Stev. 3***H V Trstu, V Četrtek 11. septem&ra 1919 Letnik Xl!V lAisja v;a*t dir. udi ob ncddtuh !n prsjtniklh, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Fiaićiška Asiškec* *tev 20, I. nad<~>?Je. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefeftnklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo.* — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 18 — in celo leto L 35 —. — T?3efnn uredništva in nprave štev. 11-57. y —■ Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Srokosti ene kolone (72 mni). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih z.nvodov mm1 po 80 stot y ali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1"—. Oglase sprejema Inseratal oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno tiprevl Edinosti. Upuva iu iaseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL $v. Franiiika As 20L mE l Mi P Jnsoslavfln m Romunska nista podpisali S Al NT GERMAIN, 10. (S.) Danes zjutraj ob 10 se je podpisala mirovna pogodba z Nemško Avstrijo; predsednik avstrijske delegacije Renner je podpisal ofo 10.15. Cerimonija ob podpisu mirovne pogodbe. SAINT GERMAIN, 9. (S.) Dela za opremo dvorane v saintgermanskem gradu« kjer se podpiše mirovna .pogodba, so že dokončana. Ceremonije se udeleži 300 oseb, 70 pooblaščencev, 50 časnikarjev Ln 180 tajnikov in povabljencev skupaj. Protokol bo sličen protokolu ceremonije za podpis mirovne pogodbe z Nemčijo. Renner namerava odfpoto-vati že isti večer iz Sait Germaina. SAINT GERMAIN, 10. (S.) Že ob 8. uri so razvrstile čete okrc-g trga saintgemainske-ga gradu; za četami pa se je zbrala množica radovednežev. Delegati so začeli prihajati o- krog 9. Stopili so iz kočij na trg in JU v grad; eskadron dragoncev je izkazal vojaške časti. Tittoni je bil med prvimi, ki so stopili v dvorano, kjer se je vršila ceremonija; sledila sta mu BeneŠ in Paderevski. Okoli 100 povabljencev, ki pripadajo diplomatskim krogom, je sedlo v zadnje vrste sedežev, ki so postavljeni ob steni nasproti sedežu predsednika konference. Clemenceau in Pichon sta prišla ob 9.58 v s—emstvu drugih francoskih delegatov m Henrika Simona. Sedeži Jugoslovanov in Romunov so ostali prazni. Predsednik Clemenceau ima na svoji lev: strani Balfourja, angleške in japonske delegate. na desni pa Polka, ameriške, francoske in italijanske delegate. Drugi pooblaščenci so razvrščeni okoli mize, ki ima obliko pod-kove. Renner in avstrijski delegati so vstopili v dvorano ob 10.10 in sedli pred zgodovinski komen. Nato je Clemenceau vstal in rekel: »Seja je otvorjona. Podajanja za doseg' dogovora, kako nai bi se sklenil mir med za-veznimi in pridruženimi vladami in Avstrijo, so dokončana. Podpisal sem dokument, ki pr!ča, da je besedilo, ki se sedaj podpiše, enako besedilu, ki se je izročilo avstrijski de-l:g ciji. V imenu za vernih in pridruženih dr-vabim kancelari* Rennerja, da blagovoli poc'pisati pogocbbo. Renner je stopil k mizi v et' ni. na kateri je ležalo besedilo mirovne t. in je z navidezno mirnostjo podpisal x'-~vt.o pogodbo in cive izjavi, tičoči se nada! 2 blokade za Madžarsko in ladij, ki jil-je stopila Avstrija. v r:T GERMAIN, 10. (S.) Za Rennerjem so r pisati mirovno pogodbo Ponk, Withe ir. D!'-s za Zedinjene države, Balfour, Bonnar, Tvetnik Muller in Barres za Anglijo, Kemp za Kanado, Pearce za Avstralijo, Mulner za ž-o Afriko, Mackenzie za Novo Zelandijo, cinaj za Indije; nato so podpisali Clemenceau, Pichon, Tardieu, Cambon in Klotz za Francijo, Tittoni, Scialoja, Ferraris, Marconi ir C~espi za Italijo, Chinda, Matsui ki Hijuin ta Jaocnsko, Hynans, Vandenherel in Van-dervelde za Belgijo, It Lu Varrg za Kitaj, Bactamante za Kubo, Fr4Uis in Romanos z i Grško, Camorro za Nikaragua, Burgos za Panamo, Paderevski in Dnovski za Polj-sko, Cesta Soares za Portugal. Chaaron, Traidos in Pramanghu za Siam, Kramar in Beneš za Čehoslovaško. Clemenceau. Fe je nato podal zopet na svoje mesto in stisnil prisrčno roko Paderevskemu in Kramafu. Podpisovanje 3jiro^-ne pogodbe je končalo ob 11.10. SAINT GERMAIN, 10. (S.) Romunski in ugoslovanski delegati se niso udeležili cere-menre rri podpisu mirovne pogodbe z Nem Sko Avstrijo. Jugoslovanska in roaucka vlada baje nc podrvrete r^OTue pogodbe z Avstrijo. PARIZ, 9. (S.) Romunski krogi menijo no-;oj, da ne podpiše jutri delegacija mirovne :>oalL SAINT GERMAIN. 10. (S.) Ceremonija pri podpisu mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo e končala ob 11.10. Ker pričakujejo romun- PODLISTEK \\\}m opcroRa. Avgust Šenoa. — Prevedel M. C- (42) Glas, da bo vse Radičevo imetje prodano taradi dolgov, se je raznesel kakor blisk po celem mestu. Pametnejši ljudje niso sicer ho-:eli v začetku verjeti, toda končno so se prepričali, da je resnica. Kam, kam je prišlo to-iko denarja v tako kratkem času, so se po-rpraševali. Kdo ga je potrosil? Kdo? Odgo-rarjalo se jim je: Radiceva vdova. V rokah trgovca Petroviča so bile res Radićevkine »bveznice na veliko svoto denarja. Petrovič e bil torej popolnoma upravičen in sodnija ii mogla drugače delati, ker je priznal tudi »dvetnik zapuščine, Jelušić, da je Radićevka es izdala obveznice, in da je morala delati •igo ve zaradi velike škode v trgovini in za- ski in jugoslovanski pooblaščenci še vedno navodil od svojih vlad, jim je dovolil vrhovni svet rok, ki zapade v soboto, tekom katerega mu morajo sporočiti svoje končnoveljavne namene. Podpisani dogovori t Saint Gemaba. PARIZ, 10. (S.) Danes zfutraj se je podpisalo v Saint Germainu 14 dogovorov in sicer: pogodba z Avstrijo, protokol, ki dovoljuje vladam, ki še niso podpisale pogodbe z Avstrijo, da jo podpišejo v treh dneh, protokol o pogodbi z Avstrijo, izjava glede poprave škod s strani Avstrije, posebna izjava glede blokade proti Madžarski, finančni dogovori, noprave v Italiji, likvidacija avstrijskega dolga, pogodba s Cehoslovaško glede zaščite manjšin, in 5 dogovorov o kolonijalnih zadevah. Izročitev mirovne pogodbe bolgarski detecacOL PARK, 10. (S.) »Temps« piše, da se se ne ve, kdaj se toro« bolgarski delegaciji mirovna pogodba. Tudi formalnosti izročitve še niso znane, t. i a*i se formalnosti zeodijo potom navadne izročitve dokumenta s s tram generalnega tajnika mirovne konference, Dutasta, ali z navadnhni ceremonijami v (prisotnosti vseh pooblaščencev na mirovni konferenci. Odgovor ettteote m pihnili a nemške vlada. VERSAH-LES, 10. (S.) Stotnik Leparohe, poveljnik vojaške mimsijc pH nemški delosaciji, ie bi! T7okh"can m- ministrstvo za zunanje zadeve, da prevzame noto, ki se kna izročiti načelniku nemške dele»2cije. Lerpnerju, in ki odeovaria na pri-r>ombe nemške vlade o zedtnrjeniu Nemške Avstrije z Nemčijo. Lersner s« je povrnil t VersaUas. VERSAILLES, 9- (S.) Predsednik nemške delegacije, Lersner, ae je povrnil v Versail-les. Odgovor na nemško noto glede priklopitve Avstrije k NemčiJL VERSAILLES, 9. (S.) Stotnik La »Izvestija« pravijo, da so prema grvie boljše viške čete pri Vasitjikovu čete generala Pertjnpe. Umfcaaja romanskih Cat ft* Madžarske. B AZILE A. 9. (S.) fe Dunaja poročajo: »Montogs-frfott« pi§e, di že »prihodnji -teden pred redna sodišča. Obtoženci, nraterifcri in uredbe so razdelieiri v razne skupine, ratzvrščene po njihovih funkcijah in odgovornosti, da se olajšajo razprave. ___ Maršal Allembj odpotoval ▼ DuevOle. PARIZ, 9. (S.) Maršal AIlemby je odpotoval danes v Dueville. Na vsak način obstoji možnost, da se povrne v Pariz, preden bo nadaljeval svojo pot ▼ London. (Poročilo iz krogov SHS.) BELG'RAD, 7. »Pravda« piše: Protič je pristal na to, da postane Nestorovič minister za notranje stvari. Seda} se samo še pogajajo o agrarni reiori razKOVcr'^i z Narodnim klubom čutila n;e?ova želja, da ee ustvari spanje od meseca cdttobra leta 1918. Razen tega je klub zahteva! poverjenika za finance, ki bi KI odgovoren samo banu v Zagrebu, ne pa finančnem« ministru. Kar se tiče kandidata 7-a bansko stolico v Zagrebu, so demokrati nrrvoliJi. da bodi ban izven strank, a Narodni khtb bi dobil mesto podbana. radi velike svote denarja, za katero jo ije .poslovodja Joso fprevaril. Nihče nI seveda vprašal, koliko denarja je vdova v resnici prejela, nihče ni znal, da je Jelušić pripisal oolovico več v obveznico. Vdova ni mogla ničesar izpovedati; Bog ve, kje je bila. Imetje pokojnega Radića se je torej prodalo; prodalo se je vse: hiša, vinogradi, (polje, omare, slike, srebro, obleka — vse — vse do zadnje knpice; od lepe dedščine ni ostalo r.ičesar, razun s srebrom okovane palica pokojnega Bije, ki jo je vzela seboj Mara. Kar je ostalo denarja v shrambi magistrata, je pojela pravda in kuratorski stroški; — dvajset bornih goldinarjev so izročili Mari. Nekega popoldneva je sedel JeluSić v svoji pisarni. Bil je nekoliko razburjen. Razpostavil je po mizi nekoliko vrcčic zlata in zaklicali »Lena!« V sobo je vstopila njegova gospodinja, kaj ii, dobro rejena, razčesana ženska. v driavl SKS BELORAD. 8. Ker se je dosegel med demokratsko za'ednico m radikalci sporazum, M se danes ministrski predsednik moral razgovarjati z dr. Korošcem radi vstopa v vkdo. Dr. Korošec pa ni bil v Belgradn. »Politika« poroča, da so parlamentarni krogi prepričani, da bo dr. Korošec vstopil v vlado in prevzel podpred&edstvo. BELORAD, 8. »Polrtika« poroča: V parlamentarni« krogib se razširja nastopna ministrska Usta: predsedstvo Ljuba Davkkmč, podpredsedstvo dT-Korošoc, konstltuanta St. Protič, notranjo stvari Nestor o vič, zainanje stvari dr. Trombič, vojna general Hadžič. 4ananoe dr. Veliko vrč, pravosodje Marirckovič aK dr. Kramer, presveta Priblčevič, promet DraSkovtč, trgovina Nmčič, zdravje Miletič, socijalna politika Srskič, verstvo Alaupovič, pošita Luk meč, šume in rude Trifunovič, ^ javna deta Vuk)vic, agrarna reforma Timotijevič ali Avramovič, kmetijstvo KoraČ, prehrana Buk šeg. BELORAD, 7. Danes ob 10 so biH pozvani k ministrski seji načelniki opozacijskih strartk, da vladi izjavijo svoje mnenje utlede nekaterih do-ločeb v mednarodni paiodbl redi varstva manjšin Prišli so Stojan Protič, dr. Korošec, dr. La^nja in za zbornico dr. Draža Pavlovič. Najbolj nev-aren del pogodbe je člen 51, ki pravi med drugim, da država SHS -usvaja odredbe, ki jih velesile spoznavajo kot potrebne z»a varstvo narodnih in verskih manjšin v naši državi. Stojan Protič je izjavil v rmeno opozicije, da naj delegati pogodbe s taikimi pogoM ne poduišejo. Zlasti se je izrekel proti členu 51 in izdavil, da se take določbe ne morejo sklepati brez naše udeležbe, da se mora varstvo manjšin postaviti na mednarodno podlago, k>ar naj velta ravno tako za Italijo, Francosko in Angleško. Varstvo manjšin ne sme tti iako daleč, da bi lahko druga nacijonalno sorodna država izrablja manjšine proti njihovim lastnini državam. BELORAD, 7. »Pravda« poroča, da je vlada imela včeraj sejo in rešila vprašanje glode podpisa mir« z Avstrijo Odposfcle so se instrukcije naši mirovni de-tegaciji v Pariz. BELORAD, 8. »Tr-buna« piše: Delegati Narodnega kluba so demokratski izajednici razjasnili, da stoji Hrvatska v vrstah Narodnega kluba. Večina hrvatskega sabora, na katero se sklicuje hrvatsko - srpska koaJicija, Je bila stvarno imenovana po velrkrh županih, ki pa niso bili izvoljeni od naroda- Vsled tega zahteva Narodni klub iz-premembo uprave na Hrvatskem in sicer vztraja »Lena!« je rekel fiškaL »vzemi ta denar in ga spravi v tvojo posteljo. Toda zaklepaj mi vedno vrata in glej, da se ne opiješ.a Komaj je Lena odnesla denar, je že potrkal nekdo na vrata. Vstopil je trgovec Petrovič. »Dober dan, Petroviči« »Dober dan« apectabiltsf Dvignem lahko jutri denar?« »Ni potreba. Jaz sem ga dvignil in svoj del odbiL Polovico dobička f« Nato je izročil trgovcu sveženj bankovcev. Petrovič fih je se-štel. »Dobro,« je rekel, toda oanka sto goldinarjev.« »Moje delo« je odvrnil fiškal mirno. >-Naj Vas voda pobere,« se je ujezil trgovec. "Ne bojte se,« je odvrnil Jelušić, »odidem sam. Jaz sem Zagreba sit.' Preselil se bom na Madžarsko.« (Dalje.) tembolj na tet svoji zahtevi, ker }e razsulo v Hrvatski doseglo Žalostne razmere. Upravna nesposobnost ministra Pribičev&ča je v vseh delih države doživela polom. Narodna klub zahteva tudi to. da se v delovnem programu glavnih delov javne uprave doseže sporazum. BELGRAiD, 8. »Tribuna« piše: Ker vladi nt uspelo. da reši krizo in sestavi i*o\ o vlado, ki bi mogla uspešno voditi posle in rešiti neodložljive nadloge, je prišlo do pokjžaj-a, ki se nikakor ne da ohraniti z neskončnimi razgovori. Vlada ni niti sposobna in niti nima avtoritete, da reši krizo. Ako se v zadnjem tremrtkiu, za kar pa ni nade. ne pojavi nepričakovan preobrat, bi morala v kida odstopiti aH pa pasti v fseji parlamenta. Da se niso pogajanga uspešno nadaijevafa, je kriva zaslepljenost demokratske za>ediuoe, ki je s sestavo Davkiovičeve vlade navidezno dobila vso oblast v svoje rake in vsied tega izgubila merilo za stvarnost. Neresno je, ako demokratska zajednica misK na. liliputanske strankarske frakcije, 'katere se slučajno nahajajo v vrstah njene večine, a da bi klubi kakor so Narodni, Jugoslovanski, neodvisni demokrati in radikalci pa bili v vladi samo pod •pogoji, katere bi podpisala demokratska zajednica. Ta smešna domišljavost je glavna ovira vsakem« sporazumu. Demokratska zajednica hoče krčevito ohraniti oblast, aK v tem jo opozicijonaine stranke ne morejo podpirati. BELORAD, 9. -Poitika«, ki «je prva opozorila ira zloglasni člen SI, pravi, da ne moremo podpisati mirovne pogodbe s tako določbo kot je Čfen 51. iz sta vozila prazna za njimi proti Huelovi. Govori se, da je kraljevič odšel v Portugal, kjer ga baje pričakuje ladja, s katero odide v Italijo. V Italiji bo kraljevič prevzel ded-ščino Duke di Galliera, ki znaša okoli 15 milijonov. Ameriko le Krlon, da...... Mi suro v svoji zaftoaodaH sami od sebe \orizmaH manjšinam potrebne enakopravnosti, za kar je najboljši dokaz novi votlini zakon za ustavotvorno skupščino s proporcem, ki omogoča verskim hi narodnim manjšinam, da pridejo v parlament Romunija ima v svojih star Mi mejah tudi proporcijonaihri volilni sistem, a v novih pokrajinah je uvedla večinski volilni sistem z očitno tendenco, da 'zapre narodnim manjšinam vhod v buk a reški 'par+ament. Mi bi morati podpisal to pogodbo. Romunbla pa se bo menda te obveznosti ubranila na ta način, da bf se obvezala to podpisati šele *z Madžarsko, če bi kdaj prišlo do podpisa med ttffcna. Dalje piše -Ust, da sta Poljska m CohoslovašJca res sprejeli te dbveznosti, toda to sta dve novi državi, pri katerih se državna suverenost Šele ustvarja, dočim se s tako pogodbo Srbija krši in spravlja v dvomljiv položaj in sicer ne radi orah, ki naj bi dobili tako varstvo, ampak v interesi! onih znanrh sii, ki hočejo pod imeamm lige narodov nadaljevati tisto, kar so doslej -delale samo v svorem imenu in še .to tajno. .»Pol;tika« poroča, da sta 4. t in. Rašič in Trumbič predložila; novo iormulo in obenem izjavo, jr. ne more sprejeM odredeb, ki se Ji usUjujejo enostransko. BELORAD, 9. Po pogajanjih, ki so se vodila te-; kom včerajšnjega m prejšnnh dni, je končno (uspe-, lo .prekoračiti vse zapreke in končno rešiti krizo.-Danes je padJa odločitev in je bila sestavljena liste novega kabineta. Lista kabineta se ni objavljena, ker se morajo rešiti še nekatera osebna i vprašanja. Kolikor se doznava šz politiorr.h kro-' gov, bo vlada s&stavtjeiia takole: Miafc'sirski pred-i sodnik: Ljuba Davidovič, podpredsednik: dr. Ko rošec, mhrister za 'konstitiranto: Stojan Proti? minister za notranje stvari: Josa Nestorovič, minister za Tiunrnje stvari: dr. Ant^ Trumb'č, mi-nrster za vojno: general Stevo Hadžič, finančni minister: dr. Voja Veijkovič, minister za pravosodje: dr. Pavlo Marnkovič aH dr. Albert Kramer, nrinisiter za promet: Milodar Draškovič, minister za trgovino in industrijo: dr. Momčilo Nr'n-čič, minis: or za narodno zdravje: dr. Slavko Miletič, minister za soclhaino politiko: Anton Kristan, mčnrster za. verstvo: dr. Tngomir Al^ttpovič. ■mmister za pošto in brzojav: dr. Edo Ltrfcrnlč, minister z»a šume in rude še ni določen, minister za javna dela: Miloš Kapetairovič, minister iza agrarno retormo: Kosta Timatijevič ali Avramovič, minister za kmetiist\'o Vitornir Korač, minister za prehrano: Viljem Bukšeg. Renner o zapadnomadžarskem vprnšanfu. PARIZ, 9. (S.) Iz Basela poročajo: Renner je izjavil na potu skozi Basel, da je ustvarila saint^ermainska pogodba tudi v zapadni Madžarski neizpremenlarvo in trajno stanje, kateremu se bo morala vsaka madžarska vlada podvreči. Ko pride čas, bomo vprašali narod za njegovo voljo, toda dotlej moramo smatrati to zemljo kot deželo, ki je poverjena naši brigi in odgovornosti. Ne bomo dovolili madžarskim oblastem in četam, ki so biie tja poslane, da uničuiejo deželo do zadnjega hipa. Avstrijska vlada, je pripomnil Renner, bo najprej energično pojasnila vzhodieji sosedinji svo^e stališče in če bi to ne zadostovalo, bo ukrenila potrebne ukrepe, da naredi brez prelivanja krvi kornec madžarskemu zasedanju. Vse kmetsko prebivalstvo, vsi delavski sloji in nemška buržoazija pričakujejo nestrpno dneva, ko bo Avstrija zopet prevzela deželno upravo. Intelektualni mestni sloji, ki so vzgojeni v madžarskem duhu, se boje, da bi izgubili svojo premoč; ti sloji vladajo s pomočjo čet po mestih in najvažnejših vaseh in daja-jo javnemu mnenju svoj značaj, kar nima sicer nobenega vpliva na deželo, toda -dela napačen vtisk na inozemstvo, kjer niso znane .resnične razmere. Medtem znajo tudi ti sloji prav dobro, da je s podpisom mirovne pogodbe stvar rešena kolikor za Avstrijo, toliko za Madžarsko. Kraljevič Antonio d'Oreans zbežal. MADRID, 9. (S.] Listi poročajo, da je kraljevič Antonio d'Orleans, ki je bil vsled družinskih razmer pod nadzorstvom nekega u-radnika, prisostvoval v nedeljo pri biko-borbi t Sevilji. Preden je Šel spat, je ukazal, naj ga zbude ob 9 zjutraj, toda okoli 3 ponoči je izSel. Dva kovčega, ki ju je nosil v rokah, je izročil dvema tujcema, ki sta čakala pred vrati in ga pozdravila vojaiki. Vsi trije so vzeli kočijo, ki jih j« peljala do nekega križišča, kjer so čakali trije avtomobili Potniki so sedli vsi na prvi avtomobil, a dva druga Tako poroča n. pr. »fcra Nuova« iz Rima z datumom 9. t. m.: »V političnih krogih se živahno komentirajo izjave senatorja Scialoje, člana italijanske delegacije o utisih, ki jih je dobil v Parizu, Po Wilsonovem naročilu se je postavila a-meriška delegacija trdovratno in odločno proti našim pravicam in interesom. Opozicija ameriške delegacije je absolutna, nevpogl^iva k katerimusibodi umerjenju, vsaki najmanjši popravi načrtov, ki so za nas jako škodljivi. Glede tega so zanimive izpovedbe, ki jih je podal senatovi komisiji za zunanje stvari Zedinjenih držav neki Amerikanec, ki je bil član ameriške delegacije v Parizu in ki zatrjuje, da more podati dokaze o mednarodni spekulativni spletki proti Italiji. Ob tej priliki se opozarja, da se bo moral ameriški senat obvestiti o teh težkih dogodkih za kulisami, kar bi deloma pobilo VVilso- novo filozofijo.« Da je vsa italijanska javnost zelo ogorčena proti Ameriki, kaže tudi naslednje »Lavora-torjevo« poročilo iz Rima z datumom istega dne, v katerem se sicer razlaga vzrok, zakaj ministrski predsednik zavlačuje zbornično zasedanje, katero pa izzveneva v isti klic: Amerika je kriva! »Lavoratorjev« poročevalec pravi: . »Wilson ni še izpregovoril svoje zadnje besede o jadranskem vprašanju. In Tittoni, ki bi moral priti prihodnjo sredo v Rim z »dokončanim delom« v žepu. nas bo mogoče mogel posetiti v soboto, mogoče pa tudi ne. In kaj naj se torej dela7 Zavlačevati od dneva do dneva razpravo o Kobaridu? Zavlačevati, da, toda znatno skrčujoč čas za razprave, bodisi s tem, da se dovoljujejo kratke počitnice, da se na dolgo razpravlja o kakšni interpelaciji ali pa da se izumijo najčudnejši izgovori. Ta načrt si je izmislil predsednik Nitti v kratkem času, ki je pretekel med njegovo prvo izjavo in vabilom, ki ga je poslal Pe-trillu, in sicer zaradi tega, ker so prišla v tem kratkem času zadnja poročila iz Pariza. Kaj prinese torej Tittoni v «epu jc precej težavno vedeti, ali, bolje rečeno, precej težavno objaviti y Trstu. Danes so se sprehajali po montecitorskih hodnikih — ali bolje fpo montecitorski veži — le mračni obrazi. •Prijatelji vlade niso skrivali svojih težkih i«krbi, toda nad temi skrbmi se niso veselili ikonstitucijonalni opozicijonald. Pravzaprav ni lahko najti sedaj, v očigled volitvam, te » vrste opozicijonalcev, toda tudi ti redki tiči niso peli. In to je naravno. Če stvari ne gredo dobro 2a Tittonijeve prijatelje, govore leti, s svoje strani, neumorno, da je to odvisno od napačne in zgrešene Sonninove in Or-landove politike. A najžalostnejše je pri stvari to, da bi prvi in drugi radi izrazili svoje sveto ogorčenje proti washintongskemu tiranu* a je vendar nekaj, kar jih sili, da sti-ččejo pesti v žepu, ker... v življenju obstoji £e vedno žalostna navada, da človek je. In Amerika ima, na žalost, v žepu ključ jedilne shrambe.« SMsKo Mllfte o Trsta. Predstava, s katero se Je imela pričeti danes letošnja gledališka sezona našega odra, se mora vsled v zadnjem trenutku nastalih ovir odložiti do prihodnje sobote, 14. t. m. Kakor je bilo že naznanjeno, prične «rše gledališče s Finizarjevo »Verigo«, ljudsko zgodbo v treh delanjih, ki jo je naš pisatelj vzel iz življenja slovenskega kmeta. O delu sam^m Spregovorimo jutri obširneje. Slovensko gledališče bo, kakor ena prvih naših kulturnih institucij, napelo vse sile, da bo nudilo našemu ljudstvu v Trstu' kar največ umetniškega užitka in razvedrila, za kar jamči izbrani reper-toir, ki .ga v eni prihodnjih številk objavimo. Da bo naše gledališko osobje. ki rodc!nnni ustanovami. Ko bo moral odsek proučevati predloge glede specijalnih zavodov, se lahko povabi njegov predsednik, da se udeleži seje kot svetovalec. Odbor se bo sestal v plenarni seji po pred-sedenkorih navodilih, ko bo treba .proučevat1 vprašanja, ki se tičejo splošnosti. Razun te£a bo preelsedrik lahko ustanovil v odboru po-cehre pododbore, za katerih člane bo določil csebe, ki se popolnoma razumejo v vprašanje, za Latero gre: povabil bo lahko kot svetovalce, če bo treba, tudi osebe izven od-ora- CL 3. Za pravnoveljavnost odborovih in cesečnih plenarnih sej zadostuje prisotnost večicie članov. Za odobren se smatra predle^ za katerega glasuje večina udeležencev. V slučaju enakega šte vila glasov odločuje preesor-nikov glas. Glasovanje se vrši pričenši pri članu, ki je vpisan na zadnjem mestu nareke, s katero se ustanavlja odbor. Cl. 4. Odb-orovim članom, ki ne stanujejo v Trstu, se pošlje poziv na sejo. Čl. 5. »Začasni odbor za šole v Julijski Benečiji* je takole sestavljen: G. prof. Attilij Hortis. italijanski senator, predsednik; Odv. Grand Uffic Domenik Earcme. državni svetnik, podpredsednik. A) Odsek La za srednje šole: 1) Odvt. kom. Camil Ara. predsednik; 2) odv. kom. J^jnij Brocchi. iz Trsta, član; 3} kom Viktor Venezian, predsednik trgovske in tobrtne zbornice v Trstu, član; 4) kom. dr. Inocenc Chers-ich, komisar za avtonomne zadeve istrske dežele, član: 51 kom. dr. Anton Pettarin, komisar za avtonomne zadeve dežele gori-ško^radiščanske, član; 6) ;vof. kom. Fer-rucio Mart mi, glavni nadzornik srednjih šol v Jul-^ki Benečiii, in v slučaju njegove odsotnosti ali zadržanja: dr. Cav. Josip ReLna, načelnik urada za paralelke pri glavnem civilnem komesarijatu, član; 7) prof. Kazimir Creoaz, predsednik Zveze srednješolskih u-čiteljev v Julijski Benečiji, član; 8) prof. Cav. Uff. Baccio Ziliotto, ravnatelj višje gimnazije Dante; v slučaju da sta prof Crepaz in Ziliotto zadržana ali odstotna: prof. Gino Se-raval na višji gimnaziji Dante v Trstu, član; 9) Inž. Ljudevit Jeroniti, na obrtni Soli v Tr-etu, član; 10) dr. Henrik Turna, odvjeinik. v Gorici, član; 11] Tnz. J. "Kosir iz Pazina, član. B) Od~ek n.a za početne šole: 1) odv Karel Mracb rz Trsta, predsednik; 2) odv. Edmund Puecher iz Trsta, član; 3) kom. dr. Irocent Chersich. komisar za avtonomne zadeve istrske dežele, član; 4) kom. dr. Anton Pettarin. komisar za avtonomne zadeve dežele rforiško-gradiščanske, član; 5) cav dr. G vido Ruberti, načelnik urada za ljudske šele pri generalnem civilnem komisarijatu, član; 6} Martin Zgrablich, okrajni šolski nadzornik v Pazinu, član; 7) Ivan Krasevitsch ravnatelj barkovljanske slovenske ljudske šole, član; 8) Karel Lona, predsednik trža tke učiteljske zveze, član; 9) Marija Zima, ravnateljica šole Giuseppe Giusti v Puli, članica. Cl. 6. Odborovih sej se udeleže kot taj ciki uradailki, ki jih določijo merodajni uradi glavnega komisarijata. Tret, dne 8. septembra 1919. Generalni oivilnil komisar: A. Cinlfelli. (Podali simo imena tako, kakor so pisana v uradnem spisu, ki smo ga dobili od generalnega civilnega komisarja, irr. ur.). Dsmssa vesli. Vpisovanje v šojo tržaške Glasbene Matice se nadaljuje danes, dne 11. septembra od 9—12 in od 16—18 v šolskih prostorih ul. Galatti 20 I. nadstr. Kdor fca kaj vedel o Mariji Siroelj, stari 32 iet, čz Smerij pri lHrski Bistrici, 'je naprošen na) javi uredništvu »-E-dinosti«, Sircelj je bila od 4.—17. apriia t. L sprejeta v tukajšnjo mec-mo bolnišnico. Tržaiia kmetijska družba. Te dni se je predstavila naš? kmetijski družbi deputacija 10 mož iz gonrrie okolice s prošnjo, naj bi se tlruZba zavzela za to, da bi se našim okoličanom ne odvzela živina, ki so jo kupiH od bivše avstr. vojne uprave, : Dr. Egon Starč 40 Kr v prid »Dijaškemu podpornemu društvu; Janko Gartner, rcvnatelj Jadranske banke, 20 lir v prid »Dijaškemu ipodporn^mu društva«; dr Ma^ej Pretner 20 lir v prid ^Družbi sv. Cirila in Metoda«. — Denar hrani upravništvo »Edinosti«. nci PRODAJO se ipredaii, uteži in pisalne mize. IT. Fontana 4, Fabio Severo od 14-18. 4050 DOTIČNI goepod. ki pošilja razglednice pod imenom Hinko, je naiprošen, da napiše svoje .polno kne, da se ve, s kom se občuje. 4051 URADNICO za posojilnico in 'zavarovalnico sprejme iakoi Dragotin Starec. Barkovlje. 4052 ZAVAROVANCE »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani prosim, da plačajo zavarovalnino v •lirah kolikor prej v kronah pri krajevnih zastopnikih aJi pa po pošti, z n:ved'jo polične št. na naslov: Dragotin Starec, glavni zastopnik »Vza-ienme >zav. za Primorsko« v Barkovljah. 4053 ODDA se v najem stanovanje z vsem komfortom. soba in karbinja, roeblirano, z razgledom na morje v 1. nadstr. nove hiše blizu Šalite promonto-rio. Eventuelno se proda pohištvo Ln vse kuhinjske potrebščine. Vprašati v nI. Sorgen-te 7, JI. desno. P 135 IŠČEJO se kolesarski pomočniki. Vstop takoj. Dobra plača. Jirrkas. tri. Cbio-zza 43. 4047 FRODA se postelja za dve osebi z vzmetom, ku-hiiijsJka miza in klop za vodo. Ugodne cene radi odhoda. Ul. Ouardda 44. V. 4049 UČITELJ poučuje otroke limfcfke šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4040 Zo&ozifriivnHkl Bolinst ul. Chiozza 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 la od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kakrSnemsi-bodl sistemu, z nebom in brez njega, po moderni tehniki. Najugodnejše cene MARIO MORO, zobotehnik. Stroj za tej? ia vezanje pravi nen&ii iizarci Seidel & Neumann I it j^^e^^&a ,Singer4 Gast & Gasser r, . Tvrdlf« ustanovljen l. 1873 SSJJiTasS'c/JJtSS- FRAKEE5C0 m'U& popravlianja. Trst> Cainpan l0 1<| se dobi pri SD!A caOBKL družbi z om. j. v Trstn Elita PI21 li! Si Palastrma Slsv. I (vogal ul. Coroneo). Telef 24-03. Tsl. 24-03. lv fi yriLiTii ZOBJE F : z ln brez čer ust', zlate krone in tudi obrob *! : Vi U BM T ost ^ 1 TKSr. ul .10. oktobra (ex Cisermaj H. II. \ Ordinira od 9 pri iT do d zve^r. m aaag^iaBt _______jć^ &MK f w T^ PIM^ ^ 11 ft g f. rti r J "»i a * ji * ,. ~ r. k. j Deln glav. v 3),».>.')">"), ^^srva K) Cffitr ili! T«5f C m ril gujini) i - 'iti i !!□!) 1 ' Podružnke: DaSrovnl'<. Dn iaj, Cotsr, Ljufi-ljana. Metković, Opitih S: it. ilbenl< Zada: Ek>poziiara: Kranj. Obavlja vse v bmčno stn« \nJij3i« p^sla na hranilne knjižice proti iiiA'« letni i )bri-■tim v oan-ogira prOiHela i>."oti -J'j let.ii ii a brestlm. ?'.a odpoved n^Jzne znaste spre jema po najutiodnejS i pojojih. k.1 je Inajo pogoditi od ao slučaja. lUlei B3151 T3T99Stai Jf^-iJ Jj.Diifll). Blagsjna posluje o