Leto UOL U* V Ljubljana, torek 3*. marca 1W Cena Din 1.- t^naja vršak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din '2-50. od 100 do 300 vrat a Din 3. već JI tnseraU petit rrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratni dave* posebej. — »Slovenski Narod« velja mesec no v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vraća jo UREDNIŠTVO IN CPRAVNlftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ttev. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 81-28 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c„ telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica t, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul % telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 103 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Devet žrtev velikega plazu na Storžicu Včeraj se je na Storžicu utrgal velik plaz in pokopal pod seboj devet mladih smučarjev — Doslej so odkopali samo dva ponesrečenca Tržič, 30. marca Trži? z okolico je zagrnila globoka žalost. Po hišah se razlega jok in stok, vzdihujejo in vijejo roke starši, žene, dekleta in otroci. Strašna nesreča, ki se je pri-t>etila včeraj popoldne na severni strani Storžiča. pri takozvanih Skarjevih pečeh, je povzroči)h med ljudmi grozo in obup. pnj kaj takega kronika naših planinsih nesreč no pomni. SMUČARSKA TEKMA 9 MRTVIH Tržiska |>odružnica SPD je včeraj pri-reuila na neverni strani Sloržiča smuške tekme, ki jih y udeležilo 27 po večini mladih smučarjev, iz Tržiča so šli že zgodaj zjutraj, okrog pol 11. pa so odšli iz koče pod Storžičem na škarjeve peči. Ko so se vzpenjali v gosjem redu po bregu navzgoi in prispeli skoraj že na cilj so okrog 12.15 naenkrat začuli nekaj sto metrov nan seboj grmenje, in bobnenje. V trenutku so se zavedli, da drvi proti njim silen snežni plaz, a bilo je že prepozno. Piaz je pridrvel s silno brzino v širini kakih 20 m naravnost proti vrsti smučarjev, jih zajel in že drvel z njimi vred v globino. Le nekaj jih plaz ni pograbil in potegnil s seboj, vendar je bila večina izven najhujšega pritiska in so se skobacali iz snega že po drsenju par desetin metrov. Ti so se takoj zavedli strašne nesreče svojih tovarišev in so po drugem potu iz višine 1600 m v vsej naglici pohiteli v najbližnjo vas Lom, kjer so jeli razburjeni pripovedovati o katastrofi. V naglici se je r.brala vsa vas, ki je pohitela v breg, kjer je ustavil plaz. Ljudje so nemudoma pričeli odkopavati zasute smučarje. PRVI TRIJE RANJENCI ODKOPANI Delali so z vso vnemo in z združenimi močmi se jim je posrečilo odkopati 15-let-nega kolarskega vajenca Slavka Lukana, zatem dijaka Ivana Malija, nato pa še vajenca Mežka. Vsi trije so bili precej na r^bu zgnetenega, snežnega plaza in so bili r: in je ni na glavi. Medtem je prispela vest o strašni katastrofi tudi že v Tržič in so kmalu po 14.JO zatulile v Tržiču tovarniške sirene. Glasovi o nesreči so se z bliskovito naglico razširili nad prebivalstvom in so Tr-zlčani nemudoma organizirali reševalno ekspedicijo po večini iz gasilcev, ki so bili že na mestu že okrog 16, in so pričeli z od kopa van jem. SNE2NI PLAZ JE ZDRVEL 700 m GLOBOKO Reševalci so ugotovili, da je pridrvel plaz s severnega pobočja Storžiča s silno močjo ter odgrmel 700 m v globino. Reševalci so morali postopati pri odkopava-nju silno previdno, da bi ne zadeli na enega ali drugega ponesrečenca in bi ga še huje poškodovali. Pri tem pa so morali kopati v sneg zelo globoko tudi do 20 m. Lotili so se plaza po načrto od vseh strani, toda šele do večera se jim je posrečilo odkopati in spraviti izpod snega dva smučarja — mrtva. Bila sta Miha Ovsenek, risar pri tvrdki »Peko« in pa predilniški delavec Rudi Plajbes. Ker je tedaj, — bilo je ob 19. — že nastopala tema. je bilo nadaljnje reševanje snoči onemogočeno. Reševalci so bili v nevarnosti, kajti v dolino so še vedno grmeli plazovi, ter se je kmalu po 15. vdrl v Jolino prav tako velik plaz. kakor je bil prejšnji, ki je zajel nesrečne smučarje. Pod snegom so ostali še Kristl Cegnar, zaposlen v tovarni Glo-nočnik. Vinko šarabon, predilniški delavec, star 30 let in oče treh mladoletnih otrok. dalje Slavko Kostanjeve«, ki je usnjarski pomočnik v tovarni »Peko«, Vili Plajbes, ki je brat že odkopanega Rudolfa Plajbesa. Bertl Ahačič, dijak meščanske šole v Tržiču, Vinko Lombar, predilniški delavec doma iz Leš pri Tržiču, ter Jože Mladič, predilniški delavec. Reševalna ekspedicija je ostala čez noč v kočah nad Lomom, kamor sta prispela takoj v popoldanskih urah tržiška zdravnika dr Premru in dr. Pance. Nudila sta ranjencem prvo pomoč. Poleg hujše poškodovanih Lukana Marija in Mežeka so bili ranieni in lažie poškodovani skorai vs tekmovalci ki so imeli srečo, da jih je plaz vrgel samo v stran. Te poškodovance so po zdravniškem pregledu spravili na niihove domove in leže sedaj v domaČi oskrbi. Reševalci so na delu danes vse do noldne. vpndar pa o uspehih niihoveea ori zadevanja zaenkrat niso znane podrobnosti, tudi ne v Tržiču samem, ker je kraj katastrofe oddaljen od mesta kake Štiri ure. Starši in svojci ponesrečencev so ^e včeraj odšli v Lom in prisostvujejo reSe-1—»n^.i nonpcrnčprdh otrok m svoicev REŠEVALNI! KKSPF1>ICTJ1C T7 IJTUn-LIANE. ŠKOFJE LOKE IN JESENIC O strahoviti planinski katastrofi je bilo že včeraj popoldne obveščeno tudi osrednje SPD v Ljubljani, SPD na Jesenicah pa tudi vojaška oblast je bila naprošena za pomoč. Vojaška oblast se je takoj odzvala in odredila, da je odhitela na pomoč na kraj katastrofe četa 40 mož Planinskega polka pod vodstvom dveh oficirjev, iz Škofje Loke. Ti so se odpeljali davi 8 prvim vlakom. Ravno tako je odhitela davi na pomoč rešilna ekspedicija SPD z Jesenic, iz Ljubljane pa pojdeta z vlakom ob 12. dr. Brecelj in g. Hudnik. Tržičani sami so dopoldne organizirali še eno pomožno ekspedicijo, ki je odšla na kraj nesreče dopoldne. Po najnovejših vesteh, reševalci danes niso Imeli še nikakega uspeha. Reševanje je silno otežkočeno in skoraj onemogočeno zaradi novih plazov, ki se vdirajo v dolino vsak hip. Povrh je teren na kraju katastrofe silno slab in se vedno novim pla zom skoraj ni mogoče izogibati, tako da so tudi reševalci sami neprestano v smrtni nevarnosti. Kraj nesreče leži približno še kako urohoda od koče pod Storžičem KAJ PRAVI STARTER PRIMOŽIČ Podrobnosti strašne nesreče je težko koric trolirati. ker se je pripetila v hipu. tako nenadoma, da jo te vsakdo. k[ je o*ta! živ doživel drucac? Najbolie io je menda se opazoval starter, mizarsk pomočnik Gustav Primožič, kj pripoveduje zdravniku dr. Pre uiruu: Prvih 9 tekmovalcev nas je blo že na startu nad Skarjevfmi pečmi, dočim -^o bili ostal kak;h 2o0 m nižje Maš tedai — ura je Mh 13.4o. — ie nekdo spoda- zakričal na ves elas. Ko smo **e ozrli ;e U:! pila?, katerega bobmenie >mo začuli. ;sti h:n le še nekai metrov nad nami Jaz -em odsko čril nekam na stran in ostal nepoškodovan, dočim je ostalih 8 plaz pograbil. V tistem hipu *ein videl samo Rudj« Plaibt^a. kako ga je zajel sneg ter ga vrerel v loku čez visoko skalo in nato kakih 60 m čez prepad, kjer te izerinil kakor njegovi tovariši pod snežnim olazom. kj je s strašno brzino drvel v dolino. Izmed ostal h. stoječih spodaj, pa je plaz ravno v sred;ni zai^t le Miho (>woneka. ki je. sta' na robu skale. Kakor pripoveduje dr Prumru. so Ovse-neka snoč; našli reševalci zakopanega v snega do pasu z glavo navzdol KDO ,1K ODGOVOR BN? Strašna nesreča pod Storžičem, ki je zahtevala 9 mladih življenj, je seveda zbu- dila splošno sočustvovanje s svojci, obenem pa tudi opravičeno ogorčenje, da so hoteli v času največje nevarnosti plazov prirediti tekmo v smuku. Baš v velikonočni številki smo v slutnji, da dobimo čez praznike nov sneg, objavil daljši članek, ki je svaril smučarje pred planinskimi turami v kraje, kjer je velika nevarnost plazov. Omenili smo tudi, kdaj se plazovi najraje sprožijo, vendar vse kaže, da naši nasveti niso nič zalegli. Sploh se pa Tržičanom čudimo, da niso svoje prireditve odpovedali, ko jim kot prebivalcem gorskih krajev morajo biti znane nevarnosti plazov. Podružnice SPD v Tržiču na nesreči ne zadene nobena krivda, kajti ni ona priredila tekme, temveč so io organizirali delavci sami. ker pa niso včlanjeni v nobenem društvu so si firmo izposodili pri podružnici SPD. Nesreča je pretežka in preveč je pri- PSdetfb, "ffl Ki mo"li "'T'io M" 'ir«kfi rt*a strašnega dogodka. Merodainp oblasti bodo morali uvesti obširno preiskavo, ki bo pojasnila vprašanje, kdo je b;l prav za prav prired'telj in komu je b;^o na tpm, da se mora tekma za vsako ceno vršiti. Snoči najdenega Miho Ovseneka ter Rudija Plajbesa so tudi prepeljali v Tržič, kjer so ju položili na mrtvaški oder na njunih domovih. Kdaj jima bo sledilo še ostalih 7 žrtev, samih mladih fantov razen enega, ki je že družinski oče, še ni znano. V Tržiču je zavladala, kot rečeno, globoka žalost in potrtost, vsi pa obsojajo smučarsko prireditev' ob nepravem času in s tem tudi prireditelje Velik plaz na Stolu Turisti, ki so hoteli za praznike m. Stol. so lahko pri Valvasorjevi koći občudovali velik in širok snežni plaz. k; je še! tik koče in je le s»ie*'a. da se ji je izognil ker bi jo >ie«*r odnesel Ko r*o se za prvim plazom udri? še driuri manjši pJazovi. so večjega ležali in tako se :e napravila v velikem plazu Široka in visoka snežena ulica,—Kaj Takega ne vidiš v planinah zlepa. Na to posebnost opozarjamo torte e. ki bodo te dni pohitel; v gore. Pred priznanjem italijanske aneksije Abesinije v DN Po angleških trditvah bo aneksija Abesinije priznana v ženevi že na prihodr^m zasedanji? Društva narodov London. 30. marca. w. Tiho pr'zna- i nje italijanske aneksije Abesinije po Jugo- i slaviji i zakijučitvijo najnovejšega spora- j /uma z Italijo daje »Oail Telegraphu.-. povod za mnenje, da bodo Anglija in druge | članice Društva narodov postavljene pred vprašanje, ali se bo moglo dosedanje stališče Društva narodov glede na položaj v j Abesiniji se nadalje vzdrževati. Pri tem i opozarja list, da je sedaj tudi ahesinska vla- da, ki se je nastanila v Gore j u izginila in da je na drugi rtranl že večina držav, med njimi tudi Anglija de faeto priznala italijansko gospodstvo v Abesiniji. Zat > je pričakovati, da bo de jure priznano že na prihodnjem zasedanju skupščne Društva narodov, ki se bo sestala 26. maja. V tem primeru bi se Italija že udeležila zasedanja sveta Društva narodov meseca septembra. Poljski zunanji minister okraden ? Vlom v hotelsko sobo njegovega spremljevalca O&nnes, 30. marca. w. V seboto ponocd je bil izvršen vlom v hotel, v katerem se je nastanil poljski zunanji minister Beck a svojim spremstvom. Na Beck ovo željo so zadevo chranili v tajnosti, vendar pa se je zvedelo, da je nekdo vRrmil s ponarejenim ključem v sobo njegovega sotrudnika ter jo preiskal, ne da bi kaj odnesel. Domnevajo, da je hotel ukrasti kake važne do- kumente. Soba, v katero je vlomil, se nahaja tik sobe zunanjega ministra Beck a in obstoja možnost, da se }p zmotil. Policija je izvedla obširno preiskavo, vendar pa manjka za vlomilcem vsaka sled. Pariz. 30. marca. AA. Tukajšnje poljsko poslaništvo zanika, da so okradli nekega člana Beckovega ^premstvn Zarota v zaledja Francove vojske Zarotniki so skušali osvoboditi ujetnike in organizirati vojaško vstajo proti generalu Francu zarote ua letališču v Tetoamu ustreljenih 30 oficirjev 'ji vojakov. Kolikor se je moglo zvedeti, so vsi ^kuaali organizirati vstajo proti španskm narionalijenim oblastem. I jO MM) N, 30. marca. d. Diplomatski ured* nik lista >Manche*?ter Guardian« poroča o zaroti proti nacionalistični vladi v Burgosu. Med dnieim pravi, da je bila zarota razširjena v mnogHi mes*ih na ozemlju pod nacionalistično upravo in da je bila organizacija zarotnikov najmočnejša v Malagi. Njen cilj je btf osvoboditev jetnikov in in-terniraocev iz Fraricovih ječ ter organiziranje voiaške ustaje v zaledju Francove vojske. Kakor vse kaže. je bilo v zaroto zapleteno ve>iko število oficnrjev Francove vojske, odkrila pa Jo je nemška vohunska služba, ki je bila. kakor poudarja list. or, Tanizirana v teb krajih Se pred prf?etkom iržavlianske vojne. Doslej so ustrelili nad 18 ljudi, o katerih so meniK da so bflj organizator* i zarote TANGER, 30. marca. d. Kakor se iz za-neatttvega vira doznava, je balo po odkritju Republikansko vojno Madrid. 30. marca. AA. Snoči je bil objavljen naslednji pregled o položaju na bojišč in: Na fronti ob Guadaiajari so naše čete zavzele še nekaj postojank In si tako utrdile postojanke na levem krilu. Zavzeli smo vee kar je določilo vrhovno poveljstvo. Na drugih frontah ni bilo ničesar posebnega. Iz sovražnih vrst je prešlo k nam 10 beguncev. Naše čete so zopet za-j plenile mnogo zelo važnih spisov o delu i tujih rednih čet na fronti pri Guadaiajari. Včerajšnji boji Madrid, 30. marca, d- Včeraj je bik> na razmh španskih frontah živahneje kakor pred velikonočnimi prazniki Z one strani Guadarrame. skoro v direktni smeri zapadno cd Madrda so republikanci začeli akcijo proti dolini San Rafaela ter so b m bardirali Naval Peral de Pinares. Nadalje so južno od Granade izvršili napad pro ti mestecu Conjar Orhivi. Končno so na fronti pri Poz-blanci republikanci pognali Francove čete nazaj. Noben izmed teh bojev ni tmed sam po sebi odločilnega pomena. Zanimivi so v toliko, ker posredno prtrjujejo trditve iz Francovega tabora, da so postojanke ob Guadaiajari in Jarami sedaj tako utrjene, da ne more nobena stranka brez ofenz ve večjega sKga zlomiti nasprotnika. Zaač.l-nost sedanjih ofenziv je v tem, da skušajo vladne čete prenesli boje na nov teren. O pravem obsegu teh bojev bo možna sod-i ba šele čez nekaj dni. Odbita nacionalistična ofenziva pri Cordobi Valencija, 30. marca d. Po poslednjih vesteh iz Andujara glavnega stana vladnih čet na fronti pri Cordobi je nacionalistična cfenziiva v odseku pri Pozablanci popolnoma propadla. Nacionalisti so bili pognani v beg s hudimi izgubami in so se merali umakniti na prvotne postojanke. Na umiku so naciolistične čete, ki ^o po večini obstojale iz italijanskih prostovoljcev, zašleiovala republikanska letala, jih obmetavala z bombami in obstreljevala s strojnicami. Boji na severu Bilbii.- inaiut. Tukajšnja radijska postanja je objavila ob t. po»K;či nu-slednj« uradno poročilo: Na fronti pri Gnfpoasofa ie na>e topm-šivo bombardiralo sovražne postojanke. Bombardirati smo tudi podajo Bi Go.ba. poveljstvo iK\vi«>!ial V ičnih čet in tovarno oro/. a Placencajo. V odsek« El Oria ie pri-beža-1 k nam en nacional ističsi v\>ia»kl Na front.i pri Al a vi topnišiki o;u z dne 29. t. m. Zelenica: —& sneži. 80 prSiča na 200 podlage. KirreSček: -2, 90 pr^Ča na podlagi. no starrin 7. dne 30. t. m. Pesek: oblačno 170 prSjcft. Senjorjev doto: obtočno. 160 praga. poCitični oGjotnik Kri in denar. • • V dr. Mačkovem hrvat.nk« m narodnem pokretu m> vodilni krogi končno uvideli, da *kušajo klerikalci jK>litični |h)h>/.:j na Hrvatskem in v Primorju spretno izrabiti v to, da bi dr. Mačkovo soijačko stranko iztisnili iz njenih pozicij in se sami \sedli na njeno mesto. Zato so začeli pr\aki Mvftt HSS Čisto (h)Urit«* nastopati •»• i• 11 Klrril.-il-ct'm, pri čem*»r s*» prav nič th- 1h>j( jM>\«^iati gospodom iz okolja gospoda SU'pirua marsikatero ostro, Vfezavo in gorko, /lasti zagrebški posla: u e dr. žijra su-hall J4' v t«tn <>zini prav energičen in •»«• čisto nič m zenita reči — »bobu bob, |k>pu pa pop«. Te dni je imel dr. Seholl v Zagrebu v goetilnJ -Braniei« i\z\ Kaptolu s*»stan< k. \' svojem govoru je mi*d drugim paaiAaijal: -Hrvatski narod je bil, ko je prišel v t<> kraje, organiziran poginoma [>o demokratskih načelih. Tako je bilo, ko je iivel \ plenaMrflv tako je tudi bilo, ko je dobil svoje kralje. Narod ni nikdar prepusti! ali preios.-l na druge svoje pravic*1, da bi odiOč»*»-ali o njegovi usodi. V srednjem veku so prišle k nam ustano\et ki so narodu vsilil« svoji* voljo in ki od naroda zahtevajo samo kri in denar . Koga jo s tem zadnjim stavkom mislil zadeti, je jasno. V hr\atskeni klerikalnem taboru je radi te izjav«* dr. 7, Seholfjt, nastalo -iln<» ogor«Vnje. St«'pinč«'\ ci namera\ajo baje pričeti z odločno proti-akcijo, ki bo h:: }• naperj»*na bn*/ vsak. i \ pridržka piolj i-ntd.iosti hrvatskega narodnega pokreta. No, ml ne verjamem«;, d.i bi se klerikalci odločili ta ta korak ker se dobn> zave4laj«>, da je zanj«, ipak nafbol«« akt» morejo ribariti v —- kalnem; Dr. Riko Fux pri Abrahama ^"™^m"T^iTTjana, 30. marca. Krepak m čil praznuje danes v Icrnrg-u ■VOfjt drage druiinlce br. *eti rojstni -Jan Na* jurNkost, belokrajnski rojak je M! »"ojen 30 marroa 1S87 v Methki. Grninaz4}o >e dovrflft v Novem mestu, pravne nrauke a^pretnocrjo pa v Pragi, kjer je organiziral srovenake dW jake v Praškeni Sokolu. Tam aa je pra\e»ga »>kol?kega doba na častem vrelu. V Metliki je bil pred TO leti med ustanovitelji Sokola, prvega v Bel: Krajini. S svojim bratom Karlom, ki ga pozna na£a soke7 ka zgodovina kot odličnega tek>va J-ca i teJcmovalca, je sejai seme aokril.^ te za ves.i med nami, pa tudi v čimomlju, Gradaci n Stanao«, V naai sokolski <>• nizaciji je zavzemial videna mesta. Bil e nekaj časa starosta Sokolske žup Ljubljana. Na zgodo^ui-ske^m .sokols)-:« m saboru v Novtun Sa*iu leta 1919 jc opravljal tajniške posle, v JSS je bal tajmik deaet let, s preselitvijo Saveza iz Izbijane v Beograd 192^ je njegov. upra\ i poznanjem manjšinskega problema usp*.-šno vodil narodno-obrambni odsek do leta 19Z5. Kot telovadb, -i^aiazator in JjJJ^^^ je bral Hjko rajsvijal največjo a^"™^^^^ in je vedno in i»ovjod s svojo pokolalM mokratičinoetjo bodreče pridobival Uroka sloj t- naroda za nado izvoei. Vemo, da mu ne bo prav, ko bo čital te skromne vrata, a ne moremo drugače, ker cenimo njegovo delo, zlasti pa njegovo zanmanj« za : i-ni kraj Metliko. Metliški Sokoli i>e br -u Riku za vse njegovo delo oddolžujejo s početnim sokolskim kukikom -kolskega doma, k. ga bode dograiili za Petrovo sokolsko petktko. te tem!je polagajo metliški Sokoli sv^>- žulje in svo jo veliko ljubezen do nauko*, k: ph je na* jubilant sadil v njihova - -i- Bratu dr. Riku Pincu. adli£c u Sokohi in javnemu delavcu, k juldlo-ju nase iskrene častit* >: fle na mnoga leta! Zdravo' Sorznp r oroc 3 Corta, 30. nu k B-ograd 10. ^arix 20.165. L-oodon "., Stm tak, —, Bruselj 7agg>, J.;.lt> Ajra^terceam 240-26, Berttn 1? . , nuna.] 80J25 S1.90, Praga Var sav -j, Bukaredta Postani t n ostani član Vodnikove dražbe! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, tare*, 90. Zelen božič — bela velika noč Za veliko noč smo dobili nopričakovaao sneg« Id je napravil maogo jMcodo Ljubljana, 30. marca Kronike tak teti h velikonočnih praznikov, kakršni so bili lc tošnji, najbrž ne bomo imeli tako kmalu prilike piaati. Ta kronika je pa vseeno zelo enostavna. Z enim stavkom bi lahko povedali vse: Dandanes, ko je vse pobeljeno, je pobeljena tudi velika noč. Lahko se pa tudi sklicujemo na ljudsko modrost, ki Je skovala pregovor: Zelen božič, bela velika noč. Vendar je letošnja velika noč tako presenetila in razočarala ljudi, da ne morejo biti zadovoljni zgolj z ugotovitvijo, da je oba velikonočna praznika snežilo kakor v Sibiriji. Nihče ni bil pripravljen na sneg: ne oboževalci vremeslovne vede, ne spoštovale! ljudske modrosti; irajzanimivejae pa je. da snega niso pričakovali niti najbolj navdušeni smučarji. V SOBOTO SMO ŠE PRIČAKOVALI LEPO VREME V petek je bilo prijetno pomladno vreme in ljudje so se \-eselili lepih praznikov. Mnogi so se Že odpravili na počitnice z lepimi načrti. Marsikdo se zanaša na lunine spremembe kot jamstvo lepega ali grdega vremena. Polna luna je bila v soboto in ker se je vreme popravilo v petek, so mnogi mislili, da bo lepo vreme držalo delj časa, najmanj pa Čez pravnike. Toda v soboto smo vstali čemerni. Lilo je kakor ob začetku vesoljnega potopa. Ljudje so optimisti- Se vedno so upali, da se bo vreme popravilo. Mislili so, izlilo se bo, pa bo tem lepše vreme v nedeljo. Lilo je ves dan, a se ni izlilo. Kljub vsemu ljudje še niso povsem izgubili velikonočnega razpoloženja. Ne mislimo na tiste, ki so se nedolžno veselili procesij, temveč na vse. Mesto je bilo izredno živahno. V trgovinah je bil naval, zlasti še. ker je marsikdo kupoval iz bojazni pred podražitvijo oblačil in obutve v začetku meseca, saj nas strašijo z bližnjo draginjo po mestu številni lepaki. Mnogi meščani so se tudi pripravljali še vedno na izlete v delikatesnih trgovinah. NAMESTTJ VELIKONOČNEGA BOŽIČNO RAZPOLOŽENJE Toda zvečer se je velikonočno razpoloženje sprevrglo v božično. Začelo je snežiti v debelih kosmih. Ob mraku je bilo ic vse belo — strehe in ceste. Ljudje so bili tako presenečeni, da niso niti takoj mogli reagirati. Pozneje so se pa smejali snegu kakor dobri aprilski šali. Optimisti so bili zadovoljni, češ, zdaj bo pa lepo vreme, saj prej ne more biti miru, dokler ne zapade sneg. Boste videli, kako lepe praznike bomo imeli! Zadovoljni so bili tudi smučarji, ki še niso odrinili iz mesta. Pričakovali smo, da bo sneg skopnel čez noč. saj veste, da pri nas sneg ne obleži niti pozimi, kaj šele spomladi. Toda velikonočna nedelja je bila vsa bola. še vedno je snežilo kakor sredi zime. Sneg je bil sicer moker, toda nebo je bilo tako darežljivo, da bi ne mogel sproti skopneti, čeprav bi vladala tropična vročina. Sicer le pa bilo tudi dovolj hladno. Skratka, načela se je prava zima, kakršno smo pričakovali že več let in smo jo vendar pričakali na samo veliko noč. LJUBLJANČANI ODREZANI OD SVETA Tradicija je, da pristni Ljubljančani ne praznujejo velike noči doma, odnosno, da jo praznujejo vsaj na šmarni gori ali kjerkoli v naravi ali pod gostoljubno streho v okolici. V nedeljo so pa žalostni ugotovili, da bodo morali ostali pri najboljši — odnosno najslabši volji — doma, hočeš nočeš. Nobenega apanja ni bilo več, da bi bilo vreme primerno z» izlete vsaj v ponedeljek, saj meščani niso mogli niti na sprehod. Le najbolj goreči so mešali brozgo na promenadi in, ker Izjema potrjuje pravilo, nekaj junakov je naskočilo šmarno goTO. Ne pretiravamo pa, Če pravimo, da so bili Ljubljančani v nedeljo v pravem pomenu besede odrezani od sveta. Ne le zato, ker niso mogli na Šmarno goro in na cesto, temveč tudi, ker so bili brez časopisja. Ljubljanski listi niso izšli, beograjski pa niso v Ljubljano prispeli. Razen tega pa niso ttidi funkcijonirali radio aparati. Mesto je bilo namreč brez elektrike, ker je sneg potrgal žice. Samo po sebi se razume, da niso fimkcijonirali tudi telefonski aparati. Zato so se meščani tolažili v kavarnah z vodo in v kinematografih — seveda ne z limonadami — s operetami. Dobro je bilo obiskano tudi prledališčc. V PONEDELJEK VREMENSKI REŽIM NESPREMENJEN Včeraj najn je ostalo nebo prav tako naklonjeno, kakor v nedeljo. Snežilo je tako; da nismo verjeli lastnim očem. Iz šale je rx»stala žalostna resnica. Sneg je postal prava prometna mira. Za sadjarstvo pa pomeni približno prav tako Veliko nesrečo, kakor lani oktobra. Neprecenljivo škodo jo napravil sneg tudi v gozdovih. Na vse to so gledali meščani včeraj seveda i- svoje perspektive. Morda, se je marsikomu zdela celo večja škoda, da ni mogel praznovati velikonočnega ponedeljka po tradiciji, kakor dmge posledice .snega, ki i»h ro čutil na lastni kozi V Trbovljah Trbovel }e 3J>. marra-N.iuv^stu v spomladanska«! zetovju mm» praznova-ii praz-orke vstAJenfa v pravem rimskem oktežu. De/.evari je zaoelo že v BObojo popoldne* proti večeru pa prijel na If tavat.; sneg ki je čez noč pobelil vso dolino, < ločim je v hribih debelo za nadel. Snejr jo povzrooH po cestah in potili pravo brozgo, po okoliških gozdovih in na »sadnem in drugem drevju pa veliko Škodo. Kmetje, ]/. tukr ;njo planinske okolice k; pr- prišli danes v dolino, so pripovedovali koifkO Škode je sne^r napravil n& arevju v gozdovih in sailovTLiakih Č« pfitisjic še mfat, bo škodrt še občutnejša. v đtftfhi Je hrto* f#at-nikih prav žalostno in doleočastio. Drucra leta je bilo v gostilnah zlasti na velikonočno nedeljo prav živahno, letos pa je NIo skoraj vse nraano. L jod je so e»ranftri ve£f-m«ma doma, san pa ie bna po cestah rudi talca broega, ia nm\ mo£et nikamor. Le kflor g bOM imeti obleko po av^moMfn vso oferrzsano. je odšel z doda. Kfa ta ra^ 5đn je bilo mnogo nevolje tafeo v>rhfi w- Sšear eo pa MM maznjki tras TOBjfe nezgod m senzacij, le na veJfkoaofea aede-Ijo ie umrla v neki tukajšnji gnojim neka ženska, ki ji je postalo nemili— riafco m to h zadela kap. Pravo nevoljo pa ao povzročili pri prebivali*vii defekti na elektro-vodlh v noči od sobote na nedeljo, ki eo bili popravljeni Selo v nedeljo, flhejr jo namreč potrgal mnogo ele k tro vodov in celo glav" ni vod trans formatovja zadružne elektrarne, ki oskrbuje z elektriko vse privatne hiše v Trbovljah. Pa tudi na rudniških vodih je povzročal sflflg ve^fJvo defektov. —Skratka, takih veHJknnočnih praznikov š> ne pomnimo. V Celju Celje, 29. marca. Po toplem volnenem dnevu se je vreme v nočj na veliko sobolo izprevrglo. V sobo* to dopoldne ic deževalo, proti poldnevu pa je začelo vmes snežiti. Popoldne je pri* celo snežit; v debelih kosmih. Snežilo je vso noč na nedeljo in v presledkih tudj oba praznika. V dolini je zapadlo 20 do 30 cm, na bližnjih hribih pa okrog pol metra snega. Moker, težak sneg je potrgal v okolici in v Savinjski doljni mnogo telefonskih in brzojavnih žic. Ker je sneg pretrgal dalj" novo*! veletiiske elektrarne, jc ostalo Celje v nedeljo od jutra do 14. brez toka. Slabo vreme ie onemocoč^o vHikonočno procesije. Ljudje so o praznikih no večini ostali v mestu in so polnili nostjlne. kavarne in zla=tf; ona k;nomn!oTafn V Ptuju Ptuj. 29. marca Veliko n*»č smo letos praznovali v snegu, tako da Je bila bolj podobna božiču neco veljki noči. Ottt.dnova je pfinffluiano snežilo tako da so bili prazniki pusti in dolgočasni. Ulice so bile prazne, dočim po bilo kino predstave izredno dobro oMsk.ine. kakor m/*nda še nikoli n^ V Mariboru Maribor. 20. marca. Letošnji velikonočni prazniki so bili * Mariboru zelo klavemi. Vse tri dni je snežilo kakor sredi zime in slabo vreme je mnogim prekrižalo načrte. Ljudje so ostali doma. polne 60 bile gostilne in kavarne fer gledališče in krno Vso gledališke predstave so bile razprodane, tako tudi predstave v obeh kinopodietjh TVober pm-met >o Imeli tudj mariborski kavarnarji. To pa ie tudi vsa bilanca letošnjih velikonočnih prnr nikov v Mariboru. Tudi v Zagrebu Kakor pri nas, jc tudi na Hrvatskem za velikonočne praznike nenadoma zapadel sneg. V soboto zjutraj je bilo že močno oblačno, popoldne je jelo deževati, proti Ljubljana odrezana Ljubljana, 30. marca. Na**? mesto je bilo čez praznike in je že danes popolnoma odrezano od drugih krajev države. Južni sneg. ki je naleta val ne-pretrgamo dva dni in tri noči, je pretrgal domala v»e telefenske medkrajevne sveze in napravil veliko škodo tudi na lokalnih zvezah v mestu samemi. Zgodilo se je isto, kakor lani v začetku novembra, ko je nenaden snežni metež povzročil prav tako razdejanje na tel-f nskem omrežju. Ljubljana jo bila včeraj in je še danes popolnoma odrezana od Zagreba in Beograda. Z ob? m a mestoma jc mogoče govoriti le na edini nepokvarjeni progi preko Maribora, Oraza in Budimpešte. Vendar so tudi na ta način pogovori otežko-čeui, ker deluje le ena proga, ker so vse ostale pokvarjene. Prav tako je večrna Gorenjske odrezane od medkrajevnih telefonskih zvez. Deluje edino proga od Ljubljane do Kranja in proti Tržiču, od Kranja dalje v smeri proti Jesenicam je pa proga prav tako razdejana. Sneg je povzročil vcLiko razdejanje tudi na ostalih, progah, zlasti na zvezi s Trstom in Dolenjsko, kjer je zapadlo se mnogo več snega kakor v Ljubljani in okolici. Bilo je več primerov, da so bili abonemti sredi razgovora prekinjeni, ker so se Žice pretrgale. Manj Škode je sneg napravil na Štajerskem, kjer ga je zapadlo manj. Dan-°s je bilo že mnogo proč popravljenih Na.ftnr:?e jr> hil*> v nedeljo in včeraj, Ljubljana, 30. marca. Smučar, kj je preživel vplikonocne praz* nikc na Komni, nam je op;>aI, kako je sla« bo vreme presenetilo smučarje v planinah ter jim prekrižalo vse račune. Smučarji, ki so se napotili na Komno v soboto, so se oborožili z dežniki. Zadnje čase je namreč prišlo v modo, da smučar ne gre na f^niuko brez deanstut, saj je dežnik popoefo le potrobnejsi od smuči. V šoboio v dolini ni bilo sneca. docim je v planinah snežilo že od četrtka. Tudi do sed-la je bilo kopno. Približno na polovi«i poti pa se ]« začel sneg. Nasi smučar j j so prišli ha Koni-no ponoči. Dom je bil povsem pobi. !?aval je b-1 lolik^ein, da so si .nekaicr; morati poiskati prenočišče v lovski koči V nedeljo ie rflnn medlo in b^lo je tako megleno, da sO si upali na prosto le redki smučarji. 7.f prej fe zapadlo okrog 3 nv**r*» snega, in sicer je bil dober pršić. Toda po-samomik; sploh njso mog^ uživat? tega be; le£a MfliinrfOva. Ce se smuča* nafti ▼ takšnem fnegii hi enda. afeo osfSfl^s v njem. /#hio šo ee nckatefi fVredajali >be>i opojno-«sti< le v skupinah, da so lahko pomagao* drng drugemu, ko se jim je iniirato. r*omi* elite samo, da je.upadlo toliko onega, da so zamedeni celo braojavni drogovi. Večina smučarjev je ostala pod airebo. Med nftmi je bilo največ Ljubiianeanov. a tudi Hrvatov je bilo mnogo Komno so e4wokal; tudi nekateri Slovenci. te! sicer žive v drugih banovinah, a so preživeli počitnice v Slo vevrijh Med gosti Komne so tudi trije Hcr linčani. Vreme eo v ponedeljek ni izpremenilo in tudi ni bilo več nobenega upanja, da se bo. Smučarji ao Oe začetj prhpra*rl jatf na povra*ek. Prleakovali sO, da ne bodo rnmTi večeru pa anežitL Ljudje ao zopet vzeli is omar rimaire suknje, ki ao Jih bili že odložili. Jutro velikonočne nadalje je napočilo v i nagli in kakor po LJubljani no si tudi po flagrebu ljudje v aali voščili na-mestu velikonočnih arofine božične praznike. V Zagrebu je sneg kmalu skopnel, ker ga ni zapadlo toliko, kakor pri naa» obležal je samo na Sljemenu, pao je pa ostalo vreme dalaiiuu in pusto. Tudi v Zagrebu je navada, da se pokažejo ljudje na velikonočno nedeljo v novih pomladanskih oblekah zlasti ženske. Seveda Je morala letos ta modna revija od-pastL Počakati bo treba do binkosti, če bo takrat vreme ugodno. Po drugih krajih O snegu poročajo tudi iz Varaždina, Tam je začelo snežiti v soboto in snežilo je oba praznika, da je bil tudi Varaždin kakor med božičem. Mesto in vsa okolica sta dobila zimsko odejo. Izostati je morala velika velikonočna procesija, ki jo imajo v Varaždinu že skozi 160 let. V Varaždinu živi vpokojeni bančni uradnik Kamilo Legros. ki se peča z meteorologijo. On pripoveduje, da je tudi leta 1898 zapadel sneg štiri dni po veliki noči in sicer 16. aprila. Snega je bilo toliko, da je potrgal mnogo telefonskih žic in podrl celo več drogov. Ležal je osem dni. Leta 1932 je zapadel sneg bas za velikonočne praznike. Takrat je pa pritisnil Se hud mraz, temperatura je padla na 10 stopinj pod ničlo. Drevje je bilo že v zelenju, toda zaradi mraza je odpadlo vse listje. Beli velikonočni praz niki so bili tudi leta 1915 in leta 1931. Kot redkost omenja Legros, da je lani zapadel sneg že 30. septembra. Tudi v vsej Podravini je jelo na velikonočno soboto snežiti in snežilo je tudi čez praznike, obenem je postalo precej hladno, da kopni sneg le počasi. Zgodnje sadje je bilo že. v cvetju in bo najbrž uničeno. Tudi iz Križevcev poročajo, da so dobili za velikonoč sneg. ki je pa v mestu sproti kopnel. Obležal je le na Kalniku. Sneg so dobili tudi v Hrvatskem Zagorju, kjer so imeli v soboto prave snežne meteže. Reka Krapina s pritoki je narasla in poplavila travnike in polja na obeh bregovih. V Dalmaciji fia dež Tudi v Dalmaciji med prazniki niso imeli lepega, vremena tako. da tujci, ki jih je prispelo zlasti mnogo v Dubrovnik in Split, niso pri51i na svoj račun. V Dalmaciji je med velikonočnimi prazniki deževalo in pihal jc močan južni veter, tako da je bilo vreme zelo neprijetno. Pamik -Vilicama*: je pripeljal v Dubrovnik 395 izletnikov. Vsi so se izkrcali in si ogledali mesto. Toda z izletom niso bili posebno zadovoljni, ker so imeli slabo vreme. od ostale države ko je bila Ljubljana v praven poir.vnu be-sMa odrezana od sveta, Dopokrne te Vedno ni l>i]o zveze z Beogradom in Zagrebom. Medkrajevne zveze v S'ovenij, *o r»:t bile i* prtxx»j dolire. Tako so bjle n. pr. doha^ v**e zveze med Lju4»ljyjto in Gorenjsko. Na JOŽI b ^e je pa mi DoleiVr-koim kj^>r eo vfo zve/.e slabo. Proti Zidanemu mostu je bila proga do Itajhenburga na eni 6 trajal, na d ni ni pa sfrnr* imeli zvezo C Mariborom .Gmzena in Ihinajjem. Proti Ttetn ie bila proga plaha, vendar zaradi noke tehnične motnje no toliko zaradi preUg&mh žic Veivla.r je tudi na Notranjskem silno snežilo • saj j*' zapadlo n. pr. v Logatcu mete* Bnega* Kaj taJbine-Li.i domačini ba,;e še ne pomnijo za ta čas. Tudi lokalno omrežje je utrpelo znatno čkodo in je čez 500 abonentov brez zveze. Poštna direkcija ima dela preko glave in dobiva vsako minuto pozive glede skorajšnjega popravila. Zaradi prezaposlen esti tehničnega osobja, ki popravlja noč in dan omrežje, se zveze vpo?tavljajo le počasi, vendar nam z merodajnega mesta zagotavljajo. da bodo v lokalnem prometu do konca tedna vse zveze vpastavljene. Znatno počasneje bo pa cielo napredovalo na medkrajevnih zvezah, ker so se žice pretrgale na razdaljo več kilcmetrov in bo treba gotove proge popolnoma obnoviti. PoStna uprava naproša abonente da potrpe. ker so v?=i v evidenci In bodo zveze vsem popravili. Kranj doM {limfno »PntailuMC Kra*)> »l avtsav Za ppvajtji mjskefa firomela ae v Krav oju m okoUef ie ni mnopo atoraa TaNaa prometno drnitvo se je oaaejfto vafcauta na propagando, ker ta večjajfcja ni kaeaa na razpolago denarnih aradrfov, podpora javnosti je pa tudi freatala. Naj veš raa-nmejvanja je pokazaJ še btv#i obemaH odbor, ki je hotel zgraditi lopo pokopaMea, kar to pa preprečilo višje afle- Tako je ostal Kranj v pogleda tujskega prometapti-bližno tam. kjer je bfl prod 10. leti. Lotos je pa pokazal odbor Tn^promAaji dru§H« pod vodstvom marljrvoga prevodnika g. Petert!na precejšnjo irvahnos*. Po znanemu veSčaku Ivanu ?elann je dal na* praviti veliko orientacijsko deako Gorenj* ske. menda edino v Jugoslaviji, za ©un tesnejši kontakt 3 tuici, prihajajočimi v Kranj pa pripravlja odbor ustanovitev >Pu)tniko-ve pisarne<. K ran i nI toliko letovišče, korhVor "fo važna izhodna točka za gorenjska letovišča jn zdravilišča. Iz tega vidika bo služil >Purt-nikj v Kranju vt?cj Gorenjski. Ker io pozdravila to misel tudi Zveza za tu Jedri promet v Ljubljani jo odbor prejšnji teden razpravi i al o tem na seji. Za Pumtkovo pisarno bo zgrajen nov ličen parvrljon, kjer bo visel tudi rolief kralja v izložbenem oknu bo pa omenjena orientacijska tabla. NaJ-idealnejši prostor za paviljon bi bil prt Roosu kraj trafk*. Toda rn bo ovtnek dr* žavne ceste nekoliko izravnan in paviljon bi stal na tuiem svetu. Drugi prostor bi btl med Gorjancevo hišo in trgovino, tretji pa v parku pred Narodnim domom. Delokrog tujiikoprometnega društva bj se lahko zdru* žjl s >Putnikom<. O otvoritvi >Pirtn-kov©< pi^rne je razpravljala tudi občinska uprava, ki je obljubila svojo pomoč Sredstva za zgradijo paviljona so v glavnem Že zagotovljena. Naše gledališče DKAMA Začetek ob 20. uri. Torek 30. marca: zaprto. Sreda 31. marca: Med štirimi stenami. Red Sreda. Četrtek 1. aprila: Zadnji signal. Red ć>e-trtek. Petek 2. aprila: zaprto. * Premiera L. Fodorjeve »Maruroc bo predvidoma v tekočem tednu- Dejanje te igre ima za snov dogodke na dekliški gimnaziji. V igri obravnava avtor razmerje strogih in dobrih profesorjev napram učen kam ter daje vpogled v men talite to njihovih vzgojnih nazorov. Delo bo zrežiral g. Ciril Dcbevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek 30. marca: zaprto. Sreda 31. marca: Ero z onega sveta. Red A. Gostuje gosp. Josip Križaj. Četrtek 1. aprila: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Petek 2. aprila: zaprto. Sobota 3. aprila: La Boheme. Red C. Gostuje gdč. Anlta Mezetova. ★ Gostovanje gosp. Josipa Križaja iz 7a- greba, V Gotovčevi operi >Ero z onega svetac bo gostoval gosp. Križaj v basovski partiji, s katero je žel že na svojem prvem gostovanju pri nas najlepši uspeh. Kvalitete tega odličnega umetnika jamčijo za prvovrsten dogodek. Predstava bo za red A. Gostovanje sopraniatke gdč. Anite Me- zetove. Naša rojakinja gdč. Mezetova, članica beograjske opere bo gostovala v soboto 3. aprila v Puccinijevi operi »La Boheme i v partiji Mirni. Mlada pevka si je stekla v Eeogradu mnogo lepih uspehov in naše občinstvo bo gotovo z zadovoljstvom pozdravilo njeno gostovanje, ki bo pokazalo njen umetniški napredek. Predstava je za red C. Poletni abonma, ki se bo odigral pod oznako abonma »C« ima kot prvo svojo predstavo *La Boheme« z gdč. Mezetovo dne 3- aprila. Gosto\anje omladinskega gledališča ir Zagreba. V nedeljo 4. aprila bodo peli kot matinejo ob pol 11. uri dop. člani omladinskega gledališča (učenci osnovnih šol in gimnazije iz Zagreba) otroško opereto ^Pekov Miško*, ki so jo zložili uglasili in inscenirali trije srednješolci. Vpri-zoritev je imela v Zagrebu velik moralen uspeh, h kateremu so pripomogle izvrstno odigrane vloge. Vloge odraslih igrajo člani zagrebške drame. Cene so znižane. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI — TELEFON 33-87 NASE DAME SO VEDNO ELEGANTNE m negovane. Ob vsakem vremenu je njih izgled enak. Zakaj? One uporabljajo za nego kože CIME AN hormonsko kremo. Zahtevajte tudi vi to odlično kremo. Dobite jo povsod. KOLEDAB Danes: Torek, 30. marca katoličani: Viktor, Branivoj. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Mladost kraljice. Z Kl): Plavolasa Carmen ob 14.15 v Matici Kino Ideal: V žaru puste. Kino Sloga: Kočijaževa pesem. Kino Union: Glas srca. Kino SlAka: ftkrjan^k p*^. ->vrgo!i (ob 20.) Kino Moste: Sinovi puščave in Kirurg Hoepitala S t. George. Udruženje rezervnih oficirjev občni zbor oh 20. v društveni sobi Kongresni trg l/H. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, M o. t.« — Zaloška cesta, Iz Kamnika — Zakasnela pošta. Te dni je prisrpfia na kamn ižko p oblo tiskovina, naslovljena na nekoga trgovca, ki je ie pred leti usnrl. Tiskovino je odposlala neka dunajska tvrd ka in postni žog nosi datum 25. avgusti 1915. Skoro 22 let je romalo pismo z Eni, na j a v Kamnik, ali to je vseeno poeti v Čast, kajti v naslovljeno mesto je le BI šlo. čepra/v naslovljenea že davno ni Vtf med živimi Iz ŠkcSje Loke — Potepuhi strašijo ljudi. V Gorajteh so se v gnezdili potepuhi, ki strašijo ljudi Oni dan se je vračal domov delavec Lan-gerholc Franc. Ko je prišel do gozda sta se mahoma prikazali pred njim dve postavi in ga hoteli zadržati. Fant se je seve prestrašil in jo popihal domov, kar so ga nesle noge. Ves upehan je pritekel domov. Eden moških, ki sta hotela Langerholca uj i.. se je za bežečim še zadri: Bom strel h r Slično neprijetnost je doživela priletna is-nica, Langerholc Marija, doma iz Bul Mislili so jo napasti, pa tega niso storili, ker je vprav ta čas prišel po poti zidar Mik'avčič, ki je st-;emll pre.^ nh*o domov. Orožniki so o pohajaeih, ki ne dajo miru obveščeni in jih bodo zapri i SPORT — XIL redni letni občn; zbor kolesarskega društva »Sava« ee je vršil v nedeljo te-den v gostađni pri »Amerikanea« v Lj ni ob veliki uaeiežha BSanOtlfa« 1 je vo*iil neumorni predseduj; ir. Ba4 Bi te* se uvodoma er^oamil prerano umrlega < tov. Daohsa. Iz tajni^kecra poročfla Je bilo razvidno, da se društvo lonle razvLi.i ter budi poročilo blagajnika g. Laaar.fi H b " zadovoljivo. G. Kriinar kot revizor ta Ija, da je društvene krjjize pregleda!, ji d na sei v nailep?om roiiu ter oredUca i nermi odboru absolutorij, k-ar bilo tojtlai no sprejeto. Nato so »ledite volit v t-r to bil too&t0bo izvol:en sedeč: odbor: u pred-sednika g. Batro! Franc, v odnor pa: R° zina Ivan. Lazar Fetrdo, 1 JerMJ 1 stan FrariA. Grecor.c A., Do)9nt Ji Slamič Milko, revizorji; KriŽnar Ivan. lar Fran'" v lajaVNllflrri IborBek Vid. lot Kari, AhačiČ Luka. Jer^b Hud:. I Karoi PVi dufatfndolah so se ol-ru- ■ nefccnerfl društvene 7ab. V sTedo je v lju?bljanaki i Sni bomioi v 54. letu staroeii nenadoma preminul g. Legat šimen. delavec v tn„ vami KID na Jesenk'ah, Pokojol je Wl v tej tovarn* aapcsien polnih 31 let. Bil je eden od tastih Sičarjev, ki so pred dft-■ t-letfi prišli iz Rožne doline na Koroškem na Jesenice in tu ustvarili temelj Hfiai 3troki. Pokojnik je bil zelo simpatičen moi, predvsem pa dober in navdušen pć-vec. Zahrbtna boK«en je že več let gledala tega orjaka dokler mu m pretrgala niti Življenja. Pokopan je bil na veliki petek na pokopališču pri Sv. Knžu v Ljubljani. Bodi vrlemu pevcu in dobremu to_ varivu ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim pa naše globoko sožalje. POBOLJŠAL ŠE BO Ko je Poincare prvič kandidiral y parlament, še nd bil star 26 let. Na voJ^neni h hod u mu ie edea iamed volil oe v očrt al mladost. — Priznam, — je dejal Pomosre, — da ie to riapaika. Toda oblinbljara vam da hmm v teoi nogledVi od dne do dne boijft. Na Komni med prazniki noheTFib ležav s povratkom ter da bodo oh pravem času ujeli vlak, zato se Hm tudi ni l^osebno mudilo. Nih*e tudj ni hotel biti prvi, saj veste, da ni prijetno delati gazi. Zato so /ačeli oihajati šele popoldne. Vcčis na jih je imela veliko prtljago, saj so na-mpravaii ostat; v planinah deli časa, ker za dva ot je Ml za večino smučarjev, zlasti za Hrvate in tujce sploh, ki so bili še posebno obloženi s prtljago, povratek v Bohinjsko Bistrico. \osačev namreč n« bilo. Pri >71atorogu* ni bilo naoL Prevoz z avtonK>bili je bil nemo* goč. saj je zatpadlo nad meter snega Cesta je bila v prarem pomenu he?ede neprehodna, ker ie niso preorali. 5kora| v^i smučarji so zaraIN S.50 IN 5JSO DNEVNE VESTI — Najvišje italijansko odlikovanje kneza namestnika Pavla. RattfaBtlti kraJj Vittorio Emanuele je odlikoval oh sklenitvi politične m trgovinske pocrodhe med Italijo in Jucoelavijo Xj. Visoea«is»tvo kneza namestnika Pavla z najvišjim italijanskim redom Presvete Annunziate. — Minister tir. Kožuli v Mariboru. Včeraj zjutraj je prispel z avtomobilom v Maribor minister javnih de.1 ora zlasti za cesto Maribor—St* Bj. Obljubil jo da bo vlada odobrila potrebne kredite, da se p<» pravi e<\^ta M.mbor—Slo-veDska Bistrici—Ljubljana. Iz Maribora se je vrnil dr. Kožulj v Rogaško Slatino, kjer je na počitnicah. — Francoski trgovinski minister na zeni-tovaniskem potovanju v Dalmaciji. Z avtomobilom se je pripeljal včeraj zjutraj preko Gospića v Šibenik francoski trgovinski minister Paul Bnstid s ?vo:o soprogo. Tz ^:h^m'ka |e nadaljeval pot v Tro«riT in Split odkoder s^ vrne s patnikom Francoski minister ie krenil v Da-lTna/tjo na renitovnnj-ako notov.nn^. — lalctniea nadeja Aeroklnha. Na velikonočno nedeljo so v Beogradu proslavili 151etnieo Aerokluba. Svečani akademiji so prisostvovali knc7. namestnik Pavle kot pred sednik Aeroklnha, kraljeva namestnika dr. Stankov«' n dr. Perović. predsednfk vlade dr Stojadinovič. vojni minister general Ma* rič\ nrnislra AfltiBfevfi in Jankovi?, minister dvora AntiČ ;n tudj druge visoke oseb-noprtj. Govornik? so nagla^ali vanžost letalstva bi potrebo, da se na$a država tudi v tem posl^vhi čim bolj približa drugim naprednim državam. Vojni minister general Marjč i> med drugim izjavil, da je vlada nkren la vee potrebno, da se omogoči razvoj ;n razmak našega letalstva. Razen povečan ia proračuna ie dobil vojni minister se pooblastilo, da potom uredb z zakonsko močjo znrrotovi oletni program razvoja na-£^ra civilnega letalstva. Pa.nl Horbifjer KOf IJA2EVA PESEM Matineja danes ob 14.15 uri Shirlev Temple ANGEL AERODROMA *m MAT 133 MLADOST KRALJICE Jeuny Jugo — Friedrich Benfer z^i UNI ms Benjamino Gigli GLAS SRCA Geraldina Katnikova. — Poseben vlak iz Zagreba v Ljubljano. V n đeftfo l*o ieral Gradjanski v Ljubljani prv^ndtveno uik.mo za katero pripravlia poa • -» n vlak. Ce se prijavi vsaj 300 izlet-t - v, bo poseben vlak vozil sicer pa ne. Vlak bi odpeljal iz Zagreba v nedeljo ob S., v mil bi se pa zvečer ob 11. — Dan pogozdovanja MiTiistrstvo za gozdove iti rudnika je sklenilo med drusimi ukrepi organizirati fudi dan potrozdovan.ia-Kdeii križ -e ponudil ministrstvu svoje sodelovanj in pomagaj bo s svojim pomla/1-kom pogo lOvai Eblčave povsod, kjer ie potrebno. Vsak čtan podmladka bo zasadil po eno dreves -\ Pri tem bodo sodelovale tudi banske ujprave in humske direkcije. Kdaj l»o dati ;->::"o7/lovaJi':i ministrstvo se ni V>'o,~i'o. — Snesr in — za?čil zarod. V loviščih je sedao i sneg neprijetno zadel ml:*di zajčji zarod ki si mora iskati zavetja pred mrazom pol rrrmovjem in drevjem. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremeni.ivn vreme. Vćera.j je snežilo v Ljubljani in Zagrebu, deževalo pa v Splu tu n na Rabu. Najvišja temperatura je znas sala v Skoplju 20, v Splttu 15, v Zagrebu 4. v Ljubljani 2.4. Iz drugih krajev ni radi prek:n;ene telefonske zveze poročil O stanju fempeta!ure. Davi je kazal barometer v Liuhliani "64.8 mm. temperatura je zna-gala 12 — Mati ustalila letalo, s katerim so ii hotel; odpeljati >ina. Na glavnem vhodu po-lopia lotalšča Beograd ee je odigrala v soboto pretresljiva tragedija. Iz Dalmacije je prispela nedavno v Beograd Švedinia De-zi Rangiar Helihius. Nienega l21etnega sin-čka Karla sta hotela mati in brat odpeljati z jetaldm na Švedsko. Mati je prispela v zadnjem trenutku na beograjsko letalske, k;er je pra>ila r-ol'ei'o naf ustavi nemško letalo iz katerega ie skočil deček in ee vrgel materi v naročje Za njim ie pa takoj izstopil stric, iztrgal dečka j7 mater nega obiema ;n era odvedel nazaj v letalo. Tedaj se ie mat' onesvestita. Prihiteli so policisti in odvedi VSO družino v upravo mesta. k}et je ief odredil. Par izroče sinčka materi Afera ie nastala zato. ker je Dezi Helihius zaposlila svoiega prvesa moža višjega čast? nika na >ved-kem dvoru šulca. s katerim ie trheta hčerko in sinckn ter se poroo-la z advokatom Hel"h nisem. Proti temu zakonu pa sla prrVestlrala n'eha mati m starec brat — Smrt pod tramvaiem. V Zagrebu ee je pripeti!« v petek težka nesreča Tramvaj je povo-»:' Rolet neg« slepca Ivana Kržanifa. očeta treh otrok Nesrečnež ie prišel najbrž pod tramvaj zato ker je bil ^lep jn ga n videl- vozr"k ha menda tudi ni opazil, da ima pred seboj slepca KHzanjc je prišel baš pod kolesa, ki «o mil zdrobita obe nog', obenem *e ie pa tako močno pobil po glavi, da ie kmalu jzdhntl. — Traeedija bolnesra delavea. Na veliko soboto se je obe«=i! v Novi vesi pri Zagrebu prod skupnim delavskim stanovanjem de- lavec usnjarne Stjepan Coha. Zapustil m nobenega posebnega pisma, znano je pa, da je šel v smrt zaradi bolezni. Svojim tovarišem je večkrat potožil, da ne bo dolgo živel. — Moževo ljubico zaklala. V vasi Javo5 rine blizu Banjaluke je žena Ostojina Cvet* kovioa Petra z nožem zaklala Marijo Krnja-jič, ki je imola z njenim možem ljubavno razmerje. Petra je zadnje čase večkrat opa žila, kako je njen mož odšel v sosedno hišo k Marji, za njo se pa ni več zmenil. Velikonočno nedeljo zvečer je počakala Marijo v staji, kjer jo je zabodla z velikim no žem. potem se je pa sama prljavija o rož; nikom. — Nevarnega tolovaja so prijeli. V nede* Ijo zvečer so prijel; prj Kučevu blizu Po; Žarevca najkrvoloČnejšega haiduka Miljuti-na Bo ni Biižal. da se mu bliža od zadaj vlak. Iz Ljubljane —|j Tramvaj k Sv. Križu. Na programa BOdanje občinske uprave ie kakor smo brali, tudj i-zpe'java te po maloželezniški družbi že pred leti obljubil ene prorj.e. Bnj- pridejo tu v pošfev: i. Oi magistrata do Aa-mbona in po Jesrlič-Martinovi fSknartinšlri) cesti: 2. od pošte po TVrševi in Maaarykovi cesti s prestopom (priklopi vi jo) na oglu Jegličevo ceste dal'e in 3. od pošte po Tvt sevi cesti itn Linhartov; ulici do pokopališča. Promet na eni kot na druiri progi bi pa zahteval vsekako tudi priklopne vozove Da bi se promet rentiral, je jasno. —lj Trubarjev park pOvSem preureier. Ko so sezidali v Tru!bnr:evem parku pravos'av-no cerkev, se ie pokazala potreba po preureditvi parka. Trnbar;ev park je b^l ne-dvomtno najbolt idilični in meSčani so ?e bali. da ga sploh ne bo v<^č zaradi novetm poslopja. Zdai sp bodo lahko prepričal] da bo šo vablivejsi. preurejen glede na nov polo2ai pa tudi pr'nierr'o obnovljen ter mo-dornrziran. Dela so v glavnem že kočana. Park s cerkvijo bo tvoril nedeljivo, arhitektonsko Eak^a5eno celoto. —1| Umrli so v Ljuhlfani od 19. do 2") marca: Marifa Vjrant. roj. Intlihar. vdova Steklasa. 81 let, zasebniea. Indof Marjeta. 10 mesecev, hč-f eleklromon*eria. Terezi ia Keržič, roj. Ponikvar. vdova Zupančč. 50 let žena posestnika. Marija Kavčič, roi. Koz iak, 78 let. delavka tob rov. v p.. Magdalena Mlakar. 7 mesecev, hči delavke. Hrovat Ana. 50 let. delavka tob. tov. v p., Fran*1 RajčeviČ. 73 let, župnik. Voglie pri Kraniu Jože Klebel. 72 let. natakar. Ivan Malen=rir> Cvirn 54 let. občinski ubogi. Jezica. Mahn;č A'oi= zii. 44 let. zvan. drž. žel.. Jože Medved. 5 let. Strbno. obč Radeče. Franc Pala^inus. 56 let, skladiščnik Dupliea pri Kamniku. Bab želj Ivan. profesor v pokoju in mehčan. 60 let. Josvp PopovtČ. 44 lei. hrvskl r>omosn:k Medvode. Anto«r» Sramel, 60 let. fin uradn'k v pok. Jožefa .Takoo. 67 leL oskrbnica posestva. ?nVnja. obe T.jubno. Bogo=lav Ze n>'f, 24 lel, graničar. Grahovo pri Cerknim. Naglosrt Franc. 85 let. upravrtelj tov. Nagla-in ^^men Legat. 57 M, delavec. .Temenice. —»lj Mestno poglavarstvo ljubljansko opozarja pr* naročnin kr. banske uprave vse ustanovne uprave, da morajo na osnovi § 23. zakona o ustanovah tor čl. 37 pravilnika k temu zakonu odpošiljat; ustanovni oblasti t. j. kra'evsk.i banski upravi odnosno. Če se poslovanje aatanove razteza na več banovin ali na veo krrJjevino. ministrstvu za prosveto skupno z bilanco, letno poroČMo o svoiero dVlu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje do 31. marca vsakegn leta. C«tan.ove. ki jih ujpravjjajo »avne oblauti pa morijo odpošTliafi ušfa-novn? oblasti letno poroči'o o svoje*r» delti. —lj bovor drv v mesto in cene sna trgu. Bukova drva., ki jih dovažajo kmetje v me- sto in nonuiajo od hiSe do bite eo no 66 do 72 Din meter, na tren od 70 do 74 Din, Dovoz te pa malenkosten. —h Kdo Je papa? To vpraAanje snrofi leoa plesalka Loulou. ki m nenadoma Dojavi z Bichonom v bogati rodrjdod tovarnarja Fontangesa Kdo je kriv voeh teh Wr dreg? Nadebudni sinko, debefi ženm domače hčerke Chrietiane. usrfužn« tajnik Angu-stan ali FontAnges? Kako se raaolefce ta vozel, boste videli v soboto in nedeljo zvečer ob 20.15 na šentjakobskem odru kjer uprizore izvrstno m zabavno veseloifcTO >Kdo * papa? fBicbonV —I i Uirtttnostno - rEodemsko darftvo v LtabUanT^nredi ob prjlSd letneca oočnecra zbora v petek. 2 aprila ob 8. uri zvečer v zadnji sob! hotela >S!on« javno uredovanje iT. dr Raika Ložarla_o temi: »Rarvni vn *e-iar;je stane umetntpo-zgodovjn^ke vede it: >lovenc h.c rS-edavanje >e aktualno rnš -ed»: v tub'le»mem Mn naSih vodibaiti znanstvenikov dr. Cankarja, dr. Steleta in dr. Moieta. Vabljeni so poiec drustvenđi članov tudi vsi drugi ki se zan imajo za naso umetrno<;*Tko ziTO-iovino. —lj ^*»ja tugoslavensko-bolgarske Upe. P ros m eg odbornike, da zaneslitvonde-'ežp seje 1anes ob ?0 v Narodni tiskarni II. nadstropje na levo. Raeto Pustoslemšek. predsrsin k. Iz Celja —e V CelJski bolnici se umrli v nedeljo 3lletna >lužk nia Franja šumlakova z Vran -kega in 30letni dninar .lože Srabocan iz Ix)ke pri Žusmu. v soboto pa 781etna pre* užtkarioa Marija Luhejeva iz Straže pri Teharju V Kocenovi ulic" štev 2 je umrla v ponedeljek v starosti 52 let vdova po davčnem uradniku ga. Pavla SerneČeva 7apus?-i hčerko Ljudmdo soprogo faktorja Mohorjeve t:skame v Cel'u g. K'-ofM^a in ^ina Rudolfa, di aka srednie tehn Čne so'e v Leskovcu. Pogreb bo v sredo ob 16- iz mr: 'vasnice na okoliškem pokopališču. Pokojnim bodi ohranien blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —e Nesreča ne počiva. Na veliko soboto ie slamoreznica zgrabila lOJetnega dm^narra Vinka Brgleza iz Št. Petra v Saviniski do lini za desno roko ter mu prerezala nrsta-nec in mezinec. Na veliki petek se je 24-letnj kolar Ivan Lenič iz Ra7bora pri Dram Ijah vsekal pri delu v desno noso b se močno po^^odoval. Na VePko noč 6e je ponesrečil 27letni dninar Jakob GrabiČ od Sv. Urbana t>ri Slivniri. Ko je Žel po vodo je tako nesrečno padel, da si ie zlomil desno nocro. Ponesrečemci se zdravijo v celjski bolnici. I7 M^r5Hs>ra —Mura naplavila trvptn učiteljice. Tedni je Mura naplavila pri Srednji Bjstrjci truplo mlajše ženske. V n«^m «^0 spoznat učiteljico Doro'eio Skolaris, ki ie «»lužbova'a na osno\mi 3ol; na Tišini. Pokojna je že pred dvema mesecema neznanokam jzg^ni La in vs- so slutili, da- se ji je nekaj pripetilo. Ob'asti ?o uvedle preiskavo, ki nai ugotovi. rt!i je Akolarisova i«vršila samomor alii pa je postala žrtev nesreče. —Vlom t občinsko pisarno. Doslej še ne-izsledeni storilec je vlomil v občinsko pi sarno na Velki in ukradel okoli 3000 Din gotovine. Vlomilec ie pus^l v uradu sekiro, ki ie last župnišča. Sledove stopinj «0 naSlj tudi na vrtu prj kaplaniji — Krvav pretep na velikonočno nedel]o. V mariborsko bolnh-o so prepeljala ?mrtno ranjeneca 311o*nega delavca Ivana Rrgle-za iz Spodnjega Raivanja, k; ga je njegov jwed 'J2!elni kliučavni^ar Josip Malek dvakrat zabodel tjk srca. Do pretepa je pr *!o zaradi zgubijanja Maleja pri kartan.m. Storilca so prepePal; v sodne zaix)re maribor-skega okrožnega sodišča. Iz Ptuja — Obdarovanje mestnih revežev. Mestna obč:na je tudi letos obdar-ovala za praznike mestne reveže s pecivom, živili in v denarju. Tudi brezposelni so bili deležni raznih dobrot. — Poštna avt°mobilska P1"0*^ Ptuj-Ha-loze bo svečano otvorjena 31 t. m. K otvo rit vi so vabljeni zastopniki oblasti, otvoritve pa se bo udeležil po dosedanjih informacijah tudi poštni ravnatelj g. dr. Vaga ja iz Ljubljane. — Nabavljalna zadruga državnih nameščencev je imela te dni občni zbor pod pied sedsrt.vo.in g. Primca. Iz po reči 1 izhaja, da zadruga, zelo debro deluje v korJtt svoj!h članov, ki jdh Šteje 252. Promet je znašal lani Din 2 232.444.—, in je "bilo čistega dobička Din 131.779.—, od katerega se je razdelilo med Člane 38.7'» n, ostanek pa s? je naležil v reservnl in dobrotvorni fond. Iz dobrot v ornega fonda so se razdelile razne podpore drušlvom, predvsem dijaški kuhinji gimnazije in meščanske Sole Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Prime Albert. — Cigani streljali na orornlsko patruljo. V zvezi z velikimi tatvinami, ki 50 bile izvršene v zadiijean času v ptujskem sre Od 1. aprila oovišanie cen! Radi novega obdavčenja konfekcijsko izdelanih oblek se bodo podražile pri nas izdelane TI V AR obleke od 1. aprila dalje« Do tega roka nam je ie mogoče prodajati po nizkih cenah. Vsled tega si pravočasno zasigurajte in nabavite čimpreje naše cenene in prvovrstno izdelane obleke. TIVAR OBLEKE zu, so orožniki Se vedno vršili preiskavo. Veliko ciganov je že zaprtih. Kakor je sedaj ugotovljeno so cigani nakradli raznega blaga v vrednosti okoli Din 200.000.—. Ko se je te dni vračala orožnlška patrulja poizvedovanja v okolici Dornave, je naletela v gozdu na cigansko tolpo, ki je začela bežati In streljati z lovskim: puškami na patruljo. Ker je b la gosta megla -n tuda že noč, orožniki niso mogh xasleaovati članov, ki so v temi pobegnili. »Sveta Ivana« v mariborskem gledališču Mar j bor, 29. marca-Na velikonočno nedelio ie bila v maris borskem gledalš?u p-emiera moirstrtike Ira me Bernarda ?hawa *Sveta Ivana« Delo je kronologija zgodovinskih dogodkov 7a ra^a boiev med Francozi in Angleži, v katerih ;e igralo odločilno vlogo kme*ko junaško d^kle Jeanne d* Are Devfra Orleanska Dra. ma ie vseskozi zanim vo nišana -tn ;e teDta p-e^*7kt!?nia tako za reziserir. kakor tudi za ;gmVe Mariborska uprizoritev >?vete Iva; ne« pomeni v oh^h nr'merih u«ne-h in io ie "tet; med najholi5e le'r>5n:e dramske predstave Re"i;a ;e l>'la v rok^h C- .Tožeta Kovača, ki je spretno porazdelil v]o?e in pokaral tudi in=eenarir-no 7adorvakin;a crd^na Elvira Kraljeva. Njena poiava in podajanje *ta bila veima po; doba zeodovinčke Jeanne d' Are tako kot junakinja kakor kot p vernica. V vlogo se je z vso linhezn;jo in umefp;^k:m 7ano«om ko V7rv»la. da > aKvarJli pra\To mojstrovino, k; :e morala prepričat' »lehernefra ul«*-d.ilra. Popolnoma svojevrsten je bil tatdl Dauihin. kasnejs; fraiitonkl kralj Kart VYl cr. Kda Verdon;ka. ki ka?a od pr^d-^ave do p< ed-Mave lep^ napr^d°k \ieorov ho:a7lTiv; frj npo^io^ni kmH >'e b;l povsetB 'rV>"o za m:^l?en :n pravulfto no"?ar;en ? to v'ocro ie C- V-r^nn:k pobaral. da zna hHi on nšfvarjal svoie o~*r«Ve 1'ke m 'a h ko 5teje to vloso med f»voie paibolj5e Tretja značilna osebnost ie b^l anerleški kaplan Sto-£rnmberpkr. ki ea je podal g Milan Ko*9:č. Vtosra ni hila 'ahka. pa 'o ie izvedel z vid-n?im usnehom. kajti n'e^ova igra je brla karakterna in je zahtevala zrelega umetni« ka. V kaplanu se je odraza-1 niz fhn^tev od zaspriz^nega patrorizma preko einčne ver- ske nestrpnosti in popolnega duševnega zlo* ma, ko zmaga pošten e nad vsemi čustvi Vse te faze je s. Kosič res mojstrsko otwa-dal m je bil zlasti izbruh obupa v scen-kvizicije vidno prepričljiv. Zelo dober je bil g. Kožic tudj v vlogi o^krbn ka. Vel del dejanja se suec tudj okoli osebnost: 1{ (»harda Beauchainpa, ki ie našel v g Radu Na krdu odl'ičnepa interpretanta. Njegov hi Mavrsko d:p'oma+ski anjzle^ki pleme je bd v veeh odtenki-h dobro premiAljean jn et>'<'-no podan. DosUvanslven je bil nadalje *k«»f heauvaiski g. Danila Gorinška, prav tak tHi di knezo5kof reimski. ki ga je podal goM> Pavle Kovic. Strogost ui hbnjeoio prav I nost jnkvi^iciie je dobro prikazal jj- Pe***r Malto, dobro se ie uveljavil v dvojni vlo". kot stotnik la Hire in državni toz lec karo nik D' Bstivot lt. -bis.t Ko^iria. Prav [•' Baudricurt je zaživel v Edu Gpidu. V osta lih vlogah so se skladno in uspešno prila-co>lili celot: Ema Starreva. Pavel Mlb ger, Franjo Blaž. Anton Harstovič, Lojz*" Atandeker, Ljudevit Cmobori. Danica Savi nova. DanOo Turk, Hugo Florjaneri m Fra nio Dujec. UT»ri7orirev >Sve^e lvane< je dosegi* v v-akem |x)gledu lep uspeh in je nasla pri očinstvu ze|o 7adovolj,v odziv, (t^etlali^f je bilo f>opo!noma 7a^e zaščitJio oepVeiiire s vin i pioti svinjska rudećici. Tuka .-Sniji živino-zdravnik «i>rejema priclase nA 15. aprila t L Posaim-ezni rudarji nai popi Sejo reflektori po naseljih (Žabjavas Dobrna. Terezija. Koonija pri Suniku it<\ (hsfMste te llteiea pt zsrnuliri t;rno d v len o /.n prevo7 re-ja ka-nea^a, S p*m se ho okolie^j rudniške re--^ti^Ta^ije in konznim^ katero preee; k vaj-i se»lan.ja napniva žičnice, olepšala pa tudi ropot, ki ga pedaj povzroči padanj« ka-mc n?a vz vozičkov v zvra^alno napravo bi» odstranjen. — Nov prizidek je daJ zcnviiti tuka*jieji posestnik m tr^rovec ir B^reeT k svoj hiftj v Lokah. S prizidkom ho znatn«> poveean 1 t^ovina g. Jermana, ki j* v te hi-H. ALI OGLASI Seseda 50 para davek Din 3.—. oeseda 1 Din davek S Din preklici ia pismene odgovore glede mullh □glasov )e treba priložit: znamko - Popustov za male oglase ne priznamo. IJ^raHBHfiO^ ¥ i f riritrai ABONENTE na dobro domafo hrano epraj mem po zmeraj ceni. Stan trg »t. 2S-TII nadsfr.. 'evo 716 Beseda 50 oar davek 8 Din Naunani^i znesek B Din NOVOSTI ^epe vzorce za pumparce. sport ie obleke nudi ceneno Prssksr. *v Petra ce*»ta 14 2. L. PREVAJAM brošure, traovska pisma, listine, letake, povesti in romane za revije in časopise, iz nemJČi ne, erbobrvašeine italijanščine in franeo?5ine v lep. pravilni doven«ki ierik P^iene nonTi^-be na o?! odd. >Slov. Naroda: pod >Lep slovenski jezike POUK Beseda 50 par. davek 9 Din Najmanjši znesek 8 Dia STROJEPISNI POITC (po desetptv»tnem sistemu). Ve-cerni te?aj (1 do 3 meeeee) za zavetnike in izvežbance. Posebni te^ai za s^areiše dame In gospode vr*i=ovanje danes hj hatn* od ft do pol 8- zvečer. Pričetek pouku 2. aprila. Najnižja aotninaj .učna ura samo 2 tHrt CnrtSffbfov ueni zavod. Domobranska cesta 15. 928 •Vseda 50 par. davek 3 Din Naimani^i 7n«seU 8 DiD VITAMIN STR norčija 6 kom. škat. 6 nX) Din, Oskar teme, Sv. Petra c. 35 14. h NAJBOLJŠI TRBOVraJSKl premog brez prahu, KORS, SUHA DRVA. L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20—59 IZREDNA PRTU K A Umetno suženi parketni odpad R>* poceni pri F. VKRTAČNIKU Ma^arvkova re**a '23 17. L. Reeieda V) par. dav*»k 8 Din NaimainSi znesek 8 Din PRAZNO SOBO lepo, veliko -n ^olnfcno, ra7?le.1 na Ljubi i a ni eo. takoi oddam. — Vprašati: Stan trg 2S-UI levo Beseda 50 par. davek 9 Din Naf man iti zne*>eh fl Din ABSOLVENT sred. kmetijske Sole i£fce mesta na večjam privatnem Gjospodari etvu, posebno vinogradniSko-sadjarskem. Ponudbe na u prj vo »Slo\ Naroda« pod značko >TrWmo?rt< 009 Makulatura! papii prmđm uprava MSlovenskega Naroda44 HuMlaoa, Knafljeva ulica itev. 5 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 30. marca 1937. Stev, 7 l I Dr. Ljudevit Pivko | Ljubljana. 30. marca. VCeraj je umrl v Mariboru eden naših najzaslužnejših in najuglednejših nacionalnih ter javnih delavcev, prof. dr. Ltjudevit Pivko Dr. Pivkovo javno delovanje je tako mnogostransko. da ga na mogoče niti našteti, kaj šele pravilno presoditi v kratkem Časopisnem članku. Dr. Pivko je bil mož dejanj. Bil je organizator mariborske ga aotoolatva, pisec neštetih narodnoob-rambnih. peda£OSltita m zgodovinskih del, idealen vzgojitelj mladine, delavec za okre pit?v slovanske vzajemnosti, bil Je pa tudi več let. poslane« Največji ugled je pa umi- val kot organizator znamenite carzanske akcije. Rodil se je 1880 v Novi vasi pri Ptuju. Maturiral je 1. 1900, nakar se je posvetil študiju filozofije, slavistike in germanistike v Pragi in na Dunaju. Pozneje je izpopolni svoje študije še v Frankfurtu m Berlinu. Promoviral je 1. 1905 na Dunaju, nakar je kot prostovoljec odshižil vojaški rok v Krakovu. Službo je nastopil v Mariboru kot suplent na gimnaziji. Od 1. 1916 ko je začel službovati v Mariboru, je njegovo ime nerazdruiljivo zvezano z nacionalnim razvojem Maribora in slovenske štajerske. Dr. Pivko je ostal zaveden nacionalist tudi med vojno ki veroval je v vstajenje malih slovanskih narodov, vedel je pa tudi, da se je treba za svobodo bojevati- Zato je na tirolskem bojišču 1. 1917 zasnoval znamenito carzansko akcijo. Prešel je z večjim delom 3. bosansko hercegovskega polka in z mnogimi češkimi in slovanskimi častniki na. italijansko stran. V Italiji je organiziral edinico prostovoljcev, ki so se z uspehom bojevali na raznih frontah proti Avstriji. Po vojni je dr. Pivkovo vsestransko javno delovanje v Mariboru rodilo nešteto lepih sadov. Dr. Pivko si jc pridobil tudi velik ugled kot poslanec. Z dr, Pivkovo smrt jo je pa nastala zlasti največja vrzel v mariborskih sokolskih vrstah. Dr. Pivko je bil ustanovitelj mariborskega sokol>ke-ga društva in del j časa tude starosta mariborske sokolske župe. Za svoje neumorno m zaslužno delovanje jc prejel dr. Pivko ve^s visokih odlikovanj tudi drugih držav. Dr. Pivko ^ je moral lani podvreči operaciji, ki jo je dobro prestal, toda zaradi prevelike vestnosti je nastopil službo, ko še na bil dovolj ziav. Nastopile so komplikacije, ki jim je podlegel. Njegova amrt je globoko pretresla vso našo nacionalno javnost. Tolaži nas ?amo zavest, da bo osta-lo večno živo dr P vkovo delo, ki mu je zagotovilo trajen spomin in v naJ^i nacionalni zsrod >vini častno me to Nova izvirna drama Izvrstna predstava drame „Med štirimi stenami" je nasla navdušeno priznanje Ljubljana, 30 marca. Ivo Brnčič. vsaj naši literarni družini znani esejSst Ljubljanskega Zvon?., s Cigar izvajanji in kritičnimi zaključki se strinjaš ah ne, si je v naglem času pridobil ugled duhovitega. pogumnega, često smelega, vedno svojski mislečega m spretnega, stilistično in jezikovno odličnega debaterja. Nenadoma je stopil pred nas s svojo prvo dramo, in tudi ž njo in z njenimi izsledki se lahko strinjaš ali ne. Toda tudi i Med štirimi stenami s te prisili, da imaš končno o nji isto sodbo kakor o Brnčičevih esejih. Mlad, zelo razveseljiv taient. ki šumi in vre, ki mnogo ve in zna, ima ostre oči in tenek sluh. oster razum, pa tudi občutljivo dušo. ter zato od njega, ko dozori in se umiri. lahko upravičeno pričakujemo zrelih del na ugled nase kritike, dramo m morda tudi proze. Skratka. Ivo Brnčič je takon»knč preko noči posta! v naši literaturi ime. ob katc-rpni napeto poshihnrnio in se nadejamo najboljšega. Seveda njegov dramatski prvenec še ne spada k velikim tekstom« evropskega merila. Sam pravi po svojem Andreju, govorniku lastnih misli in sodb v tej drami: Stara pesem o očetih in sinovih-.-. Zares je že stara ta pesem, neštetokrat napisani in na odrih prikazovana. Celo na našem odru smo nedavno gledali Beiserovega ^Tiranac, Galsworthyjevega ^Družinskega očeta . VVildgansovo n- Dies irae«. Kerleževe -»Glembaycve letna Stana, uradnica brez veselja, prispeva k troškom gospodinjstva Razumljivo je, ila tarejo penzionista oce-ta nez'insnf skrbi za preživljanje in za '»hranitev vile [z skrbi se je razvil Gale. v nervoznega, neznosnega zmerom agresivnega neprestano kr.čcčega m smešno šted-ljivega tirana. Celo zaradi zobotrebcev in vž'galic izziva z ot»oki hrupne prepire Kakor različne zveri v isti kletki se napadajo, ker sovražna tabora, mož in žena na eni. trije otroci na drugi strani, se ne razumeta kakor se nikoli razni rodovi niso in ne bodo razumeli. Mi. objektivni, zlasti starejši, kakor Gale. šestdeset in še več let preživeli gledalci pa razumemo oba tabora in pravimo: oba imata prav. a oba sta hudo pretirana in netolerantna, da, celo krivična. Odtod neprestani konflikti, surovosti ogrožanja dejanski spopadi in strupene debate. Oče Gale je pozabil, da je bil tudi mlad. vročekrven, lahkomiseln, celo lopovski, a zdaj kot siten starec zahteva, ia se mu otroci suženjsko pokore in jim prepoveduje vse. čemur se sam v mladosti ni odrekal. Treznost in delo sta mu geslo, solidnost in morala sta mu stalno na jeziku in vsakomur bi podtaknil največje svinjarije. Borb in stremljenj otroške in še manj mladeniške duše ni nikoli hote! razumeti živi in se oblači trideset let nazaj ter se ne zanima za kulturo in civilizacijo, križe in težave nove dobe. Mož je resnično >predpotopen« glede svojih otrok, demokratičen in svobodomiseln po svojem jezikanju. a doma napihnjen absolutist in v svoji čmerikavi vasezaljubljenosti bolan despot, ki blazno ruši in razbija kar je sam ustvaril. Končno ostane sam z ženo. Toda tudi otroci so bolni, pretirani, krivični. Ako trdi degenerirani Pavel: Jaz sem od danes, oče pa je od včeraj!« se nasmehnemo, ko vemo, da je oče dovršil študije na Dunaju in je upokojen državni inspektor z vilo iz lastnih žuljev. Pa že bolj pritrjujemo služkinji Ančki, ki jo je Pavel zapeljal in jo strahopetno sili. naj si da odpraviti zarodek, ko mu prevarano dekelce brusi v obraz: >Cunja! Slabič! Strahopetec! Padla duša!< — Brutalno surov je oče. ki ne spozna v v Pavlu nesrečneža brez volje m kriči nanj ko zve za >sramoto* z deklo: »Najbolje, da se ustreliš!c Toda ko se Pavel res ustreli, nam zanj noče biai Žal . Pretiran in krivičen je Andrej, ki gostobesedno razlaga v vseh treh aktih: >Ta človek - (oče! —) razen o svojih služ- benih zadevah nima pojma o nobeni (!) stvari na Rvetu. ne razume sploh ničesar (!). živi avtomatično, brez zavesti kakor žaba v mlaki.t ~- Prav posebno krivična in smešna je Andrejeva trditev: >A prav takile Galeti urejajo ta svet, trde. da je ta svet najboliši med vsemi, ne puste nikomur da bi količkaj zadihal, da bi se premaknil le za ped. so pravilo in avtoriteta, so življenje!* — Take besede iz ust mladeniča, ki se mora skrivati, da ne bo š*» tretjič zaprt in hoe> poroči zopet uiti čez mejo pa ne vemo o nicm ali jc tihotapec ponarejalec denarja, anarhist ali protidržavni rovar, take besede so le bombastična demagogija . . V drami med očetom in otroki - ker mati je tu čisto izjemno zmerom z očetom proti otrokom — pa ie še stransko dejanje: afera med očetom in />tetora ki se izkaže kot sleparija zlobnice, pa ima edini namen, da pokaže Ga-leta še v grši luči. Pred tridesetimi ieti je bil zapeljal Emo, imel ž njo otroka in jo nato zapustii Sin Andrej očita očetu ta stari greh vkot neodpustljiv zločin«. Mi pa smo si rek!i: Bog mu je greh že davno odpustil, ker je prenašal takega satana deset let v svoji hiši ter je bil vrhi še oslepar-jen za obetano dediščino. Avtor pravi, da je njegova drama zajeta iz Ljubljane in njene družbe, da gre v nji za plebejščino slovenskega — ljubljanskega — malomeščana, da naj bi bilo njegovo delo realistična, analitična in hkratu tudi sintetična podoba življenja v Ljubljani. Meni se zdj dejanje povsem internacionalno, osebe brez izrazito slovenskega ali celo ljubljanskega značaja. Ako je drama v Ljubljani sploh mogoča, je prav gotovo izjemna, zato netipična. Da, ne dvomim, da so tudi tu Galeti, Andreji. Pavli in Ančke toda so tudi drugje in niso karakteristični za Ljubljano. Niti zunanji popis ne zajema bistva. Dež. enolični šum vode v žlebu, dolgčas. Sneg z dežjem, blato . . . Ozke ulice . . . Vsi ljudje lajajo tu drug v drugega ko mokri umazani psi . Da, tu se človeku vse izpridi. Tu je vse tako potlačeno, okuženo od strahu in lieemerstva . . . Eh, da, tu človeka temeljito pokvarijo . . . Tn koJiko je tihega, skritega krimmala po naših spodobom stanovanjih!« — Ali prav tako ie tudi pr» avstrijskih, francoskih, laških in vsfh provincialnih mestih. V tem mračnem, nervoznem in nesnosnom okolju je najlepši avtorijev optimistični, vedri m topli pogle dna življenje. Andrej, ki je avtorjev govornik, pove marsikaj lepega, vzpodbudnenga, naši mladini ko ristnega. .'življenje je treba, da znaš zgrabiti, če hočeš kaj dobit od njega... V življenju si je treba vse izsiliti, toda treba je dati tudi samega sebe. . . Okoli nas je toliko življenja, toliko dogodkov! V žabji mlaki stojimo, pa kakšen svet se nam odpira, kakšne možnosti, kakšen čas! Samo iskati je treba, doživljati! -- Dejanje, samoodločba, to je svoboda! In ta svoboda je radost, je ves smisel življenja. Življenje je dragocenost, je sreča — kljub vsemu! —■ človek tudi v nesreči ne sme biti lahkomiseln Z^rav človek ne sme obupat1". Za pravega ni nikoli vse izgubljeno. Šamo da samejra sebe ne izgubiš, samo za to gre! Ne. vsi ljudje niso grdi. zelo veliko lepih in dobrih liudi je na svetu« I t. d. Tudi v Ljubljani! In ni samo Galetov, Pavlov in Andrejev ter njihovega pekla. So tudi solnčne. dobre srečne rodbine, in nad LJubljano se boci često pravo italijansko nebo! V Ljubljani so tudi vedre plemenite rodbine, v katerih se mladi in stari razumejo ali se vsaj inteligentno spodobno kompromisno tolerira jo ... Preveč strastnih, a tudi dolgoveznih, zato skoro dolgočasnih debat je v ti drami, marsikaj se kakor v mlinu trikrat pove, kar bi učinkovalo močneje z jedrovito kratkočo, marsikaj je močno pretirano patetično, teatralno, kar bi bilo po n. pr. VVernerjevem vzgledu preprosto, res sodobno povedano učinkovitejše. Toda Ivo Brnčič je s svojo resno literarno dramo podal dokaz, da jo dramatik, da obvladuje tehniko, piše sočen jezik, ustvarja močne konflikte in riše žive polnokrvne ljudi. Njegova drama je zgrajena vzorno na istem prizorišču v vseh treh dejanih, ki se odigrajo isti dan v par zaporedn h urah. Brnčič je bolj mislec kot umetnik, a prav zato mu je zlasti mladina iskreno ploskala. Žel pa je pri vsej publiki resničen in močan uspeh in ovacije na rampi so bile prav tako prisrčno izražane, kakor po av- torju prisrčno sprejete. Za uspeh si je pridobil polne zasluge režiser in inscenator ing. arh. B. Stupica, ki doživljajoče igra tudi Andreja, predvsem govorniško ulogo prevenstvene važnosti. Posebno odličen je Jan kot pataloški Pavel, čisto realističen Gale Skrbinšek, ki je za take uloge edinstven, pa izborno označene in imenitno igrane ženske, bedna Ančka V. Juvanova in pošteno zlobna teta Ema M. S 1 a v č e v a. pa zatužnjena žena Ga-lečka Rakarjeva in hladno resolutna Stana Severjeva. Končno sta tu še dve epizodni ulogi igrani dovršeno: filister in tovariš pri cvičku in taroku Potokar in zdravnik B r a t i a a. Izvrstna predstava, ki je trpela edinole zaradi nekaterih dolgoveznosti v 1., deloma v 2.. a največ v 3. dejanju proti zaključku, je našla mnogo priznanja in izzvala, kakor vsi Brnčičevi spisi, tudi po predstavi dokaj debat pro in contra. Jas sem izkušal biti objektiven in avtorju vzlic omejitvam toplo čestitam. F. O. Popularnost Rooseveltove soproge Njeno ime se pojavlja v ameriških listih še pogosteje kakor ime Grete Garbo f> ie Fra«ik Ron*f*ve|t najpogosteje rme-novani mol v Amerjki. lahko mirno rečemo, da v tem pogledu tudi njegova soproga ne zaostaja za njim. Ime Eleonore Rooseveltove se pa pojavlja v ameriških 1 Vetih naupoeosrteie irmevl vseh ženskih imen. večkrat kakor ime Grete Garbo ali Katarine Hephurnove. Pri podjetnosti hoUvaood^kih ravnateljev proj^gaode pa to že nekaj po-meni. RooseveHova spada med ono vrido žensk, kj stoje nekako v senci *lava svojih mož, ne da bi jih mocli zasenčiti. Nasprotno, vse kaže, da frtopa ha S Roosevehov.i s svojem možem bolj v ospredje. Slavni ni ožje naše dobe ac dele v tem pogledu v dve vrsti. Eni sploh njao oaanje- m aJi pa so ostale njihova žen^ v drž.i^ tako v ozadiu, da jm lindje skoraj ne [*> znajo. Med te spadajo Mu^olim. Hitler in Stalin. Nasprotno pa igrajo žene ftngleft H polrtikov navadno pomembni v'ogo -n tu I **>proga francoskega miTristrR^ej i predjed nika gospa Rlumova se je znala uveljavit' med političnim; kul^ami tako dn lega n en sloves tudi preko morja. RoOseveltova soproga je podobiu BI urno vi, samo da je Sla 5e korak dalje. leta 19HT> je dosegla rekori * ia/mh nn>topv» (lovo rila je namreč na 91 velikih javnih /boro vanjin. Lani ie nastopila -JHino na v»i /iu. rovanhh. za4o je pa tem več pitala. Napi sala je tudi mnogo poslanic ki so bi- prs črtane na javnih zborovanjih. N en tajnik jV> ozri dan »javil, da je Bapitafl in aara kovatfa preiidentova soproga lan 90.606 p sem, poleg čisto privatnih plaaafc V km M kj ae namreč niti preridento»va »*onro-*a n*» more odpovedati reklamu. S tom pa Se Dj fačrpano n »»no ialovaaje. Čeprav pogosto potuje jn govou ni žensk h ■borovanjlh v raznih državah, pr ra|l • cije, se udeležuje javnega d^a ; prOnoana, čeprav so se učenjaki zelo za-m mali za njeno toploto, za električno energijo v nji dd. Ker v »stratosferi aj zračnih to« kov ali pa so vsaj *elo redkt. lahko domnevamo, da ?e plini nahirajo po svoji go sioti v skladu 7 Daltonovim zakonom tako, kakor učinkuje na nje privlačnost zemlje. Zadnje ra^e sta proučevala to vprašanje prof. F. A. Paneth in dr. K. (Hiickauf z Im-perial Collerje of Science and Thechnolojjv. Sodelovala sta z meteorološkim zavodom letalskega ministrstva. Najprej sta hotela upotoviiti. ali so višje zračne pla*=ti res tako mirne. V ta nameri sta analizirala mnogo vzorcev zraka iz stratosfere, ki sta jih dobila s pomočjo balouov. Tako sta ugotovila, da se do višine 20 km sestav zraka ne izpreminja in šele o,j 21 km dalje narašča relativna količina lažjega helija. To ee ujema z. analizami edinih dveh vzorcev stratosfernesa zraka, ki -o jih doslej prenesli na zemljo stratosferu i letalci. Vzorec Prokofjeva iz višine 19 km se nikakor ne razlikuje od normalnega zraka. V vzorru, ki sta ga prinesla ameriška vojaška Malca Stevenaoo in Anderson iz višine 22 km, je pa p ročen t u emo nekaj manj kisika Posebne poskuse je dela! zadnja leta tudi prof. Regener v Stuttgartn. V strato-fero do višine 30 km je spuščal registracijske ba4onč>e Regener te preonfan, da < rai prostora na ozonu bogata plard /r.i^ rvana ozonosfera med 20 n '2S km Fran coska raziskovalca A. Lepape m <• Col.m ge sta ugotovila, da v različnih vj&tfnah ^tr 1 tosfere količina helija in neona MBOgobaJj koleba, n**gv> v troposferi in da je teh chreh plinov v večji vflfrm-i vedno več. I7 teg 1 se da sklepati, da so v vtf*fni nad 90 km zraone plasti res razmeroma mirne 'n da ses kladajO pMr*i parcijalno po svoji goato4 Toda nikjer Se nj Mlo dokazano, da r-c kte-mičnj sestav izprem;n;a postopoma / n.i-n ščajočo oddaljenostjo od zemlje, gato lahko domnevamo, da je zrak tudi v viijifc plasteh podvržen različnim izpremembam, ki OdgO varjajo najjbri izpremembam vremena na zemlji. Iz Kranja — Tudi telefon ie bil pokvarjen. k<» je v poncd-elji-k zvevor sire-a udarila v rerl B| Kt^vJp in po m« srn napravih i*»lno >k ru.ii telefonu ni prlsaosala. Po umjjUi ebtln pokvarjenih približno BO beiefooakjh apara tov. kar pitio naknadno ugotovi i RAZLIČNI INTERES Povejte mi. gospolkna, -- pravi izJctmk kmečkemu dekletu — ali so v toj vn^i vp i dekleta tako lena kakor vi? - Ne veni. L'ospod. ia/ s«- zan mam M.mo za fantp Pa 11' Hilse •Mol v vo eect maščevalec Rozman — Očarljiva! Bi:l Moran je gleda-1 kakor očaran sloko dekle, ki je bas vstopio v vežo hotela Cariton. Zrl je za njo, dokler mu ni izginila izpred oči, potem se je pa nasmehnil in px>novžl: — Očarljiva! Hitro se je o4resel presenečenja., odprl vratca in skočil na hodnik. — Danes vas ne potrebujem več, lahko se vrnete domov, Jirnrnc, — je dejal šoferju, ki je široko nasmejan hvaležno prikimal in pognal avto nazaj. BiH Moran je bil. čeprav šele tridesot let star, eden najznamenitejših in najuglednejših londonskih pravniko-v. Podedoval je bi! sto tisoč funtov po «*vojc>m očetu in bil ie torej povsem neodvisen od zaslužka In baš zato je menda toliko zaslužil. ?.fm«ke so mu bile doslej predmet, ki ga je bog ueCvaaril za zabavo in razvedrilo moških. Nobena ga 5e ni mogla navezati nase več kakor za teden dni. Tn zato je živel življenje bogatega mladega Bili Moran se je zasačil, kako pravi sam pri sebi z največjim navdušenjem: — Ta jc pa res očarljiva! Baš je hotel stopiti za njo v hotel, ko se jc naenkrat ustavil pred njim ve.Mk eleganten avto značke Roils-Royce. Morran se je nehote ustavi! in opazil znanega multimilionarja Harrisa, kako je izstopil iz avtomobila in odšel v hotel. BiH je krenil mirno za njim. Kar se je milijonar nemirno obrnil. kakc*r da hoče pogledali, če mu kdo ?lFdi in pri tem je opazil mladega advokata. Br/ se je ustavil ki se obrnil k njemu: — Advokat BiH Morran? — Da, poznava se že, — je začel hitro kakor da je ves zasopel. — &tel sem si v veliko čast, gospod Harris. Bili ga je prijazno pozdravil. — Imenitno — torej se poznava. Milijonar je brž potegnil iz žepa svojega suknjiča sveženj in ga nervozno podal Morranu. potem se je na nemirno ozrl, če ju kdo opazuje. — Veseli me, da sem vas srečal. Lahko mi storite veliko uslugo. — Z največjim veseljem — Rad bi imel ta sveženj dobro spravljen, ker — tu se mu je zapletel jezik. — ker bi ga ne hotel vzeti tja. kamor ?em namenjen Boirhte tako prijazni, vzemite in soravit** ga začasno. — Drage volje, gospod Harris — z največjim veseljem. BiH ie mimo vzel sveženj in ga potežkal v roki Bil je čisto Vahak. Harris se je previdno ozrl, potem je pa brž nadaljevali: — Bodite tako prijazni in ga takoj spravite. Morran je spravil sveženj malomarno v žep. — In še nekaj — Harris se je zopet ozrl — takoj mi morate cfcati častno besedo, da ne boste iz-ročfli tega svežnja nikomur drugemu, kakor meni osebno, čeprav bi ga kdo zahteval od vas v mojem imenu. - Zgodila se bo vaša volja, gospod Harris. Bil! je vzel sveženj iz zunanjega in ga spravil v notranji žep. Harrisova nervoznn«r je nehote učinkovala nanj. - Vaša beseda? Bi M Morran je prikimal. - Mojo besedo imate. — Hvala. Stvar je začela Bi!1a zanimati. V tej zagonet.no-sti in nerv ozn osti se je nedvomno skrivala tajna, Morran je bil že od nekdaj navdušen za vse skrivnostno. Harris ga je prijel za roko. — Ne povejte živi duši, da sem vam cfca>! ta sveženj — to bo morda tudi za vas še najbolj varno, — je pripomnil s posebnim povdarkom. Harris je baš hotel oditi, ko se je še enkrat obrnil k mlademu a restavracijo. — No. strogo vzeto me prav nič ne z.inirn.i, kaj to pomeni — vsekakor me je pn doletela sreča, da sem prišel v stik s Harrisom. In nehal je misliti na to Marsikateri občudujoč pogled krasnih, vabljivih ženskih oči je padel na visokega, cleganlnetra moža, ko je mirno si opal naprej, da bi sd potoka! v restavraciji mesto. BiLi Morran je bil necKomno lep mož. Visok in eleganten, izrazitega možatega obraza, lepo za