poslovanja. ki se je zadnje čase radi prošle konjunkture v gradbeni stroki zelo zmanjšala. Pomanjkanje vagonov je zelo občutila tudi premogovna industrija, ki z naknadnimi dobavami ne more nadoknaditi vseh izgubljenih poslov. V izvozu premogovna industrija ne more čez klanec. Stavbna podiel-nost je bila v centrih zelo živahna. Poleg velikih zgradb- po~tne hranilnice, pokoj, zavoda in delavske zbornice je bilo mnogo posla s srednjimi in manjšimi stanovanjskimi hišami. Vse industrije v zvezi s tem: cement, opeka, neči itd. so imele dovolj posla, vendar dotok plačil ne zadovoljuje. Jekla r s k a industrija dosega z ozirom na težko inozemsko konkurenco nezadovoljive cene, pač pa dela več kakor prejšnja leta. Povoljen ie položaj tekstilne industrije, ki Iejxi napreduje. Pri prodaji blaga .je stalna opreznost; trgovci so postali radi izgub opreznejši v kreditiranju. Papirna industrija težko čaka na uveljavljenje sporazuma z Avstrijo in ima svoje brige radi visokih tovornin za celulozni les m celulozo. Produkcija rotac. papirja je zelo padla in znaša komaj četrtino prejšnje. Industrija umetnih gnojil se trudi s sistematično propagando, da dobi teren v naši državi, kjer je poraba majhna, in mora kemična industrija 4/s produkcije izvažati in se tako boriti s težko konkurenco jačjih producentov. Usnjarska industriji je dovolj zaposlena in je. mogla tudi več izvoziti, čevljarska industrija pa težje napreduje radi močne konkurence na domačem trgu. Mlinarsk.i industrija je stalno naša briga, saj izkorišča komaj 'A svoje kapacitete in ne more iz stagnacije. Industrija h ranil ima ravnotako težek ooložaj. Elektrifikacija v Sloveniji se je začela lepo razvijati z lepimi izgledi. Nepovoljno pa vpliva taksa na elektr. tok. Ta kakor ona na porabo premoga se morajo odpraviti. Žalosten je položaj pivovar-s k e industrije, ki je letos čeprav v toplem letu izkazovala nazadovanje produkcije. Obstoji bojazen, da bosta pivovarnorska in alkoholna industrija stelno nazadovali, če ostane pri današnjem velikem obdavčenju, ker konzum radi slabljenja kupne moči pada. Pripomniti je še. da razni načini in različna višina obd?čbe v posameznih oblasteh povzročijo tihotapstvo in nevarno ji konkurira tudi agrarna produkcija žganja, ki je prosta davkov. Gospodarstvo Slovenije ni danes latinsko po vedano in floribue«: dela v težkih razmerah; sedaj ob proslavi desetletnice našega ujedinjenja morem z radostjo povedati, da vlada v našem gospodarstvu, čeprav država napram gospodarstvu ni pokazala še dovolj razumevanja, ljubezen do države in neomajna volja, da posvetimo tudi v drugi dekadi vse svoje najboljše sile smotrenemu gospodarskemu napredku za blagostanje naše domovine. Ojočonje gospodarstva je po našem mnenju ojačenje odporne sile naše države. Končni cilj vsakega gospodarskega dela mora biti blagostanje države. Industrijci v Sloveniii vemo, da je gospodarstvo zelo važen faktor v državi, ki ga je trebil skrbno negovati, čeprav je gospodarstvo radi države, a ne država radi gospodarstva. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz je objavljen o imovini zapuščine po Amaliji Flajšmanovj v Metliki; prvi zbor upnikov 14. dec.. prijaviti do 28. dec., tigolov. narok 11. jan. Narok za sklenitev prisilne poravnave v zadevi Vinka Vabiča je preložen na 31. dec. ob 9. Likvidacija: Dovršena je likvidacija tvrdke Avgus' \Vollner, d. d. Zagreb. Pri kapitalu 23.000 Din je znašala izguba koncem 1927 78.290 Din. Izgubljen je ves kapital in še 4r>.58'2 Din. — Zaključni dačun Nove knjižare, d. d. v Zagrebu za 1925 izkazuje na kapital 75.000 Din izgubo 36.116 Din. * * * Vpisi v trgovinski register. J. Češenj, elektrarna na Brodu pri Vižmarjih; Milan Pnžič, veletrgovina z vinom v Ljubljani; Ivan Omerzu, trg z meš. blagom v Lokah pri Zagorju: Lovšin Anton, trgovina r. živimi in zaklanimi prašiči ter teleti v Ribnici; Fortunat Čertanec, trgovina z me?, blagom na Vačah. Znižanje kapilalH. Jasenice, d. d. za popravilo in konstrukcijo žel. vag. v Belgradu sklicuje izredni občni zbor zn 15. dec/ ob 10; na dnevnem redu je znižanje kapitala od 10 na 5 milj. Din. — Prvotno pri ustanovitvi (1928) je znašal kapital 6 milj. Din, 1924 povečan na 10 milj. Din. Nora rudarska družba. V Belgradu se je vpisala v trg. register podružnica tvrdki »Novo Brdo Mineš Ltd«, d. d. v Londonu; kapital podružnice znaša 5 milj. Din. Fuzijja v industriji mila. Prva osješka tovarna mila, d. d. v Osjeku iu Jugosl. d. d Georg Schicht v Zagrebu sklicujeta izredne občne zbore, kjer bo sklepano o fuziji obeh podjetij in o povišanju Schichtovega kapitala od 6 na 8 milj. Din. — Kakor znano, ima osješka tovarna kapital 0.75 milj. Din, v zakupu pa jo ima tvrdka Schiclit za letno vsoto 100.000 Din. Kapital Sohichta znaša 6 milj. Din. i&or^: O Dne 3. decembra 1928. DENAR Devizni promet je, bil danes prav znaten, zlasti v devizi London, ki se je učvrstila za 2 pari. Popustila pa je Praga. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizi Newyork, dočim je vse ostale devize dala Narodna banka. Oevizn; ieia\> na ljubljanski borzi decembra 1 •?■■. povpras oon. sredn.ii sr. C XI. Amsterdam — 2285.— _ - erlin 1351.5') 1157.M) 1356.- 1356.- Bruselj — 791.IV — — Budimpešta — — — Curih K 94'l(J ID97.1 1095.61 1095.60 Ounai 798.50 ■S01,51" •<( 0.— SIK1.— London 215." 4 276..:4 275,94 275.9? Ne\\ ork f6.7a 6.98 •*6.8s S6.S8 Puru 221.30 2:<3.36 222.36 — Pragu 168.25 ld9.( 5 168.65 L 8.67 Trst — 298.02 — 197.98 Zagreb. Amsterdam 2282- 2288, Berlin 1854.50 -1357.50, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 798.50— 801.50, London 275.54—276.3-1, Newyork 56.774— 56.974, Pariz 221.36 223.36, Praga 168.25-169.05, Trst 296.97—288.97. Belgrad. Bruselj 789.62—792.62, Berlin 1354.50 1857.50, Budimpešta 990.6 -993.6, Curih 1094.10 do 1097.10. Dunaj 708.50— 801.5, London 275.54 do 2713.34, Newyork 56.78—56.88, Pariz 221.36—223.36, Praga 168 25—169.08, Trst 296.75—298.75. Dunaj. Belgrad 12.50, dinar 12.43. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 zaklj., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., tiešir 105 den. Zagreb. Dri pap.: vojna škoda ar. 433 -4»!, lcasa 435—437, 7 odst. inv. pos. 85.50 - 86, .ifchfri 53.25—53.75. Bančni pap.: Union 57.50—59, Poljo nove emisijel5—15.50, stare emisije 17.50—IS, H^v. 65, Kred. 85, Jugo 90—92, 12. 80.50—91.50. Ljublj. kred. 125—126, Medjun. 57.50, Nar. 6975 —7100, Prašted. 920-922.50, Srpska 152-153, Zem. 138 do 140, Etno 160, Obrt 38—39. Ind. pap.: Gultmaim 195—200, Slavonia 0—6.75, 12. 5.50—6.75, Stavek* 100—105, Danica 150, Drava 510, Šečerana 460 do 465, Osj. Ijev. 175- 190, Brod. vag. 303—3-.I7.50, Union 802—320, Isis 24.50—30, Ragusea 490—500, Trbovlje 470—480, Vevče 114. Nar. šum. 16, Piv. Sar. 280, Mlin 19.75, Oeeania 255. Belgrad. Narodna banka 7030, vojna odškodnina 434.50— 435, 12. 437.50—438.25. 7 odstotno inv. posojilo 76, agrari 53—54. Dm:nj. Podon.-savska-jadran 84. Živno 129.50, Jugo 10.80. Hipo 7, Alpine 43.20, Leykam 9.50, Trbovlje 58.85, Guttmann 24, Mutidus 189,50, Sla-veks 12, Slavonija 0.70. Žito Čez praznike je ostal položaj na žitnem trgu nespremenjen. V Novem Sadu je mnogo terminskih zaključkov. Z ozirom na višje notacije v Ameriki in Budimpešti je ostala cena promptne pšenice pri nas nespremenjena, dasi je bila zadnje dni pret. tedna slaba tendenca. Kupčije je malo, ponudba je tudi omejena. Gornjebaška pšenica velja 245, spod-njVbaška pa 242.50 Din nakl. post. Trgovaia se je času primerno suha koruza po 237.50 za december-januar, laplatska za julij, avgust in september pa po 276 Rakek. Pšenična moka srednje baške znamke se ponuja po 360—365 nakl. jiost. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjeua. Novi Sad. Pšenica: bč., gor. bč. in pot. 242.50 do 245, bn. j>ar. Vršac 236- 238. Oves: bč. sr. in slav. 242.50—247.50. Koruza: bč. nova 237.50—240, bč. L—2. 237.50—242.50. Krompir: medjim. beli 104—110, slov. 105—110. Ječmen: bč., sr. in bn. 255—260, bč. pol. 285-280. Moka: Og 347.50 do 357.50, št. 2. 327.50—337.50, »t. 5. 307.50—317.50, št. 6. 270—280, št. 8. 205—215. Otrobi: bč. 180 do 185, bn. 175—180. Promet: 72 vagonov pšenice, 49 koruze 1 in |>ol ječmena in 9 moke. — Borza radi praznika jutri ne bo poslovala. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: marec 26.58 -26.60, zaklj. 26.56—26.60, maj 27.46—27.40, zaklj. 27.40—27.42. Rž: marec 25.06—25.08, zaklj. 25.08—25.10, maj 25.50—25.52. zaklj. 25.50—25.52. Koruza: maj 28.76—28.66, zaklj. 28-64—28.66, julij 28.94-28.80, zaklj. 28.80—28.92. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 7 vag hlodov smreka-jelka. Tendenca neizpremenjena. Hmelj V Žalcu (ČSR) jo bilo pret. teden znatnejSe povpraševanje zlasti iz inozemstva. Za tranzitni hmelj je malo zanimanja in notira jugoslovanski 500—800 Kč »t 50 kg. Nazadovanje cen se je za enkrat ustalilo. Dosednj je v ČSR iz prve roke prodanih 80%, v hallertauskem okrožju tudi 80%. V Ntirnbergu se je trgovalo nekaj z bačkim blagom po 50-90 mark. V mesecu oktobru je Češkoslovaška uvozila 2705 slotov po 50 kg od tega iz Jugoslavije 1791; izvoz je znašal 24.989. Nemčija pa je v septembru uvozila 1222 stotov (v prvih 9 mesecih 20.961 sto-tov); uvoza iz Jugoslavije v septembru je bilo 612 stotov, v 9 nies. pa 6884 stotov. U1MXC SSovenci v desetletju 1918—1928. Zbornik razprav iz kulture, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Jos. Mal. Znanstvena izdaja Leonove družbe v Ljubljani. I. zvezek. Ljubljana 1928. Izdala in založila Leonova družba. Subskripcijska cena (do 10. marca 1929) 180 Din za broš.. 200 Din za v celo platno vezan izvod (po 10. marcu 1929 pa 250 Din odn. 280 Din). Zgodovinsko izredno važno dobo v življenju Slovencev obravnava ta Zbornik. V 81 razpravah je nagromadenega toliko gradiva za bodočega kritičnega zgodovinarja, da bo ravno na podlagi teh temeljnih razprav nekoč mogoče to važno dobo res vsestransko obdelati, da jo boio mogli naši potomci jasno videti in razumeti Prevažno nalogo je s tem izvršila Leonova družba, kajti v današnjih težavnih Časih, ko ima vsakdo polno opravka s poklicnimi posli, pridobiti v kratkem 29 sotrud-nikov, o katerih težko rečemo, kdo je bolj zaposlen, in o pravem času izdati knjigo, ki obsega 770 strani, je pač stalo zlasti urednika izredno mnogo truda. Tudi dejstvo, da so pisatelji vsi priznani delavci na raznih poljih javnega kulturnega dela, večina njih je pa celo zelo akli\no sodelovala na raznih odločilnih mestih v dneh prevrata in v desetletju, ko se je gradila naša država, daje Zborniku še posebno aktualnost tnko, da citatelj težko izreče sodbo, kaj je bolj zanimivo, kaj bolj, kaj manj važno. Z napetostjo bo vsakdo, ki je tupa-tam dogodke sam doživel, čital vse od konca do kraja in nato se zopet povračal zdaj k tej, zdaj k oni razpravi. Vtis je povsod izreden, saj se iu govori o življenju in boju, o prvih korakih osvobojenega naroda in kakor dete z veseljem opazujemo pri prvih njegovih korakih, tembolj nas vesele in zanimajo prvi samostojni koraki shodivšega naroda. In teh prvih naših korakov se nam ni treba sramovati, to bo vsak dejal, ko bo odložil knjigo iz rok. V tem je ravno velik vzgojen pomen Zbornika. Na prvo mesto je urednik postavil našo narodno bolečino. Pseudonimni ste razpravi: Naša Koroška (Korolanec) in Slovenci v Italiji (Chronista Sontiacus). Ta okolnost govori zase, globoko pa primejo priprosla izvajanja, značilno dokumentirane izjave. Tu imamo sedaj snovi za predavanja, za govore, da navdušimo sebe in poslušalce za narodno delo. Dr. P. Hugo UrenO.F. M. nas vodi po večjih slovenskih kolonijah v inozemstvu, v eni glavnih je bil sam izredno agilen delavec. Nato slede razprave iz dni prevrata Dr. Jos. Jerič daje pregledno sliko ustanovitve Narodnega sveta, v katerem je sam zavzemal vidno mesto. Ugotovitev datuma ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani (16. VIII. 1918) in Narodnega \eča v Zagrebu (5. IX. 1918) pove mnogo. Gotovo najbolj napeto pozornost bo vzbujala pri vsakem čitatelju dr. Brej-čeva razprava: Od prevrata do ustave. Tu notri čitamo zapisanih od moža, ki je imel najvažnejše mesto v Narodni vladi, mnogo dogodkov, o katerih govori še danes dnevna politika, saj je Zaloška cesta še danes politi Jen šlager. Kako lepo se t v,razpravi dobesedno navedeni govor regenta Laandra ob njegovem prvem obisku v Ljubljani! 0 bolestno težko je še danes za vsakega vpra-e ali bolje vzklik: Zakaj smo zgubili koroški plebiscit?! Nekaj izredno odlikuje to razpravo in sicer — mirnost. Ne avtoritativno, ampak z zavestjo moža, ki hoče povedati resnico, ki je delal že mnogo prej za srečnejšo bodočnost na »mrtvi straži« našega naroda in se je tega tudi zavedal — pišo dr. Brejc. Mnogo se bo tu dalo še pisati, in želeti je, da bi se še pisalo, da bi pisali tudi drugI važni delavci tistih dni, a nekaj je gotovo, bistveno je podana že po dr. Brejcu tista doba. Ravno za te dni velikih slavnosti v Mariboru je še posebno aktualna razprava dr. Slavičeva: Državni prevrat v Mariborski oblasti pa tudi naslednja polkovnika Viktorja Andrejke: Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes. Zelo aktualna je razprava dr. Jos. Hohnjeca: O ustavi naše države, saj smo še vedno sredi boja za končno ustavno ureditev in ravno ta razprava prav lepo kaže vlogo Slovencev, posebno SLS, v vseh teh bojih. Posebno velikega pomena so v tej razpravi po stenografskem zapisniku ustavotvorne skupščine povzete izjave odgovornih politikov. Tu je gradiva za politične govore in ca agitacijo ob volitvah. Mislim, da bo ta knjiga romala pred vsak večji politični shod. Nato slede lepe temeljite razprave: Oblastne samouprave v Sloveniji (dr. M. Natlačen); Programi političnih strank in statistika volitev (dr. Melita Pivec); Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvršene vidovdanske ustave (dr. L. Bogataj); Pravosodje v Sloveniji v prvih desetih letih po zedinjenju (dr. M. Škerlj); Cerkvene zadeve (Viktor Steska); Zgodbe našega zdravstva in javnega skrbstva (dr. A. Brecelj); Socialno skrbstvo in socialna zakonodaja (F. Urat-nik); Glavne produktivne sile v gospodarstvu Slovenije (J. .lovan); Iz zgodovine slov. zadružništva (A. Kralj); Valutne razmere, devizna politika in bankarstvo (dr. I. Slokar); Povojna davčna zakonodaja in gospodarstvo v Slov o ni j i (J. Mosetizh); Naše železnice (A. Pregelj); Javna dela (dr. Št. Skubic); Pošta, brzojav in telelon (Iv. Rozman); Slovenska znanstvena literatura (dr. Fr. Lukman); S1 o v e 11 s k a k 11 j i ž e v n o s t v zadnjih desetih letih (Fr. Koblar); Našo politično časopisje (dr. K. Gantar); Narodnogleda-lišče (Fr. Koblar); Likovna umetnost pri Slovencih cul 1918—1928 (M. Marolt); Slovensko glasbeno življenje izza prevrata (dr. Stanko Vurnik); Razvoj šolske uprave (N. Veli-konja); Našo društveno življenje (Fran Erjavec). Na koncu pa v kronološkem pregledu glavnih dogodkov utrjuje dr. M. Pivec celo vrsto glavnih dogodkov. Večina naštetih razprav nudi poleg zelo zanimivih posameznih ugotovitev, še važne statistične podatke iz vseh panog. Naravno je, da je povsod še mnogo vrzeli, da že pri prvem pregledu opaziš tu pa tam kako napako. vendar vse to izgine pred veliko važnostjo toga, kar je popolnoma pravilno in točno podano. Dva nasveta pa naj ob koncu lega regrata podani. Prvič se mi zdi nujno potreben seznam imen oseb in krajev. Ta se lahko še naknadno izdela, ker doslej pač še ni bilo časa za tako precej zamudno delo, saj so v razpravah že omenjeni dogodki, ki so se dogodili 15 nov. t. 1. Drugi nasvet pa velja kot poziv javnosti in Leonovi družbi. Mnogo jih je, ki so pri dogodkih, (Omenjenih v eni ali drugi razpravi, sodelovali. Marsikaj bi lahko dodali k tem razpravam, kar bi zelo dobro osvetlilo dogodke in delujoče osebe. Vsi ti naj bi na kratko zabeležili take dogodke in svoja opazovanja in te beležke po- slali Leonovi družbi. Ta bi vse to zbrala in morebiti že čez eno leto temu Zborniku dodala drugega in tako svojo že sedaj izredno zaslugo še povečala. Dr. K. Capuder. Novinarski koncert se je vršil kakor običajno, tudi letos na nar. praznik 1. t. m. v Unionu. Otvorile go ga pevske in orkestralne točke Rojonopv meščanske šolo na Prtilali, katero je vodil g. I. Ropovš. Culi smo Parnme Mlade vojake, I'' E. Bachovo Prebujenje in koračnico iz Smetanove Prodane neveste, pa tudi zborski šopek jugosl. nar. pesmi. Svetli glasovi mladih grl, sigurni mladi godbeniki so poslušalstvo prijetno presenetili, kar naj bo povedano v hvalo g. Repovzu Velik uspeh je dosegla z Znjčevimi, Grečani-novo, Kuncevimi in Lnjovčevimi skladbami prinm-drtin ga. Zinka Vilfan-Kunčeva, ki jo je na klavirju lepo spremljal g. Knnc. Gospa Kun Seva se je uvedla na tem koncertu kot nadpovprečna umetnica velike šole in prepričevalnega izraza. Ljubljanski Zvon je pod vodstvom g. Z. Pre-lovca odpel nežno ŠanMovo Pri zibelki, efektno Pavčičevo Jezdec in Adamičevo Pred spanjem. Priljubljeni Zvon je zu svoje vestno in markantno predn^šanje žel obilen aplavz. Po odmoru je nastopil moški zbor Grafiko pod vodstvom prof. Grobminca in izvajal Jere-brvo priljubljeno Pelin rožo. Ravnikovo Zimsko in Adamičevo Franico. Zbor je glede na svoja sredstva dosegel pod g. Grobmingom časten nivo. Koncert je zaključilo petje mešanega zbora Glasbene Matice pod vodstvom g. M. Hubada. Matica jp pela največji Adamičevi skladbi: Igra nn nebu in Vijoln, pa Pavčičevo Belokranjske narodno nnpilnico. Kakor vedno, je tudi topo! Matica i glede tehnične eksaktnosii vodila. Koncert je bil dobro obiskan; poselili so ga tudi zastopniki civ. in voj. oblasti. S 'k.nižžnfegci trga Osem božičnih pesmi. Za mešani zbor in orgle uglasbil Josip Lavtižar. Samozaložba. Zbirka se dobi pri skladatelju (župnik Ratefe-Plainca) in v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Stane 12 Din. Nad vse preprosta muzika, harmouizacija brez slednje ambicije, melodija tekoča in lahka, besedilo običajno. Za šibke in nešolane zbore prav dobro in hvaležno gradivo. RADIOAMATERJE naprošamo, naj nam sporočijo, kako naj bodo urejeni radijski programi, programe katerih inozemskih postaj naj prinašamo ter o čem naj poročamo v radijski rubriki našega dnevnika. — Uredništvo. Programi "Radio-Cfuhtliana Torek, 4. dec.: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Lahka glasba (Rndio-or-kester). — 19: Nemščina, poučuje ga dr Pisker-nik. — 19.30: Kemija vsakdanjega življenja. Uvod. Zrak in dihanje, predava prof. Pengov. — 20 Ra-dio-koncert. — 22: Poročila. Sreda, 5. decembra, 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila; 18 Pravljice, pripoveduje pi- Rabite Tuiig§raiii barlum-elekfronke SV. M I K L A V Ž izbira krasne aluminijaste kuhinjske garniture za otroke le pri tvrdkt STANKO FLORJANČIČ UUBUANA, Sv. Petra ceste 33 Oglejte si krtisno izbiro! satelj Milčinski; 19 Srbohrvaščina; poučuje prof. Mazovec; 19.30 Vp.iv grške in rimske kulture na evropski razvoj, predava uiiiv. prof. dr. Bradač; 20 Miklavž v radiu. — Schubertov večer; 22 Poročila. :DrugI programi Torok, 4. decembra. Zasreli: 13.15 Reproducirana glasba. — 17 Koncert kvarteta Sidak. — Praga: 13.;,0 Predavanje o trgovini s kavo. — 16.20 Predavanje o sladu in sadju. — 16.80 Vojaška godba. — 1815 Predavanja. — 19 s-Eva«, opera. — Varšava: 17.10 Predavanje o športu in telesni kulturi. — 18 Koncert. — 19.20 »Lakme«, opera. — Katovire: 10.15 Služba božja. — 17.10 Predavanje o skautih. — 20.30 Večer poljskih skladateljev. — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 11 Dopoldanska glrsba, kvartet. - 16 Orkester. — 17.30 Spored za mladino. — 18.ij0 Gospodarsko predavanje. — 20.05 /borovo pet.jo a-capella. — Nato prenos slik. — Bmlapest: 12 Poldan* ko zvonenje 7. vseučiliUce cerkve. — 17.15 Orkester. 19.40 Petje in violina. — 20.10 Orgelski koncert. — 22.35 Ciganska godba. — lierlin: 16 Predavanje o biogra- I fijah pesnikov. — 19 .Turistično predavanje. — 21 Koncert na pihala. — Miimhen: 17.30 Trio. — 19.15 Predavanje o Augsburgu. — 20 Vojaški koncert. — 21.10 Simfonični koncert. — 22.40 Ples. — Leipzi;;: 14 Recitacije iz najnovejših dol. — 16.30 Lahka glasba. — 19 Astronomsko predavanje. — 20 Klavir. — 21 Serennde, orkester. — 22 Ples. — Stnft-gart: 19.15 Potopisi. 20.15 Simfonični koncert stutt-gartske filharmonije. — Nato lahko glasba. — Milan: 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet — 17.20 Otroško petje. — 23.20 Jazz. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Koncert. — 18.40 Predavanje o radiju. — 20.45 Verdijeva opera »Traviatac. — Rrrn: 16 Orkrster. — 19.80 Zabavne pol ure. — 20: Stari plesi. — 21.20: Moderni plesi. — London: 17 Orkester. — Nassnanila Cjzijbljansfc® gledališče DRAMA: Torek, 4. decembra: Zaprto. OPERA: Torek, 4. decembra: »Oedipus rex. Iz komične opere.c Red C. Mariborsko gledališče Torek, 4. decembra ob 20. uri: »ADILU MIMI«. Ab. C. Kuponi. 1Prireditve irs društvene vesti Šiška — »Prcsvefa«. V sredo ob pol 8 zvečer se bo v novi dvorani, na poti iz nebeških višav ustavil sv. Miklavž, da obdari svoje zveste častivce. | Člani in prijatelji, pripeljite svoje malčke, da bodo deležni njegovih bogatih darov. Miklavžev večer priredi U. V. J. v sredo, dne 5. decembra 1928 v saonu gostilne pri Jerueju na Sv. Petra cesti. Nastop Miklavža s sijajnim spremstvom točno ob 7 zvečer. Darila se sprejemajo označenega dne od 3—6 popoldne v salonu pri Jerneju. Vrtnarska predavanja prireja ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vsak torek zvečer ob osmih na mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu. 4. t. m. bo predavanje inž. C. Jegliča: »Kaj nam daje meščanu vrt?« Zahvala Za premnoge izraze, pismene in ustmene, iskrenega sočutja ob prerani smrti naše srčno ljubljene Grete Fafur izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. — Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, posebno g. p. Metodu za večkratne obiske v njeni bolezni Posebno se še zahvalimo g. dr. Rup-niku, ki je z vso požrtvovalnostjo lajšal pokojnici njeno veliko trpljenje; g. ravnatelju ter gg. profesorjem državne dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani, ter vsem njenim součenkam za krasen venec in šopek in pozorno spremstvo, ter pevskemu društvu »Sloga« za ganljive žalostinke. - Dolžni smo zahvalo spoštovanim obiteljem g. Hibšer, g. Erber ter gospej Mihevc, ker so nam nudili veliko pomoč v teh prebridkih urah. Končno bodite srčno zahvaljeni vsi, kateri ste obsuli s krasnim cvetjem našo ljubljenko in jo spremili na njeni zadni poti ter s tem lajšali našo srčno bol. — Vsem bodi ljubi Bog plačniki Globoko žalujoči ostali. Pridobivale novih naročnikov! Dame! L. B. O. nogavice iz fine izbrane svile. Svetovna zn; m';a. Din 80 —do I2tf-- Samo pri nas! I!a'ii preračunane prožnosti n.ijlepša oblika nog. dulje Miciiei in $chwadron svilene nogavice, ki so na trpož-nosti ncprukosljive. T.EGER, Sv. Petra c.2 Liubl ana. fo na redni občni zbor ZADRUGE JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI T. Z. Z O. Z. ki bo v četrtek, 13. decembra 1928 ob dveh popoldne v zbornici »Jugoslovanske tiskarne« ▼ Ljubljani- Spored: 1. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Potrditev rač. zaključka. 4. Volitev nadzorstva za eno leto. 5. Slučajnosti. Zeleno ku'(urno vrbo kupuje v vsaki količini Koiančki Indnstrlla d. d. Varaždin o. Miilclo.vszo priporoča po znižanih cenah tvrdka IGIV. ZARGI - iv1""!*!^ krasne pletenine, obleke, plašče, perilo, kravate, moš. srajce, rokavice in nogavice v največji izberi; volneno žensko in moško perilo Pozor I 200 moških oblch Pozor I iz prvovrstnega čtikega snkna razprodam skoraj z* polovično ceno po Din 500- In 600- Prodaja se Tiii od 3. do 31. decembra 1928. Po neverjetno nizkih cenah se bodo prodajali tudi vsi drugi konfekcijski izdelki kakor: deike in fantovske obleke, raglani. povriniki, zimski suknjiči, nsnjati suknjiči, dežni plaiči i Id. Konfekcijska industrija Josip IVOnCiC Dunajska cesta it. 7 Ne zamudilo ugodne prilike I POZNjIVALC! FINIH ČEVLJEV kupu;ejo samo znano niijboljše DOKO ZA MSKLAUŽA IN BOŽSC izredno nizke cene „DOKO", PreSernova u3lca 9 LJubljana Največja razprodaja na celem svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti Lipton čaj Društvo Lipton Ltd, London Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75 Prodaja s skladišča aH direktno iz Londona. Iščejo m krajevni zastopniki Peter Klemen: Slomfti kurir in nfegovo smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje) DVAJSETO POGLAVJE. Profesor Salvemini. — Markiz de Viti de Marco. — Odhod proti Franciji. Kmalu je pozvonilo in prišel je profesor Salvemini. Dolgčas se je nekoliko ublažil, a kritičen položaj je ostal isti, kajti. Salvemini e prinese! sabo zelo, zelo veliko politike. Princ Waleški. angleški prestolonaslednik, ki ju svoje potovanje oko!u sveta zaradi očetove bolezni v Afriki prekinil in odpotoval nazaj v London. Gospod Salvemini je mož srednje postave in nosi precej veliko brado, kot ni v navadi pri Italijanih v splošnem, pač pa pri italijanskih profesorjih. Ko govori, gestikulira ž rokami in če ne bi bile noge za to, da jih držimo na tleh, bi morda manevriral tudi z nogami po zraku. Pri govoru se tepe venomer 7. dlanmi po kolenih, smeje se veliko in kaže svoje kakor češenj bele zobe. Florentir.ee je in stanuje Piazza d' Azzeglio št. 7. istotam, če se še ni preselil. Profesor Salvemini je bil eden izmed ti-stih ljudi, ki so — pač rediti med italijanskim razumništvom — zastopali lako zvano inini-malistično stališče glede našega okupiranega ozemlja. In če bi bil ta minimum res minimum. ne pa maksimum, bi ga lahko volili v vseh slovenskih občinah za častnega občana in naši risarji bi imeli vsaj kaj dela in zaslužka z diplomami. Pripovedoval je približno sledeče stvari: »Naš nared (italijanski) ima čut pravičnosti, žene se nekaj časa za neko fiksno idejo, ki mu jo vbijejo v glavo časopisi, ko pa spozna, da dela krivico, tedaj se umakne in hoče popraviti, kar je storil krivičnega, in ravno zato je prav, da so Italijani zasedli slovenske kraje, bodo vsaj videli, da tam ni našega elementa in torej tam nimajo ničesar iskati.« Kot mejo v Istri je določil Učko goro (Monte Maggiore), glede Reke in Dalmacije je menil, da spričo velike manjšine Italijanov v teh krajih ne gre, da bi jih Italija reklamirala zase, kot po njegovem mnenju ne bi bilo umestno, da mi zahtevamo ono malo Hrvatov, ki bi ostali italijanski podaniki onstran črte Učka srora proti severu. Da bi se pa v teh krajih ustvaril znosen položaj, bi bilo treba, da mi pomirjevalno tiplivamo na okupirane Jugoslovane, Italijani pa bi morali isto storiti napram necdrešencem v Reki in Dalmaciji. O Trstu in Gorici ni izpregovoril besede. Spričo splošnega navdušenja, ki so ga kazali za njegove trezne besede vsi navzoči razen nas treh Jugoslovanov, sem si prihranil vprašanje o zgoraj omenjenih dveh mestih in slovenskem Krasu, čutil sem, cla bi njemu kot osebi, ki misli vsaj cd daleč pravično (il senso di giusti-zia!) o naši stvari, dela! krivico, če bi ga na-hrulil. Dali smo si roke kot prijatelji in Salvemini, ki so mu radi njegovih slovanskih simpatij nadejali ime -Slavcmini , je odšel . Marchese de Viti de Marco se je bridko pritoževal, da mu med vojsko v^lecl njegove trezne politike niso pustili govoriti v parlamentu in kadar je vstal, da zine besedo, so ga iz-žvižgali zopet na stol. Tako smo končali svoj razgovor, a de Marco je naju opozoril, da morava na vsak način pred odhodom posetiti tudi ministra Bissola-tija. Obljubila sva, da vse narediva, kot so naročili ter voščila družbi dober večer in lahko ncč. Drugi dan, bilo je v torek, sva šla zopet na legacijo, paseši još nisu bili gotovi . Obljubili pa so nama, da v sredo gotovo že lahko odrineva. In prešel je ta dan zopet v brezplodnih pegoverih in nesmotrenem korakanju po Via Nazionale in Corso Umberto Primo. Zvečer istega dne so nama na konzulatu obljubili, da bedo v sredo potni listi že povsem ) getevi in midva lahko odpotujeva še isti dan zvečer ob osmih preko Genove in Ventimiglia v Pariz. V sredo so naju poslali na vojaški oddelek i kenzubta, tam naju krstili za administrativne ! Dr. Eckener, nemški prometni minister v. tiuerard in 4'riihjof šanson (id leve na desno), ki se v Berlinu pogodili za polarno ekspedicijo z ■Grofom ZeppelinomPotovanje jo določeno za 1. 1930. je Ivan pozabil v hotelu tudi nekaj svojega perila in cel kup umetniških razglednic. Prišla sva še o pravem času na postajo Termini, četudi je bil gesped Ivan zelo počasen in sem ga meral malone' zmerjati, predno jc zaprl sveje kevčege. A v vsakem takem slučaju me jc smehljaje sc mirno zavrnil: »Čekajte, gespodine, ima ješ desta vremena.« A inene jc s tem naravnim mirom še bolj razburjal .Kadarkoli pa je videl, da me njegova počasnost jezi, mi je ponudil cigareto in Petru so se usta zaprla in jeza se je skadila s cigareto vred. O, to vam je bil političar, ta rajnki doktor Ivan Lcrkovič! Ko sva prišla na kolodvor, naju je že čakal srbski kapetan, da nama preskrbi pečat francoskega kolodvorskega poveljstva. Vzel je najina dokumenta in čez par minut sva že imela vse papirja — v redu. Gcsp^d kanetan naju je spremil do vlaka, nania voščil srečno pot in lal.ko ncč, (Dalje.) Kavkaški tur izumrl Še 1. 1911 so cenili število turov na Kavkazu na 1000 glav. Do 1. 1924 se je to število znižalo na približno 25 glav. Tedaj so določili zaščitno ozemlje za te živali in upali, cla se bodo zopet razmnožile, kakor so to dosegli z zaščitnimi odredbami v Ameriki. Te nade se niso uresničile. Kakor poroča prof. I. Puzanov V Simferopolu, se jo treba zavedati, da je tur na Kavkazu izumrl. Živih živali letos ni bilo več najti; pač pa so našli dve do tri leta stare ostanke, med temi take s sledovi krogel, kar kaže, da se varstvene odredbe niso izpol-no vale. Boj z orlom Minolo nedelj.) je opazil 19 letni Josef Hartl, kmetski sin v Gstocket-u v Bavarskem 1 gozdu, ko se je vračal cd službe božje, v neposredni bližini domače hiše, velikega ptiča, I sedečega na tleh. Nič hudega sluteči fant ie j .Sir Eric Drummond, generalni tajnik Društva narodov se mudi v na posvetovanjih v Berlinu (na levi, poleg njega Stresemann, zadaj med obema drž. tajnik nemškega zunanjega ministrstva dr. v. Schubert). cficirje ter nama pritisnili in daii pritisniti potrebne pečate. Ker francoske vize še nisem opazil v rdeči knjižici, sva z doktorjem Lorkovičem vprašala, če naju puste Francozi črez mejo kar tako, a neki kapetan, se nc spominjam več njegovega imena, je izjavil, da za francoske mejne oblasti popolnoma zadostuje pečat francoskegi kolodvorskega poveljstva na postaji Termini. Rekli so nama, da je tako običai in ker je običaj, bo veljal tudi za naju dva. Midva reveža-nevedneža sva verjela, plačala v Flori svoje ra- i čune in odšla. V veliki naglici, ki naiu ie nrdila. j cseveltu, VVilscnu in Hardingu. L. 1917 ga jc predsednik Wilson, predno se je odločil za vojno, vprašal za svet. »Beli Orel-.', ki vlada nad 500 plemenom, je potem zbral 8 polkov indijanskih prostovoljcev in jih poslal v Evropo. na čelu 40 lastnih potomcev, od katerih so se vrnili samo štirje. — V Newycrku je ustanovil odbor za obrambo indijanskih pravic, ki mu je predsednik. Po Evropi potuje »Beli Orel tretjič. Toprt se je ustavil najprej v Londonu, od lam pa je prišel sedaj v Pariz, kjer bo na politehniki predaval o zgodovini Indijancev in o mirovni misli. V cfre/j -o- Si&f) vrsta f) Za 200.000 mark prstanov sta ukradla med navideznim kupovanjem v neki zlatarski trgovini v Berlinu dva neznana moška. Že prejšnji dan je v isti trgovini neznan moški izmaknil dragocen prstan, vreden 12.000 mark. 20 m visok oder se jc podrl v neki cerkvi v Algierti. Sedem pleskarjev je padlo v globino; dva sla oslala mrtva, pet je bilo težko ranjenih. Odškodninske tožbe proti lastnikom »Ves- trisc. Sorodniki ponesrečencev z »Veslris« vlagajo proti lastnikom ladje tožbe na visoke odškodnine. Tožile bodo tudi prizadete zavarovalne družbe. Ploveči kino Sovjetski Mežradpom-film uredi na veliki ladji kino, ki bo plul po Volgi in prirejal predstave po krajih, ki leže ob reki. Tovarni za jod na Murmanski obali. Sovjetski institut za industrijska raziskavanja je odkril na obalah Belega morja ogromne sklade joda. Spomladi zgrade tu dve tovarni za predelavo kristalnega jrda. Poroka Marije šaljapinove, hčerke slavnega ruskega pevca, s kemikom D. D. Gartner-jem, se je vršila te dni v pravoslavni cerkvi v Parizu. Cerkev in prostor pred cerkvijo je na-poinilo odlično mednarodno občinstvo. Premoženjske raimcre na Poljskem. Leta 1927 je imelo na Poljsikem 82.2% prebivalstva manj ne^o 150 zlotov mesečnih dohodkov, 11.5% prebivalstva 150 do 300 zlotov, 6.1% prebivalstva 3C0 do 1000 zlotov iu 0.20% prebivalstva nad 1000 zlotov. Poljska književna statistika za 1. 1927 navaja naslednje številke: Izšlo je vsega 7045 knjig v 23,906.900 izvodih, tako da odpade poprečno na vsako knjigo 3009 izvodov. L. 1926 je bilo izdanih 6024 poljskih knjig v 18,417.316 izvodih-. Les Cahiers diplomatifjues« (Diplomatič-ni zvezki) bo naslov časopisu za visoko politiko, ki ga bo začel izdajati v Parizu znani pariški pisatelj Charles Rivet. Rivet je velik prijatelj Slovanov in obvlada več slovanskih jezikov. V Hollywoodu divja hripa. Obolelo je nad 5000 oseb, od te ra jih je umrlo doslej 42. Šolo so zaprli. Prizadeto je tudi filmsko podjetje, '■er je obolelo tudi več glavnih igralcev in Kijiar Ah on« bossena, ki ga obdolžujejo. da jo p -[ naredil mnogoštevilna dela raznih slavnih kiparjev ! i i starega in srednjega veka in jih prod jal kot izvirna dela. Ponaredbe so bile dovršene in jih nin-- rejo ločiti od izvirnikov sam i najboljši strokovnjaki. Dcsscna se zagovarja, da je vera! kupce, ve-I činoma Američane, le njegov trgovec z umetninami v Rimu. i nemudoma krenil proti ptiču. Ko jo bil že I čisto blizu, se je ptič nenadoma zakadil vanj in ga začel obdel vati s kljunom in kremplji. Fant se je branil z dežnikom, 1 da zaman. Na ! njegove klico je prihitela sestra z močno gor-I jačo in oba skupaj sla ptiča po trdem boju i ubila. Izkazalo se je. da je bil to planinski orel, ki je bil najbrže zablodil in se lačen spustil na tla. da bi si poiskal hrane. Z razprostrtimi pe-roti je merila roparica 1 in pol meter. Galerija Mik in dvorne Bslvedsre (dvoriJCe) v Vatikanu. O priliki nesreče, ko so j« udri »trop v poslopju paipeike švicarsko straž« v Vatikanu, js dal kardinal državni tajnik preiskati tudi p-peiavo za--•t-bno stanovanje, en ne prati tudi tam podobn« nevarno«!. PraUkava j« dognaia, Ha ao pap^avi prostori varni, dn so pa n«kat»rl drugI dali zgradb« potrebni cjx>ra, - Vatiksn, batsrag« zgradbe nimajo p-ara n.a metu. 8o iwič«m graditi r.r, v 0. stoletju. OiepSflT»ii m porefavali io ga po trm r.azni papeži. Vatikan ima 20 dvorišč in nad 1000 sob. Najslavnejša knjižnica in najdragocenejši arhfv. prebega te umetnostno zbirke se nahajajo v Vatikanu polear osrednjih eerkvenih uradov i0? letni »Beli Orel« v Evropi V Pariz je dospel vrhovni poglavar vseh Indijancev — častitljivi -Beli Orel«, da dela propagando za mir. Beli Orel je star že 107 lot, toda še vedno mlndeniško čil in živahen. Leta 1860 ja priznal ameriSko vlndo in outal do danes svsst državljan. Šest predsednikom Združenih držav je podelil čast indijanskega poglavarja«;: Lincolnu, Grantu, Mac Kinley-u, Ro- HpmnonRc i,molii!lu»ni> Tvinrihnrgliut-Cerragii v Tia .hi.ana v Mehiki. Carranca je smrtno ponesreči! prod '-'trnu dni. Spomenik služi obonem kot -svetilnik za letalce. K2S Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice T50Din. Najmanjši znesekSDin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoqla*e >troqo trgovskega in reklamnega značaja v?aka vrstica 2Di'tr I ■■ I Bili—lili ■ ■ Wll II !■!■■—HlllilllllllH«l~nTTTTl Na|manj$i zneielOODin.Pristojbina za "šifro 2Din.V>akoqia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepriloienaz.namka.6ek.račun Ljubljana10.3li9.Tel.št.Z?-28 mi tliižbodbbe Krepkega vajenca iz bližnje okolice, za mizarsko in parketarsko obrt sprejme Ferdo Primožič, mizar in parketar, Ljubljana, Trnovski pristan št. 4. Mesarski pomočnik dober, se išče za izdelavo raznih klobas v Ljubljani. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 11.728. Učenca ki ima veselje do trgovine, zdravega in krepkega, z nekaj razredov mešč. ali srednje šole, sprejme takoj trg. firma: J. Kušlan, Kranj. lil Dekle pridno in pošteno, dobrih krščanskih staršev išče mesta kot pomočni-ca kuharici aH sobarica ali kaj sličnega. Cenjene ponudbt na upravo Slovenca pod »Dvajsetletno dekle« 11807. Mizarski pomočnik starejša moč, išče mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.847. Prodajalko manufaklurne in specc-rijske stroke se sprejme v Ljubljani. - Ponudbe z referencami in navedbo plače na upravo »Slov.« pod »Agilna prodajalka«. Dva kroj. pomočnika dobra delavca, sprejmem. Žvab, Lesce 38 - Bled. Dekle za vsa hišna dela, dobrih kršč. staršev, ne pod 20 let, lahko začetnica, se išče. Osebno se predstaviti: Dunajska cesta 65. Učitelj (-ica) za Španščino (materni jezik), sc išče za takoj. — Ponudbe z natančnimi podatki pod »seuor« štev, 11,900 na upravo »Slov.« Modelnega mizarja rvovrstno moč, iščemo, astop takoj. Zglasiti se je Zvonarna in livarna v Št. Vidu nad Ljubljano. P' N; Prodajalka dobro izvežbana za mešano trgovino, sc sprejme. Nastop 1. januarja 1929. Popolna zmožnost v manufakturi. — Ponudbe na upravo Slovenca pod mačko »Res dobra moč« štev. 11.880. Izučen vrtnar oženjen, priden in pošten, se sprejme. Stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru. — A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška 21. Učenca t dobrimi spričevali, ne nad 15 let starega, sprejme takoj Marko Rosen-berg, Ljutomer, veletrgovina s šfiecerijo, železni-no in deželnimi pridelki. Mizarski pomočnik stavbeni, išče dela. Gre v mesto ali na deželo. Vstop takoj. - Ponudbe pod »Goriški vojak« na upravo Slovenca. Prvovrsten brusač ki je obenem vešč vseh žagarskih poslov in kubičnega računstva - želi premenibi službo. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo Slov. v Mariboru. 1 ali 2 meblirani sobi išče samostojen gospod za stalno. Pogoj čednost in po možnosti blizu hotela Uniona. - Ponudbe je nasloviti na: »Z. b.« upravo Slovenca. Prazna mesečna soba se takoj odda samskemu gospodu. - Naslov v upr. Slovenca pod št. 11.858. Stanovanje takoj oddam (soba, kuhinja in pritikline) v hiši nasproti vili Stadion. Trgovski sotrudnik špecerijske stroke, želi službe. Vešč slovenščine, srbohrvaščine, nekaj nemščine, italijanščine in strojepisja. Vojaščine prost. Nastop takoj. - Ponudbe na upravo pod »Priden«. Delovodja za električni pogon - v okolici Ljubljane zamenja takoj službo. Služba je prikladna tudi za prvega strojnika, ki pa mora biti vešč vseh električnih naprav. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zamena«. Otvoritev novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije dne 4. decembra. - Vsak profesor poučuje izključno samo svof materni jezik. - Šola za jezike do metodi Berlitz. Kralja Petra trg 8/1. Meblirana soba posebni vhod, se odda s 15. decembrom ali 1. januarjem. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.898. Soba s hrano in kopalnico se odda boljši gospodični. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.895. Sobo oddam 2 dijakoma takoj. Elektr., centrum. - Naslov v upravi št. 11.857. Dijaka sprejmem z vso oskrbo. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 11.848. Išče se posojilo na dve posestvi, prva vknjižba. Po dogovoru tudi lahko družabnik večjega podjetja. Mlekarno oddam v najem ali pa sprejmem družabnika. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 11.849. Pekarna najmodernejše urejena, s prostim stanovanjem in prodajnim lokalom v prometni ulici se odda v najem. - Ponudbe na ogl. odd. Slovenca pod šifro »Pekarna«. Gostilno in trgovino kupim ozir. vzamem tudi v najem. Prednost imajo kraji z lesno trgovino. -Cenjene ponudbe upravi Slovenca pod »Marljiv« štev. 11.899. Preklic. Preklicujem vse neresnične besede, katere sem govorila o gosp. Kraso-vec, Grajska planota 1, in o njegovi obrti kot neresnične in prosim opro-ščenja ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Hribernik Pepca. Razpisuje se v bliž. mesta služba prvega strojnika kateri mora imeti popolno prakso pri Lanz-loko-mobili, ohcn?m mora biti vešč vseh del pri elektriki, Za vse to mora imeti predpisane izpite. Prošnje naj se vlagajo na upravo »Slovenca« pod: »Prvi strojnik« št. 11.870. Koks suh, 80 Din (100 kgl vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Dve breji kozi bele švicarske pasme, se prodasta zaradi pomanjkanja prostora. - Košir, Stob št. 65 - Domžale Božična drevesca lepa, visoka 1.50 do 5 m, nudim franko post. Novo mesto cirka 8 Din za komad. Na zalogi imam pri-( bližno 2000 komad. Naj ; raje oddani skupno, dokler jc zaloga. - Franc I Modic, Tolsti vrh, pošta : Šenl Jernej - Dolenjsko. ' Angleškega poinlierja ' zelo lepega, z rodovnikom, oddam v dobre roke. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pointier«. Več oseb se sprejme na prvovrstno domačo hrano pri Lavtižarju, Sv. Petra c. 83. Stalna umetniška razstava slik Velika izbira vsakovrstnih okvirjev. Lepa novo-došla darila za Miklavža in Božič. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg št. 25. Čevlje, klobuke čepice, dežne plašče, razno perilo itd. kupite posebno ugodno sedaj za Miklavža, Božič in Novo leto v trgovini Martin JANČIGAJA na Jesenicah, poleg kolodvora. Steklarska dela izvršuje solidno in po zmernih cenah F r a n j o Z r n e c , steklar v Ljubljani. Naročila se sprejemajo začasno Pred škofijo 10, v brivnici. Patent divani v modernih vzorcih pliša, otomane od 550—850 Din priznano najsolidnejše kupite pri Rudollu Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. 107« /o POPUSTA za Miklavža in za Božič pri GriCar & Mejač ^ ki se nahaja S3BIO v Selenburgovi ul. 3 Lanene iropine in druga krmila nudi iiajconpjs A. VOI K. LJUBLJANA Itcnljeva renta 24. vnlolrgovina iita in inlpv skih izilclkov Polsladkega sena več vagonov, prešanega, franko vagon 125 Din za 100 kg je naprodaj. Naslov v upravi št. 11.889. Novost! Novost! Dveletno jamstvo! Za Miklavža in Božič samo 150 Din patentno polnilno pero Everdry s takoj sušečim črnilom. Dopisnica zadostuje na zastopnika: G. BeneJika, Bicd. Pošlje po povzetjul Takoj stanovanje! Naprodaj hiša na deželi, 5 minut od farne cerkve, z 2 oraloma zemlje. Naslov v upravi pod 11.730. Zopet sem dogradil dvodružin, novo hišo in jo poceni pTodam. Poleg nekaj vrta. Vselitev mogoča takoj. Hiša stoji ob Dunajski cesti, v Sto-žicah pri Ljubljani. — Franc Jerko, Črnuče, pošta Ježica. Do 100 božič, drevesc prodam. - Vid Mrliar, 1 Gunclje, p. Št. Vid n. Lj. da.il se priporočit trgovina z juveli, urami zla -nino, srebrnino. jedilnega orodja iuanPafciž,—Ljubljana Pred Skotijo 15 15°/„ popusta Miklavžev večer v gostilni pri »Panj u«, Vegova ulica 10, od 7 do 8 zvečer, bo 5. decembra v salonu gostilne »Usenik«, Pred Igriščem. Sprejemajo se darovi do 7 zvečer. Posestvo tik farne cerkve, s hišo in gospodarskimi poslopji, z več ali manj zemlje, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 11.729. V Borovnici prodam hišo poleg cerkve, pripravno za trgo-ino ali obrt. Naslov v upravi lista 11.745. Samo 26 do 28 Din plačate za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čev-i Ijev. Tudi vse čevlje z i gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam fio povzetju naitnani 5 kg zkoristite priliko. dokler zaloga traja. Imam tudi boli pi:h kg 300 Din L. Brozovič, kem čistin-na pena, Zagreb, Ilica 82 Lepo posestvo proda vsled družinskih razmer France Kurent v Kosezah št. 14, p. Vodice, in sicer eno stanovanjsko hišo z gospodar, poslopjem, sedem oralov zemljišča, od katerega sta dva orala gozda, dva orala travnika in en oral sadovnjaka — ostalo pa je polje. Posestvo leži ob deželni cesti, eno uro od postaje. V Mariboru! je najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-| fumerije, papirja, čevlj. j potrebščin, pletenin, mo-1 tvoza, vrvarskih izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — pri Drago Rosina, Vclrinjska ulica 26. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje loto-graf Hugon Hihšer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25. ki krepi m zdravi želode c Zelcznm'0 vmo lokah dr. (i. P1CC0LI-JA V LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke. Vsakovrstno z!-aid Udirale po najvišjih cenah. CERNE luvelir. L|ubl|ana. VCotlova ulica št 3. 6 parcel i cca. 1000 m* po cen! 6 Din za 1 m*, zraven kolodvora Novo mesto, naprodaj. Lega krasna -nakup brez posredoval-cevl Nasl.: M. Košir, Novo mesto, Ločcnska 313. Tombupirarco (šnurcrco) spretno, dobro moč, takoj spreimcm stalno proti dobri plači. - Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe je poslati na upravo Slovenca pod štev. 11.780. kupiti ali prodati vcleposestvo - posestvo, hišo, vilo, tovarno itd., naj sc obrne na: Reali-tetno pisarno v Celju, Aleksandrova ulica" št. 4. ED Nudim garantir. pristni domači med, cvetlični in hojev. - Obenem nudim polhove kože. - Alojzij Grims, Stara cerkev pri Kočevju. vinske stroke za vso Slovenijo i S č e renomiraTia vinska veletrgovina. V poštev pride le najboljša moč s prima referencami in označbo dosedanjega službovanja. Nastop s 1. januarjem 1929. — Cen|. ponudbe z zahtevkom plače naj sc pošljejo na ALOMA COMPANY pod »VINO«. Za premnoge izraze sočutja povodom pre-.. ». rane izgube naše nenadomestljive, blagopo- kojne mame, stare mame, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe Antonije Bevc roj. Gregorič vdove po vodji zemljiške knjige za poklonjeno krasno cvctjc in za čaščeče spremstvo na njeni poslednji poti, izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 3. dccemhra 1928. Globoko žalujoči ostali. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet 15 (The lost world.) Roman. MoJe plilko znanje je bilo izčrpano. »Tega pa res ne vem,« sem rekel. Profesor je zopet odprl priročno delo, ki mi ga je bil že enkrat priporočil. »Tukaj,« mi je pokazal sliko nekega neverjetnega letečega strašila, »tukaj iirate izvrsten posnetek di-morfodona ali pterodaktila, krilatega lazivea iz jurske dobe. Na drugi strani pa vidite načrt okostja njegove peroti. Izvolite primeriti risbo s kostjo, ki jo imate v roki.« Poslal sem dobesedno osupel, ko sem vse natančno ogledal. Zdaj sem bil prepričan. Stvar je bila nepobitno dokazana. Celokupno mi predloženo gradivo je res razpršilo vse dvome. Risba, fotografija in še izvirna kost povrh, vse skupaj je učinkovalo popolnoma zanesljivo. Povedal sem to profesorju, in sicer jako navdušeno, zakaj zavedal sem se, kako krivico so mu storili. Profesor je sedel globoko zleknjen v naslanjaču z napolzaprtimi očmi in se prijazno smehljal, kot da bi ga nepričakovano ogreli solnčni žarki. »To je najbolj čudna reč, kar sem jih kdajkoli slišal « sem rekel, čeprav sem bil navdušen bolj kot novinar in ne kot znanstvenik. »To je nekaj velikanskega. Vi ste Kolumb, ki je vedi odkril izgubljeni 6vet. Nepopisno mi je /al, da sem kazal od kraja dvome. Saj je vse skupaj res neverjetno. A človek vendar ne sme ostati gluli za dokaze, če mu je dana prilika, jih preizkusiti. In vse to mora vendar prepričati slehernega posameznika!« Profesor je bil tako zadovoljen, da je predel kakor mačka. »In kaj ste storili potem, gospod profesor?« »Pričela se je deževna doba, gospod Malone, in moje zaloge so bile pri kraju. Preiskal sem del tega orjaškega skalovja, a se mi ni posrečilo iztakniti kake steze, ki bi vodila na vrh slemena. Bolj pristopna je bila samo ona stožasta skala, na kateri sem zagledal in ustrelil pterodaktila. Vajen sem laziti po hribih, in zalo se mi je posrečilo, da sem se povzpel do srede njene višine. Odtod sem lahko sklepal o planoti na vrhu skalovja. Zdela se mi je jako razsežna. Niti na vzliodu, niti na zapadu ni bilo videti konea zelene, gosto poraslle planine. Tik spodaj pa je ležal močvirnat, gričast kraj, natlačeno poln kač, mrčesa in mrzlice. To predgorje tvori seveda najboljše naravno varstvo skrivnostne planote.« »Ali ste opazili kake nadaljnje sledove živih bitij?« »Nisem, gospod Malone, a culi smo tekom tedna, ki smo ga prebili ob vznožju skalovja, večkrat od zgoraj neke jako čudne glasove.« »Kaj pa mislite o zveri, ki jo je naslikal Ameri-kanec? Kako si tolmačite to stvar?« »Moremo samo sklepati, da je našel katerokoli pot na vrh planote in tam videl ta stvor. Vemo torej, da pride človek lahko gor. Vemo pa tudi, da more voditi tja jako huda pot, ker bi se sicer laliko spustila ta bitja v dolino ter opustošila okolico. Vse to je izven dvoma.« »A kako so potem mogli lia zlezti?« »Zdi se mi, da ni tako težko odgovoriti na vaše vprašanje,« je odgovoril profesor. »Tukaj je možna samo ena razlaga. Južnoamerikanska celina obstoji, kakor ste morebiti ie slišali, iz granita. Nekoč, v sivi davnini, se je moral dogoditi na tem kraju velik, nenaden vulkanski izbruh, katerega posledica je bilo dviganje sveta. Opozarjam vas, da so te skale ba-zaltne, kar pomeni, da so nastale radi delovanja ognjenika. Kakor grofija Sussex, recimo, velika pokrajina se je dvignila z vsem svojim rastlinstvom in živalstvom vred nad oslalo površino, in navpično, za zob časa premogočno skalovje, jo je odrezalo od ostale celine. Kakšne posledice je to la' ko imelo? Prišli so. kaj pa, ob moč splošni naravni zakoni. Izcs:ali so ali se iz-premenili različni činitelji, ki so oblikovali boj za obstanek povsod drugod na svetu. Ostali so tu in živeli stvori, ki bi davno morali izumreti pod drugimi razmerami. Saj vendar veste, da so živeli pterodaktili kakor tudi stegozavri v jurski dobi, torej v jako davnih razvojnih časih. Obvarovalo jih je pogina samo to popolnoma edino in slučajno naključje.« »Ta dokaz je nedvomno nad vse tehten. Morate ga torej predložiti tozadevnim strokovnjakom, in takoj bodo prepričani.« »Tudi jaz sem mislil tako v svoji nedolžnosti,« je rekel profesor bridko. »Povedati pa vam moram, da sem se hudo razočaral in vselej naletel na globoko nezaupanje, ki izvira iz neumnosti in pa iz ljubosumnosti. Jaz nisem vajen, gospod Malone, da bi se komurkoli klanjal ali karkoli dokazoval, če nočejo verjeti ljudje mojim izjavam. Nisem se maral poniževati, da bi predložil nedvomne dokaze, ki jih imam. Vsa ta zadeva se mi je pristudila, zoprno mi je bilo o tem vsem govoriti. Nisem bil tudi v slanu dostojanstveno sprejemati one, vam slične ljudi, bedaste zastopnike javne prazne radovednosti, ki so se hoteli vriniti k meni v hišo, da me nadlegujejo še na domu. Odkrito priznam, da imam nekam nestrpen značaj in postanem lahko nekoliko nasilen, če me izzivajo. To ste menda, žal, tudi opazili.« (Nadaljevanje.) Cz gg r cc zc ns3 ' > O c/1 ns* * nisrr (T.-, c >5 o- TT '--r DS > 2 z S. N. Z >2. - N1 s Š n r~" i—* m Sz d ._ C I c 5' 1 a to fe00^ S P m -o C' ■5n >s p* r/>. —"C Fin O -i — D" 3 w [n — ■ a u ~ < 'n S. n v. n 7* o (P 5' 3 ti i^l 1 S to -J^'. o cjq ' H'K n iu n N • ^ T) , < Lr. S • z 2 S "5" 5 R f. a-P as" Cw N » % iv S S man ^rr" -letzz igradbe mostu Občna Dcvica M. \ Polju razpisuje za dan 13. decembra 1928 ob 13 javno zmanjševalno dražbo za zgradbo lesenega mostu v delžini 75 metrov v Zg. Kažlju čez Ljubljanico. Pogoji in načrti so na vpogled med uradnimi urami v občinEki pisarni Dev. M. v Polju. Župarstvo Dev. M. v Polju, 1. dsc. 1928, St. 3861/28. Za ^Miklavža' in ^isossle* Najprimernejša darila so : volnene in tior nogavice, rokavice, trSKo perlio, puloverji, vestje za dnme, gospode in otroke, žepni lobci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila itd. od 1. XII. 1928 do 5. I. 1929 107„ popusta od stainih cen, zato izrabite priliko! Leori Josip Pelelincu,LfubSjana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Vsemogočni je poklical v boljše življenje našega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega po znižanih cenah vsakovrsten suh. TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množ!na v zalogi Žaganie, odpadki od lesa. drva. Dostava tudi nn stavbo. JTpfJn ČllČf^P tesna industrija in trgovina, riall OUMd! parnB žai2a . LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12. «-'■:• KREDITNO DRUŠTVO KRANJSKE HRANILNICE V LJUBLJANI, KNAFLJEI/A ULICA 9 (USTANOV. L. 1873) daje trj?o»c«m in obrtnikom kredite po najkulantnejSih pogojih Telof. it. 2420. — Ra&un pri c oltovnem uradu v Ljubljani it. 10.080 mavrild mayroa veleposestnika itd. dne 31. t. m. ob 1 zjutraj, v 78. letu starosti, previdenega s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4. decembra t. 1. ob 3 popoldne na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi v Kranju. Vse, ki so blagega pokojnika poznali, prosimo, da ga ohranijo v najlepšem spominu. V Kranju, dne 3. decembra 1928. Ana Mayr roj. Ilk, soproga. Rici Mayr, sin. Anica Pernuš, Jelca Holchaker in Irma Hladnik, hčere. Zora, Anka, Franci, Joža in Damjan, vnuki. Dr. Gustav Mayr, Amalija Mayr, Elizabeta Kreuzbcrger in Gabrijela žužek, brat in sestre. Franc Pernuš, svetnik stola scdmorice, Franc Holchaker, dentist, ing. Stanko Hladnik, zetje in vsi ostali sorodniki. Za Jugoslovansko tiskarne ? LJubljani: Karel Ceč. izdajatelj: dt, Fr. ftolovec. Urednik: Miho Krek.