g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 90-letnica Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL V tokratni številki Geografskega obzornika objavljamo del govora predstojnice Oddelka za geografi- jo Filozofske fakultete UL, doc. dr. Tatjane Resnik Planinc, z namenom, da se še enkrat spomnimo na odlič- nih 90 let. "Pisalo se je daljno leto 1919, ko sta bili na takrat ustanovljeni ljubljan- ski univerzi za geografijo predvide- ni kar dve stolici, vendar je bil šele aprila 1920 imenovan Artur Gavazzi za prvega rednega profesorja za ge- ografijo. Z delom je pričel leta 1921. Istega leta je bil v okviru Filozofske fakultete ustanovljen Geografski in- štitut, v katerem je Gavazzi zbral okoli sebe skupino zagretih študen- tov in diplomantov (Valter Bohinec, Roman Savnik, Franjo Baš, Ivo Rubič in drugi), ki so leta 1922 ustanovi- li Geografsko društvo Slovenije. Po odhodu Gavazzija na novo ustanov- ljeno katedro za fizično geografijo v Zagreb, je bil leta 1927 na njego- vo mesto izvoljen Anton Melik, ki je nato z Svetozarjem Ilešičem od leta 1933 do konca šestdesetih let obli- koval študij in znanstveno usmerje- nost slovenske univerze. Z Melikom se je geografija na ljubljanski univer- zi razvila ne le v duhu takrat moder- ne srednjeevropske geografske zna- nosti, temveč hkrati tudi kot nacio- nalna veda. Obenem se je tudi vse- binsko izpopolnila in tematsko zao- krožila. Melik in kasneje še Ilešič sta se z veliko vnemo lotila pedagoške- ga in znanstveno raziskovalnega dela, neprestano pa se je tudi povečeva- lo število študentov. Ob Meliku in Ilešiču je slovenska geografska zna- nost suvereno in plodno vstopila v takratni jugoslovanski, evropski in svetovni znanstveni prostor. Šele po 2. svetovni vojni je slovenska geografija kot ena najmlajših nacio- nalnih ved pridobila večje možnosti za organizacijski, študijski in vsebinski razmah, vendar sta se Melik in Ilešič vse do začetka 60-tih let sama uba- dala z obsežnim pedagoškim delom, izdajo učbenikov, znanstveno-razis- kovalnim delom in številnimi drugimi pomembnimi funkcijami. Potrebe so se zaradi naraščajočega števila štu- dentov in uvajanja novih predmetov stopnjevale. Razmere so se izboljša- le šele po letu 1959, ko je tretje pre- davateljsko mesto zasedel Vladimir Klemenčič, odobrenih in zasedenih pa je bilo tudi več asistentskih mest. Po ustanovitvi Geografskega inštituta Univerze (z zemljepisnim muzejem) je znanstveno-raziskovalno delo so- delavcev dobilo dobre organizacij- ske in finančne temelje, narejena pa je bila tudi smiselna razdelitev delo- vnih področij s takratnim Inštitutom za geografijo SAZU in Inštitutom za raziskovanje krasa v Postojni. Leta 1961 so Geografski inštitut pri Univerzi preimenovali v Oddelek za geografijo, ki je sčasoma pridobil tudi nove fakultetne učitelje in sodelav- ce. V letu 1966 se je začel tudi podi- plomski študij, ki se je kasneje še raz- mahnil in postal vse bolj logična obli- ka izpopolnjevanja najbolj nadarjenih diplomantov. Po Ilešičevem mnenju si je ljubljanska geografska šola s svojim jedrom na Univerzi v 60-tih letih prejšnjega sto- letja pridobila nadpovprečen ugled in neke vrste vodilno vlogo v ta- kratni jugoslovanski geografiji, stop- njevala pa se je tudi živahna med- narodna dejavnost. Znanstveno-raz- iskovalna in pedagoška dejavnost, ki se je sprva razmahnila z ustanovitvi- jo Inštituta za geografijo Univerze, se je kasneje razširila tudi z že obstoje- čima geografskima inštitucijama ter z ustanovljenima geografskima oddel- koma v okviru ljubljanske in mari- borske Pedagoške akademije. Raznolikost konceptov, ki jo je za- znati v delu univerzitetnih sode- lavcev, je plod njihovega povezova- nja s številnimi geografskimi šolami po Evropi pa tudi zunaj nje. S hi- trim razvojem geografije je poveza- no povečanje števila učiteljev in so- delavcev ter tudi vedno večje števi- lo slušateljev geografije. V devetde- setletnem razdobju se je od enega učitelja z asistentom razvila sodobna pedagoška in znanstvena geografska ustanova. Da je študij geografije dobil pri štu- dentih primeren odziv, dokazuje tudi močna obštudijska dejavnost študentov. Organizirani v Društvo mladih geografov Slovenije prireja- jo raziskovalne tabore, se udeležu- jejo študentskih strokovnih srečanj v tujini in gostijo tuje študente pri nas. Izdajajo lastno glasilo Geomix, v ka- terem prevladujejo strokovne vsebi- ne in prispevki o študiju. Postopoma se je izoblikovala osred- nja geografska knjižnica z blizu 100.000 knjižnimi enotami, bogata kartografska zbirka, obenem pa se je posodabljal tudi fizičnogeografski laboratorij ter odprl geografsko-in- formacijsko-kartografski laboratorij (GIKL). Ob praznovanju devetdesetletni- ce ljubljanske univerze ugotavljamo, da se je geografska znanost na po- dročju metodologije, teorije in apli- kacije vsebinsko razvijala in sprem- ljala razvoj geografske znanosti v svetu. Rezultate svojega raziskoval- nega dela sodelavci Oddelka spro- obletnica 29 ti objavljajo v slovenskem in tujem geografskem tisku. Aktivno sodelu- jejo v številnih domačih in medna- rodnih geografskih in drugih tele- sih ter na posvetovanjih, seminarjih, konferencah itd., obenem pa so več zelo odmevnih tudi sami organizira- li. Na Oddelku gostujejo strokovnja- ki iz različnih evropskih in neevrop- skih držav, kar predstavlja velik, pred- vsem pa kvaliteten doprinos k študi- ju in delu na Oddelku, ravno tako pa naši učitelji zelo pogosto predavajo na tujih univerzah. Posledica povezo- vanja s tujimi univerzami je tudi bo- gata izmenjava študentskih ekskurzij. Na Oddelek za geografijo redno pri- hajajo mladi raziskovalci na razisko- valno izpopolnjevanje iz evropskih pa tudi neevropskih dežel. Člani oddel- ka so za svoje predano znanstveno- raziskovalno in pedagoško delo pre- jeli številna domača in tuja priznanja in nagrade. Z namenom dvigniti kvaliteto študi- ja in motivirati študente za delo, smo leta 2000 uvedli Priznanja Oddelka za geografijo FF, UL. Podeljujemo jih za nadpovprečno kvalitetne pisne iz- delke (seminarske naloge, diplomska dela) naših študentov. Ugotavljamo namreč, da Prešernova nagrada, ki jo dobi praviloma le eden z Oddelka, za tako množične populacije ne za- došča več, ne želimo pa, da bi bila kvalitetna dela prezrta. V letu 2005 smo na Oddelku začeli s pripravo prenove študijskih progra- mov po bolonjskih smernicah, ki se zdaj, 4 leta pozneje, počasi zaključuje. Z letošnjim študijskim letom so bruci vstopili le še v nove programe. Zavedamo se, da so, kot pravi kitaj- ski pregovor, vsi cvetovi bodočnosti v semenu sedanjosti. Če Flauberjevo misel obrnemo nekoliko na glavo, potem naj nas prihodnost vznemirja, pri čemer nas naj preteklost ne zadr- žuje, kajti le tako nam sedanjost ne bo ušla. O prihodnosti pa vemo za- gotovo le eno – presenetila nas bo. Želim vam, da bi nikoli ne neha- li verjeti, da je nedoumljivo doum- ljivo, kajti le tako bomo vedno znova odkrivali nove stvari, napredova- li bomo in ne nazadovali. In srčno upam, da se čez 10 let zopet sreča- mo in nazdravimo 100-letnici našega Oddelka, naše geografije." obletnica Zaposleni na Oddelku za geografijo FF UL, študijsko leto 2009/2010 (foto: Matjaž Rebolj).