advertise in
the best
SLOVENE NEWSPAPER ★
Conimerlcal PrlnHng of AU Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Citalelji v: CHICAGI, new yorku. detroitu.
•ploh po In Izven Amerike
XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, 0Ш0, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 3, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 88
Lepo, solnčno, morda proti ve-ru oblačno z najvišjo tempera-fo 58, najnižjo 46 stopinj. Je apoved za danes. V Floridi zna-sb ^""Peratura 90 stopinj, jni ameriški severozapad ob meji ima sneg.
^ženi narodi v New Yorku ^es izdali kratko poročilo o Pehih glavnega tajnika Dag P" njegovih podu	Srednjem vzho-ђ ' zaenkrat odvrnje-sosedi judovske države i do sporazuma in "a tudi podpisana formalna Sodba o premirju. Tajnik nunerskjold je torej uspel s
l^^redovaiiiem.
ponoči se je ponesrečil / {T bombnik B-47. Zgodilo se kih % ^ I^noolna, Nebraska, ka-jjgv "ulj od vojaškega leta-bombnik je pokopal pod sm A štiri vojake-pilote in trajo, da je vozil municijo, je morala eksplodirati. Pred Mesecem približno na istem , je enako eksplodiral drug ^^bnik B-47 in so bili vsi vo-člani posadke letala, štirje številu, „Mti.
Mravstvena obiast v Wasli-oWk ^ je javila, da bo do 30. _ cepljene 50 milijonov Y ®^ške mladine zoper poli jo.
pride mladina pod 15 poleg nje nosne ženske.
dru^ strani pa je varnost-oblast, ki skrbi za vaTnost ORieta najavila, da če se bomo ^tah tako pobijali, kakor ^^j» bo do konca leta „ pobitih rekordno število ^^'000 ljudi.
gv^ Detroitu je gorelo v sredi-®iesta staro poslopje, ki ima ®^stropij. Poslopje je sta-0^ У let. Družba Fred Sanders J • je imela tam svoje trgovske ^e. Poslopje je uničeno gaše-nevamo in so le gasilci težje ranjeni.
JJje. je bilo precej trij	••
Šti	V gradbeni stroki v
. ^ okrajih okrog Clevelanda svoje posledice. Podjetja wgovine, ki prodajajo grad-^ niaterijal, so se našla v *^2poselnosti. Računa se, da so okrajih odpustili kakih Rtv 2,500 nastavljencev. V 8'ri sami ni npbenega novega
»»omenta.
лУ ^levelandu se mudi skupina ^ Nemcev, ki bodo ostali v Cle-e andu cele štiri mesece. Nemce ^esira socijalno delo za mla-
^ino «0.
to teoretično in praktič-
Razstava novih avtomobilov pa kriza v avtomobilu!
V New Yorku se je bila otvorila svetovna razstava avtomobilov. Razstavljeni se ne samo ameriški, marveč enako avtomobili evropskih avtomobilskih družb. Gre za največjo razstavo avtomobilov po zadnji svetovni vojni. Poleg najnovejših tipov avtomobilov, poleg vsega sijaja, je razstava pokazala tudi na številke, ki kažejo koliko avtomobilov pride v posameznih državah na gotovo število prebivalstva. En avtomobil pride v Združenih državah na vsake tri ljudi, v Angliji na 16, v Franciji na 20, v Zapad-ni Nemčiji na 33 in v Italiji na 65 ljudi.
^^stništvo Cedar Point se je ^»•©menilo. Cedar Point bo še j obratoval dokler " traja ].^'l^^lnska pogodba. Na zem-Јл Izakih 400 akrov pa bodo . ' eno-dnižinske hiše in se bo ^^^alo za približno en milijon dolarjev.
Ameriški državni tajnik John Dulles se nahaja v Pari-. je skupna seja sevemo-^»antske zveze. Zbranih je nar zunanjih ministrov dr-^ članice sevemo-atlant-® zveze. V oči je padlo, da se ®^a zase živahno posvetujeta ^"^^ki zunanji minister in zu-zapadno-nemške
Vmk zbrali poročila o prosla-P'vega maja v Evropi, sledi
Trenotni položaj v ameriški industriji avtomobilov je naslednji :
Splošna sodba je ta, da ni mnogo upanja, da bi se kriza v avtomobilu končala že to leto. Ameriške avtomobilske družbe rabijo izraz, da bo leto 1956 šele tretje, ne pa drugo najboljše, kot se je napovedovalo in pričakovalo. Najboljše leto je bilo leto 1952, ko je avtomobilska industrija napravila 7,800,000 novih osebnih avtomobilov. Dobro leto je bilo leto 1950, ko je šlo na trg 6,600,000 novih osebnih avtomobilov. Za leto 1956 je splavalo upanje, da bi dosegli vsaj številko iz leta 1950 6,600,000 avtomobilov.
Avtomobilske družbe priznavajo, da se produkcija manjša in da je pričakovati, da se bo še naprej manjšala tudi v mesecu maju. Preveč je na zalogi neprodanih avtomobilov. Razpečevalci avtomobilov zvračajo krivdo na izredno slabo vreme, ko je na ameriškem severovzhodu v času, ko niso pričakovali, celo snežilo, ko so razsajali tornadi na srednjem zapadu in ko je bilo na jugu in jugozapadit vetrovno s silnimi vetrovi, ki so dvigali oblake prahu. Lansko leto za ta čas je bilo prodanih najmanj pol milijona avtomobilov več kot letos in to tepe.
Avtomobilska industrija je celo javila, da bo mogoče zboljšanje, ko se bo začelo z deli novih modelov za leto 1957. S temi poskusi pa bodo začeli šele proti koncu leta 1956. Slej ko prej drži, da je zaloga neprodanih avtomobilov velika, industrija sama pa se je postavila na stališče, da ne bo zvišala produkcije, dokler ne bodo zaloge razprodane. *
"Stalna" brezposelnost
V Ameriki imamo posamezna industrijska območja, navadno središča raznih industrij. Če je razpoložljivega delavstva več kakor šest odstotkov brez dela, to pomeni, da se ta središča označijo za kritična. Federalna vlada ima dolžnost, da industrijam teh krajev da privilegije, to je, da jim da naročila pod ugodnejšimi pogoji, kot veljajo za druge kraje.
Lansko leto Je bilo takih kritičnih industrijsikih središč po celi republiki 43, danes jih je sicer le še 19. Federalno tajništvo, ki je predložilo kongresu podatke, je v tem poročilu tudi dodalo, da je v teh okrajih brezposelnost postala kronična. Sicer se trudijo, da privabijo novo industrijo, poskusi pa se ne obnese-
jo. Ti kraji so vsi na ameriškem severovzhodu, v državi Ohio ni nobenega. V Michiganu le eden. Enako v državi New York le eden. Zelo pa fo prizadete Pennsylvania, West Virginia, Kentucky, North Carolina, Illinois in Indiana.
Med industrijami trpijo tekstil in premogokopi. Od rudarjev, ki gokopih, je danes $55,000 brez so bili zaposleni sicer v premo-posla.
*
V	jeklu stavka ali mir?
Delovna pogodba v ameriških jeklarnah poteče dne 30. junija.
V	dneh 14. in 15. maj se sesta-nejo v Pittsburghu voditelji delavskih unij jeklarjev, da postavijo nove delavske zahteve za novo delovno pogodbo. Napovedano je bilo že ponovno, da bo najglasnejša zahteva ta, da dobijo jeklarji bistveno zvišanje mezde.
Od svoje strani napovedujejo jeklarne, da bodo postavile zahtevo, da se cena jeklu poviša. Govori se, da bo jeklo za $12— $15 dražje na tono.
Jeklarne izrabljiajo kapaciteto čez sto odstotkov, to se pravi, da so rekordno zaposlene.
Delavska strategija, ko bo šlo za boj za novo mezdno pogodbo, je bila prvotno ta, da bi se v posameznih jeklarnah delalo, drugod pa stavkalo. Jeklarne so delavske unije prehitele in jim dale na znanje, da bo stavka v enem podjetju imela za posledico, da se bo delo ustavilo tudi v drugih jeklarnah.
Posredojvanje Washingtona
Bela hiša v Washingtonu je naročila trgovinskemu tajniku federalne vlade Sinclairu Week-su, da vpliva wa, jeklarne prvič, da naj se branijo bistveno zvišani mezdi, drugič, da naj ne zvišajo preveč cen jeklu.
Federalni tajnik za delo James Mitchell se je spravil nad delavske unije jeklarjev in pritiska na nje, da naj bodo v svojih zahtevah po zvišani mezdi skromnejši-
Svetovalci predsednika Eisen-howerja ne skrivajo, da bodo višje delavske mezde in višje cene jeklu imele vpliv na splošno ameriško gospodarstvo.
iz teli poročil, da ni prišlo nilijer do pomembnih nemirov. Zanimive so bile vojaške parade v vzhodnem delu Berlina v Nemčiji- Te so bile največje dosediaj, vojaške godbe pa niso igrale toliko znanih maršov, kakor so igrale stare ruske in nemške vojaške marše.
V staro domovino
Dne 18. aprila je odpotovala z ladjo Queen Elizabeth nazaj v domovino Ivanka Zvokelj, ki se je nahajala na obisku pri očetu Frank Šepin na 7706 Linwood Ave.
Dne 25. aprila sta odpotovala na obisk v domovino Mr. in Mrs. Frank Obreza iz 1064 E. 61 St. Potujeta v Dolenjo vas pri Cerknici.
Včeraj pa ®ta odpotovala z letalom na obisk v domovino Mr. in Mrs. Avg^^t Crotvajn iz 16016 Saranac Rd- Vsi potniki so potovali s posredovanjem Bled
Travel Service.
DA SE ORIENTIRAMO PO AMERIKI
Smo v volilnem letu. Volilnih upravičencev bo 100,-892,000, ali en milijon več, kot pred enim letom. Koliko jih bo šlo pa v resnici volit?
Gre za tekmoyanje med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo na polju Izobrazbe, Najvišje število, s katerim moremo'v Ameriki računati, kot s številom študentov na visokih šolah, je tri milijone.
Uradništvo narašča tudi pri podjetjih. Leta 1940 je bilo zaposlenih po privatnih pisarnah podjetij 4,500,-000 uradnikov in je prišlo okrog deset uradnikov na sto delavcev. Danes je tega uradništva osem milijonov in je 15 uradnikov na 100 delavcev v podjetju.
Prebivalstvo Amerike se množi, naraščajo zakoni in kakšna je socialna podlaga. Vsak tretji zakonski par spada med tiste, ki imajo na leto največ $3,000 dohodkov. Živelo se bo za silo.
Pritožujemo se nad draginjo. V Ameriki je polno posredovalcev. Predno kupiš gotovo obleko v trgovini na drobno, ne pomisliš, da je bila posredovalnim potom ta obleka že 18 krat prodana, vsakega posredovalca pa se je nekaj prijelo.
Ali računamo s stroški zdravljenja in zdravnikov? Stroški, ki nas tarejo, so namreč $10,500,000,000 na leto; na osebo pride $63. Tudi federalna vlada ima svoj zdravstveni prđgram, plača namreč v ta namen $2,200,-000,000; ta znesek se plača z davki in pride na glavo Amerikanca še nadaljnih $13. Zdravstvo vsekakor stane!
Pri vsem tem pa moški postajajo močnejši In višji. Pred 25 leti je bila povprečna mera za moško obleko 38, danes je—41.
Pojasnila o Socialnem zavarovanju
S sodelovanjem distriktnega urada za Socialno zavarovanje, bo "Enakopravnost" prinašala od časa do časa razna pojasnila, tikajoča se tega zavarovanja. Ako imate kako vprašanje v zvezi e Socialnim zavarovanjem (Social Security), naslovite ga na uredništvo, ki vam bo skušalo preskrbite pravilno tolmačenje od. ravnatelja urada za Socialno zavarovanje. V današnji izdaji lahko citate nekaj vprašanj in odgovorov. Ta pojasnila bodo vedno pod rubriko "Vi in vaše socialno zavarovanje."
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil Alvin Podboy na svoj dom na 259 E. 329 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu.
Seja krožka ši. 1 P. S.
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja se bo pričela točno, ker se bo po seji vršila zabava v počast "Materinskemu dnevu." Vabi se vse članice, da se gotovo udeležijo.
CRNCI so ZA(EU UDIRATI V ANGLIJO; ANGLEŠKO DR2AVUANSTV0 JE PAC SKUPNO
v angliji trpijo; se pa tudi-i • otepajo črncev
Vprašanje črncev ni samo ameriško, postalo je tudi angleško. Velika Britanija kot kolonialni imperij je imela enotno državljanstvo. Pri tem državljanstvu ni mogla delati razlike med plemeni. Državljani se lahko gibljejo po angleškem imperiju, prihajajo iz prekomorskih posesti, lahko tudi na britansko otočje. Če jih je malo drugega plemena, se to ne opazi, če prihajajo na primer črnci tru-moma, se Angleži spogledujejo in danes že sprašujejo, kam s črnci.
črnsko pleme, to je splošno*-
znano, se zelo hitro množi. Še 1 danje novih hiš. Zidale so se z

pred nekaj leti je prišlo v Veliko Britanijo črncev okrog 2,000 na leto. Ti so se lahko porazgubili med belimi Angleži. Danes jih prihaja samo iz Jamaica, angleške Zapadne Indije vsak mesec najmanj 2,000. V Veliko Britanijo prihajajo črnci tudi iz angleških afriških kolonij. Sklicujejo se na skupno angleško državljanstvo in nihče jim ne more prepovedati vstopa v Veliko Britanijo.
Položaj črncev
Po postavah Velike Britanije ni nobene razlike med plemeni. Postavno sme črnec v Veliki Britaniji poslati svoje otroke v šolo, katero so do sedaj obiskovali samo belci, brez vsakega vprašanja. Angleške postave ne poznajo prepovedi, da bi se črnci ne poročili z belimi, črnci v Angliji imajo tudi, ko gre za promet, iste pravice, kot Angleži sami. Angleži črncem ne morejo zapovedovati, da naj se vsedejo na vlakih ali na avtobusih na svoja mesta. Črnci lahko obiskuiejo ista gledališča, ista kopališča, kakor belci. Ali pa imajo Angleži radi črnce v svoji lastni sredi?
Odpor v Angliji
Značilno je, da so angleške delavske unije zahtevale, da se delodajalcem ukaže, da smejo v svojem podjetju zaposliti le gotovo število črncev. Ko gre za prevozna sredstva, se je postavila ista zahteva, da naj bq pri prevoznih sredstvih zaposlenih le 10% črncev od skupnega števila.
Angleške unije gredo celo tako daleč, da grozijo, da ne bodo delali nadurnega dela, ki je sedaj v Veliki Britaniji običajno, če bi bilo sprejetih več črncev v službo.
Mesto Birmingham je drugo največje angleško mesto. Mestna uprava je potrebovala delavcev pri transportu in je sklenila, da vzame črnce kot voznike avtobusov. Beli vozniki so že takrat protestirali zoper tak sklep, črnci so bili le nastavljeni, ker je drugih primanjkovalo, odpor zoper črnce pa je ta, da jih je uprava avtobusov posamično porazdelila po progah.
Angleške delavske unije so zaskrbljene tudi radi tega, ker črnski delavec, ki je prišel iz kolonij, dela za vsako ceno, pa tako niža standard angleške mezde. Črnci pred parlamentom
Velika Britanija mora obdržati vtis, da je pravična do vseh plemen. Prebivalstvo pa zna črnce tudi v Veliki Britaniji okoriščati. Ko 80 izvršili preiskavo, kje črnci stanujejo, so našli, da plačuje črnec $4 ali pet na teden za posteljo v sobi, kjer je še najmanj četvero ali več ljudi. Angleži so po vojni podpirali zi-
državno podporo. Angleška družina, ki živi v teh hišah, ki imajo najmanj tri spalnice^ pa plača na teden najemnine štiri do pet dolarjev, kar plača črnec samo za eno posteljo.
"Kufre gor, kufre dol"
V	Birminghamu se je v kratkem naselilo 25,000 črncev. Ti so si zbrali svoja središča in začeli kupovati nepremičnine, zemljišča in hiše. Kjer se je naselil črnec, tam se je izselil belec. Javno mnenje v Veliki Britaniji se je začelo deliti. V Liverpoolu je prišlo do javnih protestov zoper črnce. Parlament r Londonu je izvršil posebno preiskavo o javnem mnenju. Poročilo te preiskave pravi;
Ena tretjina angleškega prebivalstva je brezpogojno zoper črnce in zahteva, da se beli v nobenem pogledu s črnci ne družijo. Ti skrajneži so zoper mešane zakone, zoper bivanie črncev z belci po stanovanjskih hišah, zoner skupno delo s črnci po tovarnah.
Ena tretjina se drži anHeških postav, 'ki ne delajo razlike med plemeni in naj se torei duh no-«t,4ve pokaže v praktičnem živ-IVniu.
Ena trmtima pa ie pasivna, пр 9:a, ne proti.
*
V	Al Ч ba rn i рл 'Tvipli volitve dpl^eo^tov na, ptrpn-Vine konvenciie. Zmaealv so tisti, ki so povdariali, da gre v Ameriki belcu prva beseda.
Vaje Mlad. zbora
V	petek zvečer se zopet prične z rednimi pevskimi vajami Mlad. pevskega zbora S.D.D. na Waterloo Rd, Vaje se vršijo ob 6.30 uri zvečer. Priporoča se staršem, da pošljejo svoje otroke k vajam, obenem pa tudi da vpišejo dečke in deklice, ki še niso pri zboru a se zanimajo za petje.
72. roj sini dan
Mr. Anton Gorišek iz War-rensville Heights, O., bo jutri obhajal svoj 72. rojstni dan. Otroci, sorodniki in prijatelji mu želijo še na mnoga leta zdravja in sreče.
Poroka
V	soboto, 5. maja se bosta poročila Edward C. Zarnick in Nancy Margaret Bennett. Poroka bo ob 10.30 uri zjutraj v cerkvi St. Mary's v Berea, O. Ženin je sin splošno poznanega društ-venika Mr. Cam Zarnick iz 5346 Knollwood Dr., Parma, O., ki je že dolgo let član glavnega odbora S.N.P.J., nevesta je pa hči Mr. in Mrs. George R. Bennett iz Berea, O. Novoporočenca se podata na ženitovanjsko potovanje v Florido. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju.
WILLIAM A. BELL
Po dolgi bolezni je preminil včeraj popoldne v Charity bolnišnici William A. Bell (Zgonc), star 39 let. Stanoval je na 7406 St. Clair Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Zadnjih 20 let je delal pri Thompson Products Co. V drugi svetovni vojni je služil vojake. Njegov oče Anton Zgonc je umrl leta 1934.
Tukaj zapušča soprogo Anno, rojena Koryda, sina William ml., mater Mrs. Sophie Richter, brate Anthony, Frank, Edward in Albert, sestro Mrs. Eileen Simo-nich in več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 11. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
JOHN PUTRICH
Na svojemu domu je preminil včeraj John Putrich, stanujoč na R.F.D. 1, River Rd., Madison, O. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
♦
HENRY RAHOTINA
Po večletnem bolehanju je preminil na domu Henry Rahotina, star 84 let. Družina je dolgo let živela na 843 E. 146 St., zadnje čase pa na 439 E. 328 St., Willowick, O. Doma je bil iz vasi Ročinj pri Gorici. V Ameriki se je nahajal 52 let ter ie bil po poklicu zidar. Bil je član društva V boj št. 53 S.N.P.J.
Tukaj zapušča soprogo There-tam kot pokojnik, pet otrok: so, rojena Dugar, doma od isto-Andrew, Mrs. Bertha Lavelle, Mrs. Frieda Brown, Mrs. Alma Naprestek in Mrs. Ruth Behn, »»edem vnukov in več sorodnikov. Hči Mrs. Theresa Wright je umrla leta 1951. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph 2ele m sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri
in nato na pokopališče Calvary. *
MARY MRAMOR
Dne 25. aprila je umrla v Lorain, O., Mary Mramor, stara 77 let. Doma je bila iz Podbukov-ja, fara Krka na Dolenjskem. Pred 11 meseci je umrl sm Frank, ki je bil zobozdravnik.
V	Lorainu zapušča sina Joseph, tu v Clevelandu pa brata Antona Tomažin in sestro Mrs. Frances Вајес. Pogreb se je vršil zadnjo soboto.
■It
Zadušnica
V	soboto zjutraj ob 7.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin 13. obletnice smrti Lawrence Petkovšek.
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se ho vršila redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. članice so prošene, da se gotovo udeležijo.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	ClevelancTB, Ohio
HEnderson 1-531T — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier aaU iVlail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelaiidu in izven inesta):'
b or One Year — (,Za eno leto)_________________________________
For Six Months — (Za šest mesecev)_________________
For Three IVlonths — (Za tri mesece)___________________
..$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Kvropo m druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leio)___________
For Six Months — (Za šest mesecev)__
For Three Months — (Za tri mesece)___:__
-$12.00 . 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 2вШ, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PiSMO SLOVENSKIM FARMARJEM
■ (1)
Naš list Enakopravnost ima zveste naročnike med Slovenci, ki so se posvetili življenju na kmetih, da rabimo stari slovenski izraz. Danes se mnogo govori o krizi ameriških farmarjev. Ne da bi se ne pridelalo dovolj; pridela se veliko, morda celo preveč, glavno pa je to, da pravi ameriški farmarji nimajo tistih dohodkov, ki bi odgovarjali dohodkom drugih poklicev in stanov. Farmarji hočejo kriti svoje stroške in ameriškemu standardu, torej tudi stanu primerno živeti.
Zapisali srno stavek o pozabljenem možu, ki je ameriški kmet, ki razpolaga s srednjo ali malo kmetijo. Mi vemo, da so med nami Slovenci taki farmarji—kmetje, katerim je dohodek iz zemlje res pravi dohodek. V okolici Clevelanda se pečajo z vinogradništvom in sadjerejo. Po Ameriki je mnogo slovenskih farm, kjer so se Slovenci znali specializirati v mlekariji, sploh v živinoreji. So farme, na katerih so Slovenci strokovnjaki v sadonosni-kih. So pa zopet farme, kjer je dohodek iz farm le postranskega pomena. Živi se na farmi, a glavni zaslužek prihaja iz tovarne ali iz pisarne.
Da bi mi Slovenci na farmah kakorkoli vplivali na splošno ameriško farmarsko politiko, vsaka beseda o tem bi bila kakor kaplja vode v morje. Pravih ameriških farmarjev med nami Slovenci na splošno vzeto, sploh ni. V kolikor pa smo kmetje farmarji, nas zanima slovenski človek na ameriških poljih, kako on gleda na razvoj sedanje farmarske krize.
Tudi za tega slovenskega človeka na farmah bo na vsak način zanimivo, četudi on obudi spomin na to, da je bilo nekaj desetletij nazaj ameriško prebivalstvo večinoma farrnarsko. Ameriški kmetje so tvorili 80 odstotkov vsega ameriškega prebivalstva, dapes pa je ravno obratno, da industrijsko delavstvo in meščanstvo skupaj pomeni nad 80 odstotkov ameriškega prebivalstva. Z drugimi besedami—beg iz dežele v mesta. Ali je to zdravo in kakšne posledice bo prinesla bodočnost, če se bo število prebivalstva na deželi stalno samo krčilo, pa bomo imeli le mesta, tovarne in pisarne?
Nam je znano na primer, da se v posebnih ameriških magazinih ponavlja in stalno obnavlja isto vprašanje, kam bomo namreč ■ prišli, če bodo po tem razvoju kakor je, sčasoma srednje in male kmetije zapuščene.
Mi vemo, da je ena od redkih ameriških držav, to je Florida, kjer ni krize farmarjev v tem, da srednje in male farme enostavno izginevajo. Tam se še obdržijo, tam je za njih še neobdelano polje. Toda splošna ameriška tendenca je ta, da se farmarstvo koncentrira v velikih farmah, ki razpolagajo še bolj kot moderne ameriške tovarne s tehniko, da celo z avtomatom pri obdelovanju polja. Ti farmarji razpolagajo s stroji, ki orjejo, ki rahljajo zemljo, ki sejejo vse skupaj obenem. Tak stroj je drag. Splača se samo na velikem zemljišču. Srednji in mali farmar ga ne premoreta, oziroma, tudi če bi ga kupila, bi bili produk-. cijski stroški, torej stroški nabave stroja in kar je z njim v zvezi s cenami pridelka nesorazmerni.
Kaj se praktično dogaja?
Industrijsko območje Clevelanda se polni z bivšimi srednjimi in malimi farmarji iz okoliških držav. West Virginia, I^entucky, Pennsylvania, da celo iz North Carolina. Imeli smo priliko razgovarjati se z enim od teh farmarjev, ki je v West Virginia prodal živino, stroje in orodje, pa začel v Clevelandu novo življenje industrijskega delavca s stalnim dohodkom. Zemljo si je obdržal. Posestvo meri svojih 80 akrov. Na posestvu je imel deset krav mlekaric, precejšnjo čredo ovac, perutnine, par konjev, imel tudi moderno poljsko orodje in stroje. Vse je prodal razen zemlje. Za vse skupaj pa je dobil na javni dražbi $2,700. Menda že samo ta znesek kaže na to, da smo res v krizi srednjega in malega ameriškega kmeta.	L. Č.
Herman A. Maroli, kandidat v državno zbornico
CLEVELAND, Ohio — Splošno je znano, da smo Slovenci zelo nadarjeni in podvzetni ljudje, ki si znamo z bistrim razumom ut^ati pot v bodočnost pa naj si bo to na kulturnem, gospodarskem ali političnem polju. Znamo se hitro v razmere uživati in hitro doumeti vsako stvar, ki služi splošnjemu do-brobitu naselbini ali okolici. Da je temu tako, nam živo izpričuje uspeh in napredek našega odličnega slovenskega sina in sedanjega governerja Frank J. Laiischeta, več naših mestnih zastopnikov v Clevelandu in okolici, kakor tudi naših ljudi, ki so bili imenovani na odlična javna mesta, katera vršijo z vso natančnostjo in poštenostjo v ponos našega naroda.
Na temu mestu želim omeniti našega mladega rojaka, ki kandidira v državno zbornico države Ohio. Njegovo ime je Herman A. Marolt, sin poznane družine Anthony in Julia Marolt, ki vodita že 21 let gostilno na 1128 E. 71 cesti.
Herman A. Marolt je bil rojen 24. aprila leta 1925 v Clevelandu in sicer na 6220 Carl Ave. Pohajal je v farno šolo sv. Vida in pozneje v višjo šolo Cathedral Latin High School, Western Reserve University in Western Reserve Law School.
Letos je napravil državni izpit in tako postal polnomočni advokat s pravico izvršitve advokatskih poslov.
Pripomniti imam, da je med tem časom tri leta služil pri ma-rinih in pozneje pa dovršil vse potrebne študije za sedanji poklic.
Letos kandidira za državnega poslanca (State Representative) na demokratski glasovnici. Apelira na vse naše rojake naj se zavzamejo za njegovo izvolitev in tudi volijo za njega 8. maja. Glas oddan njemu, je glas našemu rojaku, ki želi VAŠE POMOČI
Slovenski volilec.
Pozdravi s potovanja
EL PASO, Texas — Pozdravljava uredništvo, prijatelje in vse naročnike "Enakopravnosti." Nahajava se na potovanju po stari Mehiki, v Cochimilco, Cuernavoka, Chihuahua, Arizone in Grand Canyona.
Bila sva dva večera v gostih pri John Suštaršiču, lastniku "De lux motela."
John Kaučič in Anton, Eppich
(Pozdrave pošilja tudi Mr. John Suštaršič, bivši gostilničar v Clevelandu, ki se je pred nekaj meseci preselil v Texas, kjer je kupil moderen motel).
Koncert "Triglava"
CLEVELAND, Ohio—Pevsko društvo "Triglav" priredi svoj letni koncert v nedeljo, 6. maja ob štirih popoldne v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slovenskem domu, ki je kar preko ceste.
Program so že drugi opisali, rečem samo to, da se je "Triglav" dobro pripravil za svoj deveti koncert. Zato vas prav vljudno vabim, da jih pridete poslušat. Vedno slišim, da. se je vsak pri "Triglavanih" imenitno zabaval, kadar je obiskal njih prireditev.
Spevoigra "Srce in denar" vas bo gotovo razveselila in nasmejali se boste od srca. Torej na svidenje!
Anton Schubel.
Te duševne bolezni!
Dejstvo je, da je po ameriških bolnicah na zdravljenju povprečno dnevno 750,000 bolnikov. Polovica teh bolniških postelj je zasedena po bolnikih, ki so duševno bolni. Vsako leto je kakih 250,000 na novo priglašenih duševno bolnih, ki morajo v bolnice. Vsako leto pa ostane sto tisoč takih duševno bolnih, ki so sicer okrevali, so pa potrebni še nadaljne zdravniške oskrbe.
Iz federalne blagajne gre vsako leto $1,000,000,000 za stroške zdravljenja teh nesrečnikov, to se pravi $3,000,000 na dan. Za prebivalce Clevelanda z okolico pride dnevno $30,000. Razumljivo je, da so med duševno bolnimi zelo številno zastopani veterani zadnje svetovne vojne.
Soli bo dovolj
Uradno poročilo kitajske vlade pravi, da §o našli v oddaljenih krajih severozapadne Kitajske silno bogata ležišča soli. Ta ležišča soli lahko preskrbujejo 600 milijonov Kitajcev s soljo za daljno bodočnost—osem tisoč let. Kitajska vlada bo za skori-ščanje in za prevoz te soli zgradila posebno železnico. Glavno— Kitajci so preskrbljeni s soljo.
V zvezi s poročilom Združenih narodov o številu prebivalstva na svetu, naj se omeni, da je sedanji komunistični režim na Kitajskem prvi izvedel moderno ljudsko štetje v kitajski zgodovini. Kitajcev doma in po svetu je čez 600 mifijonov.
Srečni dediči
Eli Gerbič je prišel iz Jugoslavije v Ameriko leta 1912. Umrl je v starosti 61 let in zapustil premoženje vredno $178,000. Nazadnje je živel v Milwaukee. V svojem življenju je mnogo poskusil, nazadnje je bil voznik mestnega avtobusa. Ko je prišel v Ameriko, je prišel z dolgom $80. DedšČina $178,000 bo porazdeljena med nečakinje in nečake pokojnega in sicer živi eden od teh srečnih dedičev v Milwaukee, deset nečakov in nečakinj pa v Jugoslaviji.
Pokojni je med drugimi stvarmi zapustil tudi dve stanovanjski hiši.
MICA MODRUJE
Letošnji ženski klobuki ga pa res pihnejo! Ali ne ? Eni izgledajo, kot poveznjene ponve ali ponvice, drugi spet, kot starodavni pljuvalniki, saj se jih še spominjate. Marsikdaj se mi zazdi, ko zagledam prijateljico, ki mi gre nasproti po ulici, kot da bi se mi bližala velikanska goba. In ker sem tiste sorte, da povsod iščem jedr ali vzroka tudi glede teh klobukov premišljujem, kako in kaj je z njimi. Kaj pa, če imajo tisti, ki nam diktirajo, kako naj si pokrijemo ali razkrijemo naše grešne kosti in pokrijemo naše neumne butice, kakšne posebne muhe ali namene? Meni se kar dozdeva, da jih imajo!
Letos v jeseni imamo volitve. In naj me koklja brcne, če nimajo ti letošnji klobuki s tem kaj opraviti! Zdi se mi, da so jo ve-ščaki prav dobro pogruntali. En sam pogled na en tak letošnji slamnik, pa že dobiš občutek, da si ogrenjen ali ogrenjena. Jaz sem se naprimer zadnjič ogledovala v špeglu v enem izmed teh pokrival. Pa veste, kakšen občutek sem dobila ? Da sem ali malo tink, tink ali pa vsaj sorodnica znanega čarli Mikartijevega radijskega tumpca, Mortimer Snurta,—našega Pavliha.
Zato sem pa tudi po temeljitein premišljevanju prišla do trdnega sklepa, da če letošnje klafte ne spremenijo oblike, si je letos na nikak način ne kupim-nove. Saj to pravzaprav niti niso klobuki ali slamniki, to so tiha in podtalna sabotaža proti zdravi pameti! Ti naši navidezno nedolžni slamnički bodo prav na tiho opravili svojo misijo, da nas pred volitvami zbebijo, bolj temeljito, kot na tone črnila in še tako spretni politični jezični doktorji. Nak, jaz že ne maram biti živa reklama za tiste, ki imajo svojo politično strategijo začrtano tako, kot prefrigani prodajalci žajfe! Poleg tega pa, izgledam že itak dovolj neumna, ne da bi to še klafta na glavi oglaševala vsemu svetu!
Sedaj pred konferenco me tudi mika izdati eno skrivnost. Za letošnje Progresivno zborovanje se va,ša Mica se posebno skrbno pripravlja. Neče, da bi ta zadnjo vlekla, kot tisti šuštar, ki je "ta zadnjega vlekel." Pa naj vam mimogrede povem o njem.—Pri neki hiši, kot je v starem kraju navada, so imeli šuštarja za več dni, da jim popravi in zakrpa škrpete. In kot je navada, se ob takih prilikah malo boljše kuha in otroci morajo čakati na ostanke. In tako so otroci pri tem kmetu, sedeli na peči nekega opoldne, ko je prišla na mizo velika skleda dobrih, zabeljenih štrukljev. Nestrpno so čakali, kdaj odložijo odrasli žlice in napoči trenotek, da tudi oni mahnejo. A skleda se je praznila, toda nihče ni prekinil. Kar se oglasi iz zapečka eden izmed fantičkov: "Mama, šuštar ta zadnjega vleče!"
Kar se mene tiče, seveda ne mislim, niti se ne bojim, da bi mogla vleči "ta zadnji štrukelj/' ampak ta zadnjo na ugledu, pulu in andohti. In kaj takega je za naš žer^ski ego skoro hujše kot smrt!
Na zadnji konvenciji so mi namreč dekleta, ki se razumejo na modo, slamnike, etiketo, itd. dale malo od strani namig, čoš. Mica čedna punčka si—ampak še veliko bi lahko zboljšala prilike, da bi bila bolj obrajtana in gor gledana, če bi se hotela in znala malo bolj poštrgijat. In
kdo, vas vprašam, ni rad rešpek-tiran, oboževan, skratka glemu-ros ?!
Le počakajte dekleta, sera dejala sama proti sebi, prihodnjo pomlad vas presenetim da boste kar zijale! Vem, da boste zadovoljne z menoj! In ne bodi lena sem si izmislila, oziroma se poslužujem sijajne in čisto brezplačne metode! Poslušajte, pravzaprav berite! Tu je moj recept:
Naše kravice imajo ravno ob tem času teličke, lepo, bele in pisane. In kadar imajo pri sebi svoje štirinožne ljubljence, izrabim še jaz priliko, oziroma se vtihotapim med nje in se nastavim ljubeznjivim kravjim jezikom, da me obglajštajo in ob-ližejo. Tako sem sigurna, da bom prišla med vas vsa polizana, kot pravi teliček! Kar je pa še boljše je to, da me vse skupaj ne bo stalo niti en sam 'počen groš!
No, pa še ve druge dajte tako, pa bo precej skupaj ves denar za pralni stroj, muzej in še za marsikaj drugega!!
"I bet you any money, that ['ll be the prettiest girl at the conference! And them are my v/ords—for the birds'
Kaj ne, da pridete tudi vi in se pokažete v ljubljanskem središču na Recher Ave., da se ogledamo, sežemo v гокз in katero rečemo! ?
Zanimiva seja in počastitev mater
CLEVELAND, Ohio—Redna mesečna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se vrši nocoj, v četrtek, 3. maja v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek seje bo ob 8. uri. Prijazno se vabi vse članice, da se gotovo udeležijo, ker seja bo zelo zanimiva.
Razmotrivalo se bo o konferenci, ki se vrši preko sobote in nedelje, o listkih za naš bazar in drugih važnih stvareh, najbolj zanimiva točka večera pa bo o "ameriškem muzeju imigracije" ob podstavku kipa Svobode v New Yorku, pri kateri akciji bomo sodelovale tudi Progresivne Slovenke.
Čeprav bomo imele polno stvari na dnevnem redu, bomo skušale skončati sejo kmalu, da bomo imele več časa za prijetno zabavo, ki bo v počastitev našim materam za "Materinski dan."
Prijazno se vabi vse članice, pridite na sejo in, se z nami razveselite.
Alma T. Lazar, tajnica.
kanada—indija
Vsaka pomoč, pa naj pride od-koderkoli, je Indiji dobrodošla. Indija se ne bo enostransko vezala na nobeno stran in bo kupovala orožje tako v Sovjetski zve^ zi, kakor v Veliki Britaniji, ali v Združenih državah. Tudi Kanada je priskočila Indiji na pomoč. Kanada bo prispevala z $7,500, da se v Indiji postavi tovarna za produkcijo atomske energije. Celokupni stroški tega novega podjetja so proračunixiu na $14,000,000.
dražje železnice
s 1. majem so se podražili vozni listki na ameriških železnicah železniških družb, ki obratujejo na ameriškem severu in na ameriškem zapadu. Tudi na amori-^kcm severozapadu. Vozni listki 50 dražji za 5^f. Ameriški jug je wstal pri starih c-^nah.
Povišek cene voznim listkom jo odobrila Meddržavna trgovska Iv n-isija v Washingtonu, ki ure-"iuj',? tudi prometne razmere med P'.sameznimi državami.
Vi
m vase soci
ialno
zavarovanje
Тиш)
Чршл
/
Piše TERRENCE M. CULLEH Vprašanje: Jaz sem vdova ^ imam petletnega sinčka. U prejemava podporo Socia^^ ga zavarovanja na podlagi
služka mojega pokojnega ža. Nameravam se
lOVB"
пЈог ginS'
uki"
poročiti in moj bodoči ^ hoče adoptirati mojega Ali mu bo v tem slučaju njena podpora Socialfl®^ zavarovanja?	-j,
»—Mrs. J. P„ E. 147 Odgovor: Ne, Mrs. J. P-pora ne bo ukinjena. Socialnega zavarovanja videva, da če otroka 1^^^ adoptirajo njegovi < starši, stari-starši, stric teta, mu bo podpora naka^ na v naprej. Ampak če bi ^ , izven tega sorodstva ^ Vašega sina za svojega, tem bi prenehal dobivati podporo.
Vprašanje: Jaz sem 73 let stafi® še vedno delam. Kot mem, lahko prejemam ro Socialnega zavarovanja delam še kar naprej. Ali res ?	J
—L. H., St. Clair
Odgovor: Da, Mr. L. H.,
res, in Vam svetujemo,
greste na urad Socialnega^, varovanja čim preje in vlo^ Vašo prošnjo. Glasom za^^, spremembe v zakoniku So^i^ nega zavarovanja, je osebi, stari 72 let ali veČ, jemati podporo Socialnega ^ varovanja če dela ali ne. Уј Vprašanje: Moj mož je leta 1948. Tedaj so mi dali, da jaz nisem upravic®" do podpore Socialnega vanjem samo tri leta. Radi vedela, če se najnovejše membe v zakonu tičejo mene v kakšnem o žiru.
sem 69 let.
—Mrs. L. s.. E. '2
S''
Odgovor: Z veseljem Vam
ti'
ročamo, da se spremembe čejo tudi Vas, Mrs. L. S.
zakon predvideva, da če oseba, ki je umrla pred
ser
50
tembrom 1950 leta, zapuS' ženo ali mladoletne otroke, ti upravičeni do smrtnio^ podpore, pričenši s sept^"^ brom 1954 leta, in sicer, če ^ taka oseba delala vsaj leto in pol pod Sociainim varovanjem. Priporoča ^ Vam, da greste čim preje urad Socialnega zavarov®®^, in vložite svojo prošnjo, vsak mesec, ko odlašate, meni izgubo podpore.
zmage slovanov
Na Dunaju se je( vršila teK^'^ , tenisu za znani Davisov pol^^' Tekma se je vršila ■ med rep^'^ zentanco Češkoslovaške in P''^' stana. Zmagali so Čehi s 3: O-
V Beogradu se je vršila tekma med reprezentanco slavije in Egipta. Tudi v gradu so zmagali Jugoslov^^' nad Egiptom s 3: 0.
Oan F^rogresivniH Slov^Hl^^ASierilto
v liedeijo, 6. емаја v Ameriško Jugoslovanskem centru na Recher Ave. - Konferenca zjutraj ob 9.30. Večerja s Droaramom zvpćor a
• ■	HABNAR . ORKESTRA	* ★ ★	VABLJEN SO CLANICE IN PRIJATELJI	*	*
Pevski zbor "Triglav"
vabi na
in spevoigro
"SRCE IN DENAR"
v liedeijOy 6» ШЗЈЗу ob 4. uri popoldne
v SACHSENHEIM dvorani, 7001 Denison Ave.
PO KONCERTU DOMAČA ZABADA v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
ENAKOPRAVNOST
' BXRAN 3
Slovenski gozdarji v južnih državah
Po lastnih doživljajih spisal frank troha
(Nadaljevanje) Ugovarjati ni hotel nihče An-bilo pa tudi z de-»^daljevati. In delo je šlo zo-bi bilo nič
ton ^ °'^ozabiti pa vseeno nis-o§li tistega dogodka.
tudi^*^	v koUbi kakor
Died spanjem smo imeli pa
kom»^ .^b'^ambo proti nadležnim nan».	bili komarniki,
bjj	iz redko tkanega
ste	nitmi. Tiste vr-
najbolje
sili ° proti komarjem. Obe-posteljo ter jih 8telia	kakor je bila po-
kletl	široka. V tistih
je podobnih napravah se nag	počivalo, samo ako
preveč nadlego-Đas i	se je pripetilo, da
Vpiii, ^	znoj oblil od pre-
^ soparice.
ђјц P^ tistemu, ki je v spa-tiščal poleg
ter
(Јд v .. . -	"
V y	Zjutraj ves otečen in
iHog v^' se pa nikakor ni eOce ubrnnifj pikom, mora
^afnika. Komarji so v celem
planili
na dotično mesto
opikali spečega gozdar-
priti
Ker
ubraniti bolezen oziroma mrzlica.

^ blag spomin
nice smrti našega ljubega soproga in očeta
Prve
oblet
Iword Baitt
J® umrl 2. maja 1955. leta.
leto dni.
ko	se srejinih dni,
Sedal , si med nami Ti, Пе prazno je pri nas,
isi se več Tvoj mili glas!
"a Te je naš zaklad, Pri ћ	nas Te imel je rad.
a v zdaj se veseliš,
®rcih naših Ti živiš,
Žalujoči ostali:
. Soproga in otroci
od nas odšel si Ti!
Cl,
^l^nd, Ohio, dne 3. maja 1956
Vsa ta nadloga pride nad gozdarja le v poletnem času. Le kratek čas pozimi, je za gozdarje ugoden ter nimajo takih nepri-lik. Toda zimski meseci preidejo kmalu, poleg tega so pa še slaba vremena, vsled česar nikakor ni mogoče, da bi se moglo živeti z zaslužkom zimskih mesecev.
Ko nastopijo poletni vroči dnevi, je treba že ob treh ali ob štirih zjutraj vstati ter se podati na delo. Tedaj je najslabše za tistega, ki mora skuhati zajtrk, kajti mora eno uro prej vstati. Ko ima pripravljen zajtrk, tedaj šele zbudi druge tovariše. Ima pa tudi precej opravka, da jih spravi iz postelje. Ni čuda, da se vsak brani vstati iz najslajšega spanca v zgodnjih hladnih jiitrih. Toda gozdar se mora žrtvovati, ako hoče, da bo kaj zaslužka, kajti ob osmi uri ali ob deveti je treba že delo ostaviti v poletnem času. Iz tega je razvidno, da sq gozdarji v južnih gozdovih veliki trpini. Vzdržijo samo zato, ker so od mladih nog vajeni gozdu.
Nekaj strašnega in groznega je v omenjenih južnih močvirjih vihar, ali kakor smo ga imenovali, ciklon. Omenjeni vihar se naraje tam pojavi, kjer so« velike vode, jezera in reke.
Hud ciklon sem preživel v ala-bamskem močvirju, potem ko sem se bil preselil iz države Georgije. Tedaj sem gotovo mislil, da imam smrt pred očmi. Moč narave je nekaj strašnega ter si človek pravi, temu pa ne boš ušel, le pripravi se na smrt.
Bil je vroč soparen popoldan, nekega dne v juniju. Listje visokega drevja preko močvirja se je prav malo gibalo, skoro bi rekel, da nič. Nikakega vetra ni bilo opaziti, vsled česar smo pričakovali, da se mora pojaviti huda nevihta v najkrajšem času. Toda bilo je pa povsem jasno, zato sem jaz dvomil, da bi dobili dež kaj kmalu. Nekaj časa smo se obotavljali, ali bi šli na delo ali ne, končno smo se vseeno odločili, da smo šli. Tedaj smo bili že vsi rahlega zdravja ter smo vsak čas pričakovali, da bo enega in drugega napadla mrzlica, kar se je bilo tudi v kratkem času zgodilo.
Ko dospemo po nekako desetih minutah hoda v prostrano močvirje, v temne sence visokega drevja, začnemo delati. Lotila

£
liUCLIU POULTRY
leSth ST., КЕ 1-8187	Jerry P^lkovček, lastnik
aia^ '^^'^ovrstoH perulnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje Npv Д "'^'■ofila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd POSEBNEGA: Prodajamo kokoSi tudi zrezano na kose nahavitp «nmo nnf кпчр ki va,n naihoH iisajalo
ke
S E D M A K
kršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo ^1-325 EAST '56th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD.
ntnore 1-6580
IVanhoe 1-6370
SEDAJ JE ČAS
* pokriti vašo streho ali staviti novo streho vrštmrv	ali žlebove,
VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. ® oelo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo in jamčeno. ^-ene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY, OHIO ali pokličite telefonično Newbury 1-283
se nas je pa taka žeja, da smo si jo v zelo pogostih presledkih gasili. Znoj nas je oblival, da smo bili vsi premočeni od njega. Nekaj časa smo delali, nekaj časa počivali, pri tem se pa ozirali v nebo, kaj se bo vendar izkuha-lo iz tega vremena.
Nismo bili dolgo časa pri delu, ko smo bili že vsi omagani. Kar naenkrat začujemo neko šumenje in bučanje. Nebo se je nekam potemnilo in postajalo čim-dalje bolj temno, pojavila se je sapica ter pihala v eno smer ter vedno z večjo brzino. Starji gozdarji so naenkrat izpregovorili: —Ciklon je!
Kaj bo? kam bežati?—vprašujemo drug drugega! Jaz sem še čutil napad mrzlice, zatorej sem rekel; — Nikamor ne bom bežal, ker tudi ne uidem, kajti komaj na nogah stojim. Bučanje postaja huje in huje, vihar čim-dalje močnejši. Drevje se vse v
eno smer upogiblje, nebo se je popolnoma potemnilo, da je po stalo tema kot v mraku pred nočjo.
Tedaj sem zairul samo še en glas:—Bežimo! In bežati smo začeli na vse strani, kamor si je vedel kdo pomagati. Tudi dva nisva ostala skupaj. Jaz sem vedel, da uiti ne morem, torej sem si moral poiskati zavetje v bližini Sreča mi je bila mila, da sem dobil visoko izruvano drevo, nakar sem se vrgel v kotajno poleg izruvanega drevesa pod korenine. Tam sem se oddahnil ter pričakoval, kaj bo. Bobnelo in šumelo je, da je bilo groza, drevje je padalo in velikansko vejevje se je lomilo, dokler ni začelo pojenjevati ter so začele padati prve deževne kaplje in se je vlila močna ploha. Nevarnost zame je bila odstranjena in sem se podal proti kolibi v strahu za svoje tovariše. Prav tako so bili tudi oni v strahu zame. Končno smo zopet po prestanem strahu srečno in zdravi vsi dospeli v kolibo ter bili hvaležni, da ni bilo hujšega. Hud in strašen ciklon se je bil pojavil, toda nas je bil le ošvrknil. Naslednji dan smo
VOLITE ZA VAŠEGA ROJAKA
Nicholas P. Rescic
^ ^ DRŽAVNEGA POSLANCA
Na demokratski listi
Njegovo geslo je:
boljša posluga za davkoplačevalce
primarne volitve v torek, 8. maja 1956
Metropolitan Democratic Committee MICHAEL PUSTI, načelnik CHARLES JARVIS, blagajnik
potrebuje
m
^	as
GOVERNOR
VPRAŠAJTE ZA DEMOKRATSKO GLASOVNICO # V TOREK, 8. MAJA DiSalle for Governor Committee џ Carl Schwyn, Chairman
Izrežite to in vzemite s seboj na volišče
TAXPAYERS SLATE
Democrats
Governor
— (Vote for 1 )
JOHN E. SWEENEY
County Commissioners-
JOHN WILAMOSKY JOHN T. DcRlGHTER
■ (Vote for 2)
County Prosecutor _ (vote for i)
MICHAEL PliSTI
Sheriff _ (Vote*for 1)
JOHN M. NOVAK
State Senate _ (vote for 4,
RAY R. JARLONSKI RE FOREST MELLON
JOSEPH W. GATZ GERALD S. GREENE
State Representative
(Vote for 8)
john e. talan joseph f. gornick jack m. levin
Nicholas p. rescic
george l nyerges anthony l. nosan e j. kelly charles jarvis
^'Boljše ugodnosti za davkop^'^^^^dlca'"
Metropolitan Democratic Committee
Michael Pusti. Chairman Charles Jarvis, Treasurer John E. Talan, Secretary
pa zvedeli, kfiko veliko škodo je napravil v naši bližini. Prekucnil je hiše in zahteval več človeških žrtev. Poleg povodnji se mi je zdel ciklon še bolj grozen, kar je tudi resnica z ene strani. V drugem slučaju je pa tudi povoden j oziroma poplava nekaj strašnega.
Torej tega zla imajo prebivalci po južnih državah več kot preveč.
Hujšega viharja kot je ta, ki sem ga opisal, nisem doživel v južnih gozdovih, čul sem pa pripovedovati druge gozdarje, kateri so rekli, da je po nekaterih krajih ciklon tako opustošil gozdove po močvirjih, da se ni dalo niti skozi priti. Vse je ležalo podrto, polomljeno in izruvano v koreninah. Bivališča domačinov vsa razdejana, hiše prevr-njene, vsakovrstno predmeti odneseni na milje vstran. Najhujši ciklon se je završil v tistem času, ko sem jaz bival v omenjenih državah, v državi Texas, v pristanišču Galveston. Tedaj je napravil ogromno škodo v pristanišču, na parnikih, jadrnicah ter poslopjih. Dosti je bilo pa tudi človeških žrtev.
Sedaj se naj pa še malo dotaknem svojih gozdarskih tovarišev in hočem še nekoliko opisati njih doživljaje, kakor so mi jih nekateri sami pripovedovali.
Po neki selitvi smo se bili zopet razšli in na ta način sem dospel k drugi skupini, kjer smo nadaljevali navadno delo. Moj tovariš je bil svoj čas zaposlen v louisijanskih gozdovih, kjer jih je doletela strašna ter nepričakovana nesreča. Pogorela jim je bila namreč koliba ter vse njih imetje. Rešili so le tisto, kar so imeli na sebi. Ker sem se zanimal, sem ga prosil, naj mi pove, kako se jim je bilo pripetilo, nakar mi je vse razodel:
Ko so se nekega jutra podali na delo, nekako eno miljo proč, so zapustili kolibo, nič slabega sluteč. Pred poldnem, ko se je eden izmed tovarišev podal v kolibo, da pripravi običajno opoldansko jed, je pa obstal kot od strele zadet, ko je zagledal, da jim je koliba pogorela in se je le še smrdeč dim valil iz po-drtin. Ves preplašen je stekel nazaj k drugim tovarišem ter jim razodel strašno novico. Vsi zbe-
gani so odhiteli k pogorišču, čeprav so vedeli, da jim ni več pomoči. Kako je ogenj nastal, se ni moglo nikoli dognati ter je postalo popolnoma zagonetno. Eni so ugibali, da jih je kdo najprej okradel, potem pa še zažgal. Morda je bilo to, morda kaj drugega. Prva stvar jim je bila, dobiti si začasno bivališče, katero so dobili pri bližnjem domačinu, ki jim je bratsko postregel in jim nudil prvo pomoč in dokler si niso vsega potrebnega nakupili ter si zopet drugo kolibo zgradili.
Poleg imetja jim je tudi nekaj denarja zgorelo, toda večjo svo-to so imeli shranjeno v steklenici, katero so zakopali v zemljo.
Naj mimogrede omenim, kako se gozdarji obvarujejo, da jim ni denar ukraden ali na drug način uničen. Vsak človek mora vedeti, da bi bilo nespametno^ imeti veliko svoto denarja v kov-čeku v kolibi, katero lahko vsak odpre in izropa. Da se pa večje nesreče vsled izgube denarja preprečijo, napravijo tako:
(Dalje prihodnjič)

Za dobro delo ponovno izvolite
Anthony F. Novak
za državnega poslanca
Podpiran po Cuyahoga County Democratic Executive Committee
in priporočan v ponovno izvolitev po; Cleveland Press in Cleveland Main Dealer
Vprašajte za demokraisko glasovnico pri primarnih volitvah 8. maja 1956
in napravite križ pred imenom
ANTHONY F. NOVAK
Bailey*s
k
K
MERCHANTS RDEČE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
4 TRGOVINE
55% Dacron—
45% volnene
TROPIUI SUKNJE RAZPRODAJA
reg. 50.00 vrednost
34.78
dodatne hlače 8.95
Poseben naJkup oblek ob OBLETNICI— v blagu za toplo vreme—Du Pont Dacron za lepo prilego in volna za udobnost. Se ne zmečka v dežju ... madeže lahko operete! Svetle, srednje in temne barve v vseh merah za moške. Flecks, stripes, nubs in navadne dobite v skupini. *Du Pont polyester tkanina.
za celoletno nošo . worsted
OBLEKE Z 2-HLAČAMI
VREDNOSTI $60 DO $65
149
Krasne nove spomladanske worsted obleke, fino ukrojene v svetlih in temnih barvah. Eno-prsne in z 2 ali 3 gumbi. Regularne, kratke, dolge.
BATLEY'S drugo nadstropje in v podružnicah
stran 5 ^
enakopravnost
Gustave le Rouge:
HISTERIJA
roman
(nadaljevanje)
—Saj ne veste, kaj sem pretrpela od svoje mladosti in koliko gorja mi je bilo namenjenega. Morda vam nisem pravila, da sem kraljevske krvi. Moj oče, radža Kiimbakame, je vladal eno najbogatejših pokrajin kraljevine Ude. Angleška vlada ga je pa polagoma popolnoma izropala in končno je bila njegova kraljevska čast le v zasmeh. Prisostvovala sem razkosavanju posestev svojih prednikov in ropanju stoletnih zakladov, ki jih je odnašala tolpa pohlepnih angleških uradnikov. Služabnike, ki so nam bili zvesti, so pod pretvezo ro-varjenja žapirali in nekatere celo obesili.
Mladi možak je bil ves prevzet od teh razkritij, ki mu jih je dejala Misterija. Njena v tem trenutku skoraj tragična lepota je napravila nanj izreden, poveljujoč utis, in čutil je, kako ga je čudna ženska le še bolj navezala nase.
—Boste že videli, je dejala živahno, strašni dogodki se pripravljajo. Zapadna civilizacija leži v zadnjih zdihljajih in blizu je dan, ko pride orijentalski svet na vrsto, da prične zapovedovati vesoljstvu.
Kennedy jo je poslušal čisto fasciniran. V žarečih punčicah mlade žene se je bliskala njena volja.
—Pozabili ste na Llonela Bra-dyja, je nenadoma dejal Kennedy s pritajeno jezo. Po vsem tem, kar ste mi povedali, se čudim, da mu tako zelo prizanašate.
—Res je, če ima človek tako velikr"ske načrte kakor -jaz, se
CHICAGO, ILL. ГОћ
RESULTS пм ^DVERTISmG
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - MEAT MARKET — 4 large rooms. Corner. Polish-Ukranian neighborhood. Ill health. Make offer.
BRunswick 8-1991
GAS STATION for sale or rent to right party. Good location on highway intersection.
Riverside 7-0729
OWNER of Building will rent grocery and vegetable store. Stainless steel fixtures. Long lease. Reasonable.
BRunswick 8-8479
BARBER SHOP — Two chairs. Well established. College town. Population 10,000 in the prime beef center. — U. R. White, 69% E. Side Square, Monmouth. 111. Tel. 2278
LIQUOR. DELICATESSEN AND LOUNGE — Modern building. 30x85; parking area. Reasonable.
LYons 3-3459
ne sme ustavljati pri osebnih vprašanjih. Toda pravkar sem sklenila, da Lionel ne sme biti ovira pri izvrševanju mojih načrtov. če se jim bo pa še nadalje ustavljal, ga zdrobim kot kozarec !
Misterija je obmolknila.
Približala se je okroglemu zrcalu, ki je stalo na njeni toaletni mizici. Imelo je bogat okvir iz rezljanega lesa, vloženega z biserno matico. Pritisnila je na gumb, ki je bil skrit v teh okraskih. Tu se je zrcalo zavrtelo in skozi okroglo odprtino je kom-tesa opazila člane udruženja Mygalov, ki so urejali svoje račune pod očetovskim vodstvom Kitajca Wang-Taia.
—Vse gre dobro, kakor vidim, je dejala. Niso se preveč razburili zaradi precejšnjega odbitka, ki sem ga napravila ta mesec na račun dobička udruženja.
Kennedy ni mogel zadržati nasmeha:
—O, saj so imenitno dresirani. Nihče se ne upa ganiti. To so res ubogljivi sužnji.
—Prav imajo, če gredo ravno pot naprej. Saj vedo, kaj jih čaka, če bi se upali ustaviti se mojim ukazom. Naj se le spomnijo, kaj se je dogodilo Pepperdingu, krupjeju v kazni, ki je prišel na misel iti k detektivom in jim povedati ono malo, kar je doznal o organizaciji Mygalov.
—Da, vem, je dejal brezbrižno Kennedy, zaboden je bil na pragu urada policijskega direktorja.
—Ta zgled je imel uspeh. Kadar se kdo naših družabnikov pokaže nesramen, omeni Wamg-Tai mimogrede zgodnjo smrt krup-jeja Pepperdinga, in takoj je vse v redu.
Pri teh besedah je Misterija spet pritisnila na gumb mehanizma v bisematem okviru in znova se je v zrcalu pokazal njen ljubki obraz; železna klet In njeni gostje pa so izginili.
—Sedaj pa, je dejal Kennedy, če hočete, se vrniva k praktičnim stvarem. Ne pozabite, da sem javil Wang-Taiu, da pove zanimivo novico ostalim družabnikom.
Chicago, Ш
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER — Reliable
Cooking. 2 children. Stay. Own room. Top wages.
CEdarcrest 3-4494
FEMALE HELP WANTED
COOK - GENERAL HOUSEWORK — Experienced with good references. 3 adults, 13 year old boy. $50.00 week. Stay. Own room.
VErnon 5-2756
EXPERIENCED WOMAN for General Housework and Cooking. — 2 adults. Stay. Own room, bath and radio. Excellent wages.
Phone collect — GLenview 4-0440
sheba uranium mining & exploration, inc.
5,250,000 Shares of Common Stock at IV2C
Own 31 claims in Harts Draw in Indian Creek area in San Juan County, Utah
Exploratory work now being done on our own property and will do same on other mineralized claims that can be leased.
Offering circular obtainable from us.
Sheba Uranium Min. & Expl. Inc.
513 Kiesel Bldg.. Ogden. Utah
Please send me the Oft^ering Circular on 'Sheba' Inc.
Name ____________________________________________________________________________________
(Please Print)
Imava torej zelo malo časa. Kmalu moram dol k njim.
—Torej, je dejala, jaz nisem ničesar spremenila v svojih načrtih. Sedaj, ko poznam dolžino in širino in torej natančno lego zaklada, nima smisla, da še odlašam : še danes odpotujem z ek-spresom. Moram prispeti pred Lionelom Bradyjem.
—Ali me vzamete s seboj?
—Čemu?
—Prosim vas lepo!
—Kaj mislite, da nisem dovolj inteligentna, da uredim zadevo sama? Bodite prepričani, dragi moj Kennedy, da ne potrebujem nikogar.
—Gotovo ne, je vzkliknil mladi mož prepričevalno; toda ek-spedicija te vrste, kot se je lotite sedaj vi, ima za posledico tisoč neprijetnih malenkosti, za katere bi raje videl, da bi vam bile prištedene. Potem pa, kdo ve? Lahko postanete bolni ali pa padete v roke svojim sovražnikom. Dobro bi bilo, da bi v tem primeru imeli zvestega prijatelja poleg sebe.
Misterija je nekaj trenutkov omahovala.
—Naj bo, je dejala nato s ponosom, pojdite z menoj. ,
Mladi mož je zardel od zado-voljivosti in goreče je poljubil komtesino roko.
—Bodite pametni, je rekla ko-ketno, sicer vas pustim.
—Če bi vedeli, kako vas ljubim! je tiho dejal z glasom, ki je drhtel od zadržane strasti. Srečen sem zaradi tfe ekspedicije. Morda mi nudi priliko, da vam storim kako uslugo.
—In naravno si predstavljate, je dejala hudomušno, da vam bom za to hvaležna in postala manj kruta z vami?
—Taki računi mi niso nikoli prišli na misel! je vzkliknil ne-voljen. Ljubezen, ki jo gojim do vas, je čisto nezainteresiran občutek.
—To je res lepo.
—Norčujte se iz mene, kolikor se hočete, toda moja ljubezen do vas je ena onih ljubezni, ki so brezupne. Vi se zame prav nič ne zanimate in prepričan sem, da me ne boste nikoli Ijubi-U.
Mlada žena, ki jo je slepa Kennedyjeva strast neznansko zabavala, se je igrala ž njim, kot mačka z mišjo.
—Pravite, da vas nikoli ne
HIŠE NAPRODAJ
HIGHLAND HEIGHTS Blizu Chardon in Richmond Rd.
Na Strumbly Dr., V2 milje vzhodno od Richrnond Rd.-Krasrne hiše "ranch" tipa s, 3 spalnicami; iz lesa ali zidanega veneer; pritrjena garaža za 2 avta. Vse modterne izboljšave. Voda, kanalizacija, in drugo pla čano po gradbeniku. Hiše so na restrikti ranih lotah 90x200 in večjih. Začetna cena je $27,500.
Si jih lahko odgledate po dogovoru.
Pokličite gradbenika.
FRANK STRUMBLY & SONS HI 2-4479
zidarstvo
Zgradim novo hišo ali garažo: izvršim popravila in postavim klet pod staro nišo.
Za pojasnila se obrnite na zanesljivega gradbenika JOHN YAGER
IV 1-5702
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO •
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clalr Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
Oglašajte v Enakopravnosti
bom ljubila? je dejala s svojim najbolj očarujočim nasmehom.
—Saj ste mi to pogostokrat rekli.
—Res je, toda kdo ve, ali morda ne spremenim svojega mnenja La donna e mobile . . . Niste mi antipatični in to je že mnogo.
To je bilo več kot preveč, da napravi iz razdražljivega Ken-nedyja najsrečnejšega človeka. Misterija je natančno občutila v tem trenutku, da bo ž njim lahko napravila, kar bo hotela. " —Pustimo neumnosti, je dejala in vrnimo se k praktičnim stvarem. Ko dovršite z Mygali, vzemite dva sedeža v pullman-vagonu v mehikanskem ekspre-su.
—Dobro.
—Vzemite seboj samo najpotrebnejše stvari; ne pozabite pa dovoljne množine browningov in nabojev, kakor tudi ne lekarniških potrebščen in zaboja whiskyja.
—Ekspedicija take vrste stane precej.
—Na to sem mislila že vnaprej. Glavni stroški ekspedicije so kriti z odbitkom tega meseca na račun Mygalov. Pripravite jih, da se prihodnji mesec dogodi isto!
—Preveč ne bodo zadovoljni s tem, pred vsem ne kapetan Rattlesnake.
—Vaša zadeva je, da jim razložite, da se udeleže s svojim denarjem podjetja, pri -katerem osebno ničesar ne riskirajo.
—Zahtevali pa bodo različnih podrobnosti.
—Dajte jim jih čim manj mogoče. Med njimi so ljudje, ki so zmožni zanimati se za podjetje na svoj račun.
—Tudi Wang-Tai?
—Predvsem Wang-Tai. Pri stvari, pri kateri se da nagrabiti zlata, je stari bandit vsega zmožen.
—Izvršim točno vaše ukaze.
—Ne pozabite pa, je dejala smeje, da sem s pomočjo telefona in svojega magičnega zrcala, kakor ga imenujete, nevidna in kljub temu prisotna pri vsem, kar se govori in godi v železni sobani. Idite dol, dragi moj Kennedy, gotovo so že nepotrpežljivi. Spravim dvigalo v tek.
Lahno je porinila mladega moža v kot sobe, kjer je stopil na kvadrat v parketu, ki se ni v ničemer razlikoval od ostalih tal, tako da ga nihče ni mogel opaziti.
Nato je odprla predal elegant-
ne omare, kjer je bil skrit mehanizem, in potegnila za kovinski vzvod. Tedaj se je kvadrat, na katerem je stal Kejinedy, začel pogrezati in izginil je ž njim v temne globočine.
Minuto pozneje se je mladi mož predstavil članom udruženja Mygalov, ki so ga nestrpno čakali.
Misterija se je približala svojemu zrcalu, pritisnila na gumb in zadovoljno smehljaje gledala in prisluškovala.
—Ta mal Kennedy igra svojo ulogo izbomo, si je dejala. Vsi so navdušeni, celo Kitajec. Kennedy mi je zelo naklonjen; res škoda, da ga ne ljubim . . .
Raztreseno je spet pritisnila na gumb, prikazalo se je zrcalo in vsa zamišljena je ogledovala svoje lice.
—Da, vsi me smatrajo za lepo, je dejala melanholično s tihim glasom. Toda menda nisem še dovolj lepa, da bi mogla ugajati gospodu Lionelu Bradyju! Tem slabše zanj. Smrtno me je razžalil s svojo hladnostjo in videl bo, na kak način se maščujem!
II. DEL.
V deželi Aztekov
Prvo poglavje "South-Mexico Express"
Izvolite...
demokrata
Anthony L.
NOSAN
STATE REPRESENTATIVE
Sposobni možje napravijo dobro vlado
PRIMARNA VOLITVE 8. MAJA 1956
ANTHONY L. NOSAN

Vprašajte za nad ognjem varjeno
.■|p|
Str oh's...
je bolj osvežujoče!




Stroh's je edino ameriško pivo var jeno nad ognjem ... pri 2000 stopi njah. Zaradi tega ima Stroh's lažji, bolj osvežujoč okus, s katerim se ne mpre primerjati nobeno drugo ameriško pivo. Vprašajte za Stroh's pivo. v steklenicah ali kozarcih v vaši priljubljeni gostilni ali resta-vrafjiji






THE STROH BREWKY COMPANY, DETROIT 24, MICHIGAN *'
je lazje!
Ugajalo vam bo
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
Ko je Lionel Brady odšel %, ma, je hitel v urad južno-®^ kanske železniške družbe. S« formacijskega urada, na ga se je pbrnil, ga je začu pogledal, ko mu je bil katero pokrajino želi
•Dežela, v katero hočete
ti, mu je odvrnil, je ena
na?"
UUVX1111,	---- ^
divjih in morda najmanj ^ kanih na svetu. Cele dne^f ste korakali, ne da bi duše in ne da bi zapazili c
v	• ftli VO®
skega bivališča, drevja a"
—Vse to mi je znano, P' nestrpno prekinil Lionel, D pa vedeti za najkrajšo po^'
Uradnik je pogledal n& stenski zemljevid.
(Dalje prihodnjih
DEMOCRATIC PABlJ
PODPIRAISri KANDIDAT^' IMAJO PREDNOST
IZVOLITEV	s
Prosimo, izrežite in vzenu
seboj na volišče .«
VOLITE ZA VSE Tfe KANDH"' GOVERNOR
MICHAEL v. Dl SALLE LIEUTENANT GOVERNOl^
EDWARD R. TEPE COUNTY OFFICERS LEONARD F. FUERST
Clerk JOHN F. CURRY JAMES DONNELLY Commissioners DR. SAMUEL R. GER^^*
Coroner ALBERT S. PORTER
Engineer JOHN T. CORRICAN
Prosecutor frank s. day
Recorder JOSEPH M. SWEENEY
Sheriff'
FRANK M. BRENNAN Treasurer
STATE SENATOR JOSEPH W. BARTUNEK ( ANTHONY O. CALABl^^ JAMES M. CARNEY THOMAS O. MATIA REUBEN M. PAYNE JULIUS J. PETRASH STATE REPRESENTATIVE JAMES H. BELL JOHN J. CONWAY HUGH A. CORRIGAN MICHAEL J. CROSSER . WILLIAM PATRICK ANNE M. DONNELLY FRANK E. FAGAN FRANK M. GORMAN JAMES P. KILBANE WALTER W. KLEIN CHARLES W. LAZZAR^ JAMES F. McCAFFERY MARK McELROY JAMES J. McGETTRiCK RAY T. MILLER, JR. ANTHONY F. NOVAK RAY RICE
EUGENE J. SAWICKI
CONVENTION DELEGATES 20th DISTRICT DAN W. DUFFY JOHN J. GALLAGHER
21st DISTRICT JACK P. RUSSELL CHARLES V. CARR .5 THEODORE M. WILLIA'^ RAY T. MILLER, JR.
22nd DISTRICT michael j. crosser frank m. gorman mary ellen murph^ anna schwarz
23rd DISTRICT john j. carney george a. green dorothy gorman mary novak CENTRAL COMMITTEE 20th DISTRICT dan W. duffy anne m. donnelly 21st DISTRICT " jack p. russell helen novak
22nd DISTRICT anthony j. russo anna schwarz
23rd DISTRICT james carney mary novak RAY T. MILLER, chairma"^ Cuyahoga County Democratic Executive __Commit.tep	—