Cifafeljem v pouk In zabavo. lloOiici prl 5ios__!_, Splošno o glavnem natakarju. Glavnemu natakarju jetnišnice v PaFizu pravijo Diogen in skrbi za bogate jetnike, ki polagajo važnost na dobro preskrbo. Diogen vidi, kako pripeljejo njegove g-oste v zapore v verigah, deli z njimi upanje na svobodo, mora poslušati njih obupne izbruhe, sploh je on edini zaupnik, iki jim stoji ob straJtii, iko se pripelje pred jetnišnico voz z giljotino. Pred obglavljenjem postreže na smrt obsojencu s klobasico, s kozarcem ruma, s cigareto itd. Nato še hitro ikasira zadnjo napitnino. Zastonj ni niti rabljevo kosilo, trdi Diogen." Diogen je majhen, suh, mišičast mož _ upognjenim nosom. Oble.en je kakor iVsi drugi natakarji. Pariški časnifcar je imel z Diogenom pred kratkem razgovor, katerega je obelodanil v listih. Iz tega razgovora prinašamo tndi mi par zanirniv.sti. Vilice Ł_. nož. Diogen je ob prihodu poročevalca pripravljal za bogatejšega jctnika pečenega piščanca. Na začudenje časnikarja je razrezal pečenko na same male ikoščeke. Časnikarjevo radovednost je razpršil Diogen z naslednjim pojasnilom: »Najsti'O_je je prepovedano, jetniku dati v r.ke nož ali vilice. Kolikokrat se je že zg.dilo, da si je kateri odprl z nožcm žile ter je izkrvavel. Ko si je nekcč neki zločinec iztaknil z vilicami oči, so prepovedali tudi to jedilno orodje. Žlica sc je izkazala kot povsem nenevarna. P.adi tega zrežcm ikurjo pe_enko na tako drobne kose, da jo lahko povžije jetnik z žlico. Ako je pa kateri znan v zaporu kot p_seben nemirnež, mu nadenejo med obedom verige.« To je bil gosi Med tcm je bil odnesel Diogen pcčeno ikuro v Jetnišnico. Po povratku jc nadaljeval z doživljaji: »Oustric, to je pač bil gost! Bil je nobel ter velikopotezen. Nikdo mi še ni podaril toliko in tako visokih napitnin. Zakaj pa ne? S svojimi banenimi p-osli si je prisleparil par milijard. Sta,visky je pravi zaeetnik . . . Razvajen goltanec je imel Oustric! Hrano si je pustil prinašati iz kavarne »Paris«. tVčasih, če ni bilo pripravljeno kosilo po njegovem okusu, je grozil s pritožbo. Ko so ga izpustili lepega dne iz zdravstvenih ozirov predčasno na svobodo, je pozabil na raeni običajno napitnino. Par dni za tcm sem prejel od njega oprostilno pismo, katercmu je bil priložen ček. Škoda, da nimam vsaki dan vsaj onega takega gosta, kakor je bil Oustric . . .« Dve žeaski. »Braun de Solar . . . slabotna, nežna Senska. Po cele dneve je presanjala . . . Imenoval sem jo »spominčico«, ker je bila taJko tiha. Kedo bi verjel, da je odrezala z britvijo burbonskemu princu glavo? Kadar je sedla h kosilu, si je nataknila očala. Jedla je veliko kakor kak voznik. Pospravila je ogromne ikose pečenke in je izpraznila pol litra vina v eni sapi. Nikdar ne bom pozabil na Elie Rambon, na morilko zakonskega para Tokhar. Bila je strogoverna judinja. Za mizo je sedla natančno po židovskih predpisih. Pregledala je meso, če odgovarja pripravi po Mozesovi postavi in nato si je umila one roke, s katerimi je zadavila omenjena zakonca. M.rilec predsednika. Rus Gorgulov, morilec predsednika Doumerja, je ostal tudi v zaporu pravi mužik. Jedel je glasno cmokajoče kakor žival in se je ves popackal. Za nikogar se ni prav zmenil. Če je odpii usta, so privreli iz njih živalski glaso vi. Poleg krožnika je imel vedno papir ter svinčnik. Naenkrat je odložil ž.ico in je pričel pisati. Kaj pa? Pesmi o odrešenju sveta. Nikoli mi ni dal napitnine. Napiiaine. Napitnine v jetnišnici tvorijo posebno poglavja. Najbolj radodarni so goljufi, sleparji s čeki in bankroterji. So pač finančniki. Tudi bankirji so dobri gosti. Treba pa povdariti, da so ljudje iz finančnih krogov v jetnišnici bolj redke prikazni. Diosjen nad.iljuje. Škoda, kako lepo bi bilo, če bi bil dobil za gosta Staviskega. Pomnite, ta je bil strokovnjaški poznavalec dobre kuhinje. Prenašal je jedi le iz dveh pariških restavracij. K vsaki jedi je pil šampanjea in nato še stoletni konjak. Res škoda, Stavisky bi bil prinesel v našo jetniško restavracijo nekoliko več življenja in bi bil ostal dolgo let naš gost. Imcl je lepo navado, da je dal vsikdar pla.ilnemu natakarju napitnino 100 frankov. Če že ni on, bo pa prišel k nam kateri drugi. Na Francoskem je v zadnjem času še več Staviskih, ki so še na svobodi . . .« Ą!cmilec. »Nočem Vašega življenja, ljuba goppa! Hočem samo Vaš dcnar!« Bogata vdova: »Saj ikaj takega sem si mlslila! Ravno taki ste ko vsi drugi raoški! Poberitc se!« Nevesta. »Bog zuaj kolikokrat so mc že vprašali, .c bi se hotela omožiti!« »Je to mogoče, Liza, katori te je povpra.al?« »Moji starši.« Ženitev in dobra služba. »Danes mi je obljubil moj ljubi, da me bo poro.il, kakor hitro dobi dobro službo.« »Ti si pač in ostaneS trapasta. Če bo res dobil službo, potcm mu vendar ne bo trcba tebe ženiti.« Predlog. Na podeželski postaji je bilo stranišče precej daleč proč. Na vratih je še bilo zapisano: »Ključ je dobiti v restavraciji.« Lepega dne jo pristavil nekdo k napisu predlog: »V nujnem slučaju se naj obrne vsakdo pismeno na želczniško ravnateljstvo v L...!« Zalivala za svarilo. »Danes zvečer igram v novem gledališkem komadu glavno vlogo.« »Prav lepa hvala za prijateljsko svarilo.« Prva violina. »Vi ste muzikant?« je vprašal g{>spod. »Kaj pa igrate?« »Prvo violino.« »Pa samo v gledišču«, je pripomnila godčeva žena. V zelo vročili ali tropičnih pokrajinah so se začeli boriti proti nadl.gi žuželk s pomočjo elektrike. Kolikega pomena je ta boj, lahko uvidimo pri poklicu v spomin, da znaša škoda na narodnem premoženju, katero povzročajo letno razni škodljivci iz vrst žuželk, težke milijarde. Borbe proti muham so se lotile v Ameriki predvsem mlekarne, saj so povzročale na leto muhe 60 milijonov dolarjev škode. Preko oken in vrat vseh prost.rov po ameriških mlekarnah so potegnili tanke žice vodoravno tako, da se mora muha dotakniti žice, če hoče sk.zi. Žičnate mreže napolnijo z električnim tokom in ta ubije vsako muho, ki sili v mlekarno. Za elektri.ni muholovec ni potrebno posebnih strojev za proizvodnjo električne sile, zadostuje že navaden transf.rmator. Izdatki za uporabo električnega muholovca so malenkostni. Kak da je učinek električnega muholovca, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da so na ta način po-blli na majhni mlekarski farmi tekom 10 dni 170.000 muh. Boj zoper škodljivce v tropičnih krajih je dovedel žc danes tako daleč, da zavarujejo ogromna polja proti mrčesu z elektriko in to posebno v no.i. Brezštevilni škodljivci so namreč posebno na delu v no.eli. Radi tega postavljajo v gotovih razdaljah po posebno rodovitnih in z žlahtnimi nasadi nasajenih plantažah močne elektri.ne žarnice. Žarnice obdajo od zunaj z žičnatimi mrežami, v katcre spustijo električni tok. Močna luč v noči privabi vse mogoče žuželke od blizu in daleč. V celih rojih silijo škodljivci k luCi, a komaj se približajo, že popadajo ubiti ocl toka na tla. Cele kupe mrtvega mr.esa nagrabijo vsako jutro izpod omenjene električne pasti.