• SLOVENEC« velja
po pošti na vas strani Jogo«
alavlje In f L)ubl|anl: sa oelo leto naprej . K Z4(H-» sa pol leta „ .. M 120'.. ia četrt leta a . • „ 60-— ca en mesec « . • „ 20*»
Ba inozemstvo celoletno K4S0*«
= Sobotna izdaja: si
Za ue.o leto.....K 40 —
ia Inosemstvo .. . „ 80 —
pl&fliiia v gotovini.
V Milani, v nedeljo m 25. decemnro m.
XLiX.
®CF Uredništvo fe v Kopitarjevi ulloi Stev. 6/UL Ko.oplal se ne vračajo; netrimstrana pisma ae ne sprejemajo. Uredn. telel. štv. SO, oprava, štv. 328.
s Cene lnseratom:s*9
Enostolpaa neilina vrstx mali oglasi po K 4'— I« K S veliki oglasi nad 45 mm ?1-šlue po B 8 —, poslana Iti po K 12 —.
Pri voč|em naročilo popust
izhaja vsak dan Izvzeiuši ponedeljka In (lueva po praz* niko ob 5. ari zjatrat.
Koseča* priloga) Ussintlt <Ktt
Političen lis! za slovenski narod.
Oprava Je v Ropltar]evl al. 8. — Račun poštne bran. I|abljanske št. 650 zu oaročalno ln št. 349 za oglase, tvslr. ln češite 24.797, oijr. 23.511, bosn.-tiaro, /o83.
"■t^dinns^rtK wwicji
r. F. K. L.:
Danes Vam Je rojen Zvelifiar.
Zopet se obnavlja spomin na tisto noč, kl je slišala blagovest: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu liudstvu, ker danes vam je rojen Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.« Obnavlja se spomin — ali se prenavljajo tudi ljudje, ki ga obhajajo? Mnogim je božič praznik, dan, ko miruje delo, kot 60 drugi prazniški dnevi; mnogim je ljub praznik, ki se ga vesele v domačem krogu. Koliko pa jih je, ki bi se poglobili v njegove skrivnosti in bi se zavedli, da naj je to dan notranjega prerojen j a in prenovijo n j a ?
»Danes vam je rojen Zveličar.« To ni brezbarvno poročilo kronistov, to je v življenje posegajoča blagovest. N a m je rojen, tebi in meni je rojeni Rojen, da se v njem in po njem prenovi tvoja in moja duša; rojen, da podeli tebi in meni svojih življenskih sil, močnih in svetih, iz božanstva izvirajočih; rojen, da tebi in meni vdihne svojega duha; rojen, da tebe in mene osvobodi starega suženjstva, ki tlači človeka na kolena pred ma-monom in čutnostjo; rojen, da podeli tebi in meni svobodo božjih otrok.
Božič, ki ni zgolj spomin na Gospodovo rojstvo, spomin brez životvorne sile, marveč za prenovitev duše in srca — to je resničen božič, dostojen človeka, krščenega v Jezusovo ime in moč. Takšen božič je zares »razodetje dobrotljivosti in človekoljubnosti Boga, našega Zveličarja.«
Prenovitev notranjega človeka! — Današnja družba je bolna, hudo bolna. Okoli bolnice se zbirajo zdravnila in se posvetujejo; k njej prihajajo bolj ali manj na skrivaj razni mazači in prinašajo tajne nasvete in čarodejne leke. Pa bolnici noče odjenjati; le huje jo zvijajo krči iu kuha vročina. — Vi zdravniki, ki nasvetujete v svoji učenosti marsikako pametno sredstvo, kot so socialne reforme, ureditev Gospodarskega življenja; vi mazači, ki zagri-njate v bolniški sobi okna, da bi bolnice ne obsijali solnčni žarki krščanske resnice in je ne osvežil čisti zrak Kristusove ljubezni, ki netite razredni boj in prinoročate revolucijo kot zdravilo, — ali ne .iuila, kako pešajo bolnici moči, kako se zvija v agoniji? Vi mazači, proč svoje hudodelske roke! In vi zdravniki, vdihnite venlir bolnici novega duha; s tem dJ.iom, ki je v njej, ne more več dolgo živeti, kaj šele ozdraveti in priti do čilih moči. Ali ne vests, da je socialni red in zdravo gospodarsko življenje le pojav, delo zdravega duha? Vsaka reforma človeške družbe mora temeljiti na individualni reformi, prenovljen j u človeških duš. To je globoki pomen Gospodovih besed: »Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in drugo se vam bo navrglo.« Torej: prenovitev notranjega človeka v vse prerajajočem Kristusovem duhu v novo življenje!
To prenovitev je imel v mislih apostol Pavel, ko je pisal svojemu učencu Titu: »Prikazala se je milost Boga, našega Zveličar ja, vsem ljudem ter nas poučila, naj se odpovemo brezbožnosti in svetnemu pohlepu ter t r e z.. o in pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, pričakujoči blaženo upanje in prihod veličastva velikega Boga in Zvelicarja našega Jezusa Kristusa.« (Tit 2, 11—13 ) Le s tem, da v trdni veri na večno življenje in živi svesti odgovornosti pred božjo svetostjo in pravičnostjo za vse življenje in početje vsak zatira v sebi brezbožnost, t. j. malikovanje pred mamonom, oboževanje lastnega jaza in nasladnosti, je moeoče spraviti socialni in gospodarski razvoj družbe v edino pravi in ravni tir vsem jnake pravičnosti in vse objemajoče in spajajoče ljubezni. Slava Bogu v višavah in mir na zemlji stavtesni sveži med seboj, sta korela-t i v ii a pojma!
Pr novitev človeškega d u < 1*1 £ v duhu Kristusovem, ki je pot. resnica in življenjel
Kriza rešena, a ne še
^ Belgrad, 24. dec. (Izv.) Kakor Vam je Vaš dopisnik že včeraj javil, je kriza rešena, ker so demokrati v svoji zahtevi glede vojnega ministra popustili. Še včeraj dopoldne so potom Ljube Davidoviča izjavili Pašiču, da se mora Zečevič na vsak način umakniti. Pasic je nato po seji radikalnega kluba, ki mu je dal v tej zadevi svobodne roke, sklical k nebi vojaške kroge, ki so odločili, da naj Zečevič ostane. Demokrate je ta sklep vojaških krogov zelo presenetil in so takoj pristali na to, da ostine Zečevič. Davidovic je sporočil ta umik demokratov Pašiču, ki je odšel nat na dvor h kralju in mu referiral o ugodne n poteku. Kralj je izrazil svoje zadovoljstvo, da je kriza konečno rešena.
Od 6. do pol 8. ure zvečer se je vršila konferenca designiranih ministrov radikalov, demokratov, muslimanov in samostojnih. Razpravljali so o definitivni sestavi nove vlade. Pri tej priliki so demokrati ponovno načeli vprašanje vojnega ministra in izjavili, da pristanejo na to, da general Zečevič ostane vojni minister, da pa bodo stavili glede nerednosti v vojnem ministr-
stvu interpolacijo in . .".! članom kluba svobodne roke glede glasovanja. Nato so razpravljali o zahtevi muslimanov, ki zo bile reducirane in sprejete. V kolikor z muslimani še ni bil dosežen sporazum, se jutri sestaneta dr. Laza Markovič in eden muslimanskih zastopnikov, da formulirata izid pogajanj.
Po tej seji je odšel Pašič ponovno na dvor. S tem se smatra kriza za sedaj lahko rešena in bo najbrže še danes podpisan ukaz o novih ministrih.
Belgrad, 24. decembra. (Izv.) Pašič je dobil odobrenje za svoje postopanje pri pogajanjih z najvišje strani ter so demokrati morali popustiti tako v vprašanju vojnega ministra kakor glede ostalih radikalcev, ki ostanejo na svojih mestih. Vendar pa je v doseženem sporazumu kal za novo krizo, ki bo nastala radi osebe vojnega ministra. Pričakujejo, da bo ta kriza nastopila koncem januarja povodom interpelacij na vojnega ministra. Sodijo, da bo interpolacijska afera izbruhnila v narodni skupščini okoli 20. januarja.
Belgrad, 24. dec. (Izv.) Kabinet, katerega imenovanje predloži danes g. Pašič, je sestavljen sledeče:
Nikola Pašič (radikal); predsednik in zunanji minister,
dr. Voja Marinkovač (demokrat); notranji minister,
general Milivojc Zečevič: vojni minister,
dr. Kosta Kumanudi (demokrat): finančni minister,
Svetozar Pribičevič (demokrat): minister za prosveto,
dr. Mehmed S p ah o (musliman): minister za trgovino in industrijo,
Živojin M. Rafajlovič (demokrat): minister za šume in rude,
Andra Stanič (radikal); železniški minister,
dr. Laza Markovič (radikal): minister za pravosodje,
dr. Gregor Žerjav (demokrat): minister za socialno politiko,
dr. Ivo Krstelj (demokrat); minister za vere,
Ivan Pucelj (SKS): minister za poljedelstvo in vode,
dr. Žarko Miladinovič (radikal): minister za pošto in teleton,
Krsta M i 1 e t i č (radikal): minister za agrarno reformo,
Velja V u k ič e v i č (radikal); minister za javna dela,
Marko Trifkovič (radikal): minister za izenačenje zakonov,
dr. Hamdija Karamehmedovič (musliman); minister za narodno zdravje.
Anglija za odpravo
Pariz, 23. dec. Bivši finanč. minister Klotz je, kakor poroča »Temps«, obvestil Brianda o svoji nameri, interpelirati ga o stališču Francije glede reparacij in zahtevati od zbornice na današnji seji, da določi rok za pretres interpelacije kar najhitreje. Briand je izjavil, da se v tem trenutku ne more udeležiti take debate. To bi se moglo zgoditi šele po konferenci v Cannesu. Klotz je izjavil, da vstraja pri svoji nameri.
London, 23. dcc. Ministrski predsednik Lloyd George je danes v Downing Streeti imel že napovedano konferenco z odličnimi britanskimi finančniki in trgovci, katerim je obrazložil svoj porazgovor z Brian-dom. Navzoči industrijski in finančni mag-nati so zagotovili Lloyd Georgeu, da ga bodo krepko podpirali in so sklenili, da bodo nadaljevali posvetovanja med zastopniki industrije in sir Robertom Horneom, kakor tudi Washingtonom Evansotn o Božiču. Tudi Lloyd George ostane o Božiču v Londonu, da se udeleži razprav. Iz teh razprav izhajajoči predlogi se bodo predložili pariški konferenci izvedcncev in finančnikov, ki se bo vršila pred konferenco v Cannesu.
Upor v Egiptu.
London, 23. dcc. Iz Kaire sc: poroča: Pristaši Zaglul paše, ki bi se morali po povelju vrniti v svoje vasi in ostati tam, so bili aretirani, ker se niso pokorili povelju. Prišlo je do demonstracij. Dva upornika sta mrtva. Redarji in egipčanski vojaki hodijo po mestu in razganjajo demonstrante, V Aleksandriji je policija razgnala 500 oseb, ki so hotele demonstrirati.
Izgredi brezposelnih v Londonu.
London, 23. dec. Danes so imeli brezposelni zborovali v Hyde parku. Ker so pretili, da bodo vdrli v prodajainice, jc policija izvršila orimerne odredbe.
Dunaj, 24. dec. Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Washingtona, je britanski admiral lord Lee včeraj na javni seji washinglonske konference imel govor, ki je končal z apelom za popolno odpravo podmornikov. Ogrožanje po podmornikih se more odstraniti samo s tem, da docela izginejo iz morja. Velika Britanija se je pripravila, to ladijsko kategorijo popolnoma odpraviti iz svoje mornarice, misleč, da bodo to storile tudi druge države. To jc bila ponudba Velike Britanije svetu in Lee sodi, da je ta ponudba večji tribut humani-teti kakor omejitev števila velikih bojnih ladij.
Upravna ločitev Dunaja od dežele.
Dunaj, 24. decembra. (Izv.) V tednu od Božiča do novega leta bo izpeljana popolna ločitev nižjeavstrijske pokrajine od Dunaja v ustavno-pravnem in gospodarskem pogledu. Pokrajina bo obsegala krajo, ki jih je dosedaj obsegala takozvana »Nicder-Osterreich Land«.
Pred avstrijsko-poljsko pogodbo.
Krakovo, 24. decembra. (Izvirno.) Z ozirom na bližajoča se pogajanja med Poljsko in Nemško Avstrijo glede trgovske pogodbe, je ministrstvo za trgovino izdalo vsem industrijskim in gospodarskim icro-gom vprašalne pole, da izjavijo svoja mnenja in zberejo potreben material.
NEMŠKI JEZIK NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 24. decembra. (Izv.) »Narodni Politika« poroča, da je na vojaški akademiji v Moravskih Hranicah vpeljan nemški učni jezik.
1171-1921.
Sedemsto let se irski narod bori za svojo svobodo. Leta 1171. se jo izkrcal na irski obali kralj Henrik II. in osvojil otok, ki je postal s tem dnem angleška kolonija. Dokler se Anglija vsled samovolje Henrika VIII. ni odcepila od rimske cerkve, je Irska uživala pod kraljevskim namestnikom dosti samoupravne svobode z lastnim parlamentom, dasi je morala vse zakonske predloge preje odobriti angleška vlada.
Prava >odovina mučeništva se je začela za li ."o z ustanovitvijo anglikanske cerkve v i . i polovici 18. stoletja. Henrik VIII. in za njim »deviška kraljica« Elizabeta sta postavila za cilj angleške krone uničenje vseh avtonomnih narodnih, verskih in fevdalnih svoboščin, da utrdita svoj absolutizem, in sta v to svrho začela boj v prvi vrsti zoper najbolj svobodno organizacijo v državi, katoliško cerkcv. Angleški fevdalci so šli na to, da vzdržijo sami sebe, na Irskem pa se je začel boj na življenje in smrt tako za svobodo vere kakor za svobodo naroda, ki so si ga angleški mogotci izbrali za objekt gospodarskega izkoriščanja. Protestantskim priseljencem so se nakazala veleposestva, Irci so se šiloma spremenili v kolone, njihovo imetje se je kon-fisciralo, cerkveno premoženje kasiralo, uvedla prisilna desetina anglikanskim pastorjem, Irci so postali sužnji v pravem pomenu besede, parlament je izginil. Leta 1600 izgine zadnja sled irsko svobode.
Irci se niso udali. Vstaja se je vrstila za vstajo, toda brez uspeha. Poti Karlom I. je bilo že dva milijona juter irske zemljo konfiscirane v prid Angliji, krvoločni Kromvel pa je udušil irsko vstajo z ognjem in mečem, oropat Irce poslednjega koščka zemlje in njihove otroke prodal za sužnjo na Jamajko. Koncem 17. stoletja je pod katoliškim Jakobom II. za Irce nastopila kratka doba oddiha, tako da so dobili celo zopet svoj parlament, toda protestant Viljem oranjski je zato divjal s podvojeno silo proti nesrečni deželi, kjer so tajne družbe neprestano netilo upor proti tujemu nasilju. Zdaj so se Ircem odvzele celo najenostavnejše državljanske pravice, iz<-gubili so volivno pravico v angleški parlament, višja duhovščina se je izgnala, vsi zunanji znaki katoliške vere so se prepovedali, katoliški pouk uničil, katoličani so se proglasili kot nesposobni za vsako javno službo in se niso smeli niti svobodno ženiti. Toda strašni pritisk je rodil prve večje vstaške organizacije, takozvane »bele fante«, ki so ponoči v belih haljah napadali veleposestnike, »defenderje«, ki so vršili nad trinogi linčanje in »brastova srca«, ki so oznanjali pasivno rezistenco zoper tlako.
V	osemnajstem stoletju je boj severnoameriških kolonistov zoper Anglijo, še bolj pa francoska revolucija podžgala Irce k podvojeni revolucionarni delavnosti. Osnovala se je »Zveza zedinjenih Ircev«, ki jc bila v stiku z jakobinskim konven-tom, in izsilila od Anglije odpravo vsaj najkrutejših izjemnih postav, vpostavitev primitivnih državljanskih in verskih pravic (katoličani so bili preje n. pr. primo-rani posečati protestantsko cerkev) in dovoljenje, da smejo voliti v parlament; pasivna volivna pravica pa jim je bila prepovedana ,vsled česar vidimo, da branijo odslej irsko stvar v londonskem parlamentu čestokrat tudi plemeniti protestanti iz Irsko. Ker pa angleška vlada ni popustila ravno v najvažnejši stvari, socialni emancipaciji irskih kmetskih sužnjev, so Irci v zvezi s francoskim generalom IIo-šem zanetili vstajo, ki jc bila od angleških morilskih band v morju krvi udušena in je 1. 1801. končala s popolno prisilno unijo z Anglijo.
V	prvi polovici devetnajstega stoletja vidimo na čelu irskega gibanja O' Con-ella, ki pod Pitlom ustanovi »Katoliško zvezo« in izvojujo tkozvano emancipacijo katoličanov, na podlagi katere prido kot katoličan tudi sam v parlament in ustanovi pozneje »Repealsfco zvezo«, (repeal
SLOVENEC, »n« 25. decembra SS2I.
————— ____________
= preklic unije z Anglijo) ki se mora petdeset let boriti zato, da se odpravi desetina za protestantsko cerkveno upravo! irski katoličani pa so pod O' Connellevim vodstvom politično že tako dorasli, da se ne zadovolje s takimi novicami in tudi ne z novo politiko angle: e vlade, ki začenja deliti ubožne podpore, marveč vsak dan glasneje zahtevajo odpravo suženjskega najemništva pod lordi, organizujejo bojkot in ne plačujejo najemnine, na kar Anglija odgovarja zopet s puškami in topovi.
Toda niti kazenske ekspedicije niti strašni glad in kolera 1. 1846 ne zlomita odpora junaškega naroda. Druga polovica 19. stoletja je zopet napolnjena z boji za svobodo. Po O' Coimellovi smrti se polaste tega gibanja radikalci pod vodstvom 0' B r i e n a ; na mesto parlamentarne borbe stopi očita protidržavna akcija »mlade Irske* in »fajnovcev«, \ Oifcft^' se proglasi irska republika, šele U I a d s n e se kot prvi iz angleških državnikov loti pacifika-cije izstradane dežele, iz katere se je ena četrtina prebivalstva preselila v Ameriko, potom političnih in socialnih reform. (Od leta 1841. do 1901. jo padlo število prebivalstva od 8 milijonov na 4 milijoneI) Gladitonova irska politika je bila posledica njegove liberalne politike proti konservativcem v Angliji sami, in v tein boju so bili irski poslanci v londonskem parlamentu, v katerem so prvi uvedli tehnično obstrukcijo na podlagi izrabe poslovnika, pod vodstvom P a r n e 11 a dolgo odločilna utež na tehtnici. V boju z angleškimi lordi na eni in irskimi radikalci na drugi je Gladstone skozi dvajset let uresničeval eno reformo za drugo, kojih začetek je bila agrarna reforma od 1. 1870, konec pa predlog o homerulu, ki naj bi bil Irski prinesel samoupravo z lastnim parlamentom. Irska >Kmetska liga«, ki je prišla Ulad-stonu večkrat prav, je končno stopila popolnoma na ekstremno pot, ker se reforme dejansko niso izvajale, ker olajšanje odplačevanja najemnine položaja kolonov ni izboljšalo in ker so lordi znali preprečiti vsako dobro posledico zakona. Zato vidimo Irce v 20. stoletju pod vodstvom H e d -m o n d a zopet v najijutejšem boju z Anglijo.
V dvajsetih letih našega stoletja so Irci sicer dosegli, da je veleposestništvo lordov izginilo, da so se kmetje tudi gospodarsko emancipirali, niso pa mogli doseči samouprave, ker je gosposka zbornica opetovano zavračala od nižje zbornice sprejeti homerule (1907., 1912. in 1913.) in tako sama netila gibanje za popolno odcepitev od Anglije. Končno se je vsled mobilizacije že iz časov Viljema oranjskega obstoječe organizacije oranžistov, protestantov ua severnem Irskem, zanetila slrušna državljanska vojna, ki je dosegla vrhunec leta 1920/21. Vsak Irec je bil proglašen izven ustave in zakona, angleške »črnec bande so morile in požigule, starokopitrd parlament se ni mogel jvovzpeti do liberalnega pojmovanja položaja, saj katoliški Irec ne velja za polnovrednega. Toda Irci so tudi to prenesli, osnovali republiko s tajno vlado z Devalero na čelu in vračali Angležem milo za drago; največ pa jim je pomoglo javno mnenje Amerike, kjer živi danes velika večina vsega irskega naroda sploh. Tako je prišlo leta 1921. po 700 letih krvave in neprestane borbe vsled vztrajnosti Ircev in državniškega razuma L 1 o y d Georgea do pogodbe z Anglijo, glosom katere Irska pitane neodvisna republika pod kraljem .Inrjem angleškim.
To pogodbo je angleški parlament sprejel, Irska pa o njej še debatira.
Karočaj&e ,Sicvar*ca'!
France Bevk: Pesmi.
OpremU Fran Kralj. Gorica 1921.
Samozaložba. Tiskala tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Cena 32 K, vezani knjigi 40 K.
Če o letošnjem božiču pogledamo po lepi knjigi tam, kjer bi jo tudi pričakovali, jo zopet zastonj iščemo. Ali potreba po nji poneliuje od spodaj in želja po lepem umira, ali pa zgoraj ni prave zavesti in se tako sam po sebi oblikuje dokaz, da je bila utilitarnost od nekdaj načelo, ki |e začenjalo in završevalo kulturno stopnjo premnogih ljudi, vedočih, da se še dandanes najbolj rentirajo recepti »Kako preganjajo se ovcam garje«. Ko se človek spomni tistega cvetja pred desetletjem, komaj da še veruje spominu. Letošnji božični trg pa je vseeno zacvel drugod n tudi na Goriškem, kjer je France Bevk znložil svoje pesmi — sam in jih pošilia v pomladansko razpoloženje novega rodu. '! a Bevkova knjižica pa tudi mimo nas ne ^me iti.
Zdi se, da je Goričanu osnovni ton Gregorčičeve lirike položen v zibel, in čeprav je njegovo pojmovanje življenia drugačno, mu je izraz še vedno najprikladnejši v preprosti zanešenosti. Po sredi gre ta liri/ -•m, pa nn govori n najglobljih stvareh, naj mu slu kot zi inji izn ? slika ali rgodba, najsi je to gimiselni utrinek — besedni ornamentl st stalno prepletajo, brez niih s« zdL da te floriika oesem ne-
Nameravana prehranjevalna stavka nemških kmetov na češkem.
Praga, 24. decembra. (Izvirno.) Rodi nekih odredu ministrstva z. prehrano je nemško kmKko prebivalstvo v nekaterih obmejnih okrajih sklenilo stavkati v zuak protesta. 'Stavka bi se vršila na ta način, da bi se ob praznikih ustavili vos dovoz mleka v mesta, posebno v Prago. Z ozirom na to je ministrstvo za prehrano izdalo ostre odredbo in se bo vsakemu kmetu, ki bi na ta način stavkal, zaplenila živina in ga za lene poleg tep.i še občutna kazen.
Mažarska poslaništva v Inozemstvu.
Bndimrc&fa, 24. decembra. (Izvirno.) Mažn sks vlada namerava svoja dosedanja dipl.:—'.rtična zastopstva v Belgradu, Pragi in V-rSavi preosnovati v polnovredn" po slanišlva. Isto tako bodo v kratkem imenovani poslaniki za New York, London in drug>i mesta.
Mova mažarska stranka.
fiudimrrčia, 24. decembra. (Izvirno.) Grof Andrassy namerava ustanovili rovo stranko. Stranka bi pe imenovala »Kršean-sko-liberalna«. Na čelu stranke bo stal dr. App»ny. Grof Andrassy se je dosedaj pogajal že z mnogimi zornimi politiki, za katere misli, cla bi znpli vstopiti v novo stranko. Kakor se go*~ri v tukajšnjih političnih krogih, ie imel precej uspeha. Inte-res.intna in urdvso značilna je izjava Štefana Friedricha, da vstop čidov v stranko nikakor ni izključen.
CIRKULACIJA DENARJA V AVSTRIJI.
Dunaj, 24. decembra. (Iz".) V drugem tednu decembra roesoca se je v Nemški Avstriji zvišala cirkulacija d.?r-r.rja za 10.4 milijard kron. S tem je dosegi" cirkulacija den;.: ja v Nemški Avstriji višino priblilno 143 milijard kron.
DVA NOVA AVSTRIJSKA POSLANIKA.
Dunaj, 24. decembra. (Izv.) Za podanika avstrijske države v Nevy Yorku jo imenovan dr. Franc Sicherauor, za po;la-uika v Cliikagu pa dr. Ludvik Klein-\vachter.
!z mednarodnega katol. ženskega gibanja.
0 mednarodnem katoliškem ženskem gibanju široka javnost le malo izve, a vendar izpolnujo to gibanje v delu za katoliško stvor zelo važno postojanko. Gotovo bomo ustregli slovenskemu katoliško mislečemu ienstvu, ako podamo o tem gibanju vsaj kratek in nepopoln prerled.
V Združenih državah Severne Amerike se jo pred dvemi leti na pobudo ta-mošnjega episkopata ustanovil »Narodni svet za katoliško blaginjo«. Le-ta sc je začetkom tekočega letu lotil orc^nizc. 'Je katoliškega ž^nstva. Prvo skupino je postavila na nogo marylandska škofija. 2000 baltimorskih ženn je tvorilo prvo jedro, nad katerim je v svojem pismu izjavil svoje vesJje še veliki kardinal Cibbons tik pred svojo zadnjo boleznijo. Do poletja je že bilo ustanovljenih 550 krpjevnih organizacij in 190 škofijskih zvez z več sto-tisoč članicami. Zaenkrat so cilji teh zvez ii-le: 1. Ustanovitev informacijske centrale za vsa vprašanja, ki tičejo katoliške družine. 2. Mobilizacija ženstva proti Si..itli-
zvočna. Bevk se izkuša iztrgati iz te prl-
rojenosti, hoče stopati sporedno z mladino Zupančičevega pokolenja, zato se spočetka v njem jasno borita dva izražena principa:
O v« niive ln alivlcc, lazi ln jasa, daleč okoli pod goro raztresen«, vzbočene v hribu, v bregu povelen«, v« gmajne uboge, kjer čreda «« pate!
(Tolminska pomlad, str. IS.)
Iz tega sloga se Bevk rešuje, ker čuti pri drugih, kaka naj bo današnja pesem, dasi si sam morda ie ni pregledal do dna. Sluti, da se pesem danes ne zapoje več samo po kiticah, ampak je z močjo iztisnjena duševna neugnanost, da se tako v lastno obliko ukročena, sama v sebi silo trpeč, takoj sproži, ko pride v pravi slik z živim bitjem, raste iz sebe, poraža, podira in zdravi. Ta pesniška silnost pozna še strožjo logičnost, kajti vsaka najmanjša neskladnost ubije celo gradnjo in zato pesnika po prvi strani ni težko obsoditi. Poglejte človeka, kako govori, v njegovem ritmu mu pretehtajte misli, pa boste videli, ali imate pred seboj umetnika ali pojočega kopitarja. Današnje pesmi res da ne doživi tisti, čigar duševni organizem se ne more povzpeti do revizionarnosti in nima poleg osnovnih not tudi poltonov — saj sicer bi ta pesem ne bila nova, Izmed takih pesmi v zbirki se mi med najboljšimi zdi Najina žalost — življenje moža in žene — katera je najbrže dala snov za Kraljev naslovni ornamentr
Townerj^vemu predlogu v kongresu, ld hoče zatreti versko šolo. 3. Pospeševanje in podpiranje katoliškega tiska. 4. Strnenje vsoh ženskih moči za pobijanje nenrav-nega filma. 5. Ustanovitev organizacije za p< lijanjo umetnega omejevanja rojstev.
V Italiji obstoja tri leta Zveza katoliške ženske mladino, ki šteje danes 265 škofijskih zvez, 3000 društev Li pril i?.no 30' 000 članov. V sporazumu s Katoliško žensko zvezo se prirejajo po vvj deželi ta-koimenovnni okrajni tedni v organizocljj.e svrhe. Meseca aprila je zveza priredila v Rimu socialni teden za ženske nastav-ljenke, meseca septembra pa za učiteljico, dijakinje in delavke. Začetkom letošnjega le»f> si je zveza ustanovila posebno glasilo za študijske in izobraževalne svrlr nod naslovom »Squilli di Resurrežioner — Zvonovi vstajenja, ki šteje danes 25.000 naročnikov. Poleg tega izdaja še časopis za izobraženo ženstvo »Fiamma Vl/a« — Živi plamen, ki imi 6000 naročnikov. Tudi Katoliška ženska zveza ima svoje lastno glasilo.
Na Fortugalskem je bPa v zadnjih dobah katoiiSka žena, ki je t- rila za katoliško stvar nnjmočneišo oporo. V boju proti gospod stvu prostozidnrstva pod vlado Alfonza Conh jo žena bodrila katolišl. "e, 'la niso obdali in dt so nadaljevali delo bol jše Pred kratici m se je usiano-vil.n ženski liga r katoliško-sodalno akcijo. Njeno naloge so: n.avna i.i v.rska izpopolnitev člaoo". podpiranje katollško-socialnega dela, razširjanje verskih načel potom tis*-'?: t»očsh se bo tudi z vzgojo mladine, ustanavljanjem in vodstvom mladinskih d-\t5tev, prirejanjem duhovnih vaj in JjudskiN mlsijono-r, ustanavljanju.* pa-tronatov, otvarjanjom §nl in zavodov v varstvo mlrtdno, pose^r.o mladostnih delavk (v Br.«.gi, Funchalv, Lizboni in Covilhi). Glasilo li.-o se im®rtu|e »Un Rayo dn Luz« — Žarek 'uči, ki ga urejujejo ln pišejo vanj snrao ženo,!;:?.
Na ce'n katoliškega ž<vn?kega gibanja pa koraka nemško katoliško ženstvo, če-gar delo in orgnu-T^cljo stoje na višku časovnih znhtev. O tem bomo o priliki poročali posebej. Zi danes nnj omenimo le pravkar izišlo znPTrrnito d°lo, ki spada v delokrog katoliškega ženskega gibania: »Zena v politiki.« Uvod v državno in gospodarsko življenj« za žene in dekleta. Spisala Frmr;y Iml>, dr. rer. polit. Založništvo Ilerder. Cen\ vez. 11.60 marke. O tej knjigi piše odlična katoliška nemška žena: »Ženi v politiki« jo na globokem verskem katoliškem temelju zgrajeno delo, ki mu je želeti najobsežnejšega razširjenja. Knjiga irci namen, da vpelje ženo, ki jo bila nepripravljeni poklicana na sodelovanje v politiki, v državno in gospodarsko življenje. Pisateljica smatra politično izšo-lanje ženi kot zapoved dneva, da kot zapoved boJjo ia izvrševanje aktivne in pasivne volivne pravice kot dolžnost nravao-zavedno delujoče osebnosti. Knjiga je razdeljena v tri dele: Država, socialna politika, kulturna politika. Državo, v kolikor temelji na pravu in pravičnosti, smatra pisateljica z<\ visokoidealno ustanovo, za katere ohranitev moramo naše soljudi vzgajati. Prežeta s prepričanjem, da se mora vodili politika z religiozno resnostjo, smatra pisrbljica žensko kot posebno poklicano, da prekvasi politiko s svojim svetovnim nazinnjem in uveljavi v njo j tisto, kar je duši sveto. Nato podaja pisateljica kritičen pregled sedaj obstoječih političnih strank. Poglavje »Zunanja politika« razpravlja o vprašanju dovoljenih vojska, mednarodnih razsodiščih, mednarodnem pravu, potrebi posameznih narodov po medsebojnem izpopolnjevanju, iz česar na-
Vlafna io tU, oblačno nebo,
trepetunje, curljanje težkih sekund,,, Molčiva... In misli najinih src razplakanih v sivo daljo gredo...
K srcu src«, da s« razodeneva, rok ov roko, da se ne razkleneva.
Najin otrok, ki v dnu dule spi — se življenja boji...	(Str. 32.)
Šestintrideset takih ln podobnih pesmi je zbral Bevk na 60 straneh. Razdelil jih je na pet oddelkov, ki niso točno opredeljeni. Goriška krajina od smehljajočih se Brd do Tolmina, kjer se preriva težaško življenje, se ti odpira, od goriških zidarjev do klica iz Amerike zveni refren:
ilvljenle, trpllenje vsepovsod ...
(Str. 17.)
Tako izzveni prvi del. Drugi štirje so temu podobni, le da se pesnik potopi docela v svojo trpkost v ljubezenski pesmi ali da se odbijajo udarci svetovnega klanja v njegovi duši. Dobro se je posrečilo Bevku ugnesti gotove hipe iz narave in jih postaviti kot zunanjo sliko notranjosti tako n. pr. Pred viharjem (str. 27), Metež (str. 25). Bevkova ljubezenska pesem jc sicer tupatam pretrgana, vendar b če v globino težkega spoznanja in kliče po kompoziciji. Med najlepšimi je pač »Zapuščena«:
V kamrico lunlca — mrellca pala,
mrežico to Mariia ic stkala, ko sinku zibala Jezus«.
stajajo zveze, trgovinske pogodbe, carina, svobodna trgovina iu varstvena carina. Razpravljajo in osvetljujejo se državni .monopoli, socializacija, razna davčna višanja tudi s pogledom na njih ,.rav... opravičenost. Drugi del opisuje rarvoj v življenju narodov, cilj socialne politike, » „tr«.bo upostave ravnotežja med velikimi poklicnimi skupinami, delavsko vprašanje, *on-sko in otroško varstvo, razna zavarovanji itd. Posebno skrbno je obdelano vprašanje o povzdigi razumevanja za višje i:Jitevo na kulturnem polju, v mater lahkem poklicu, o pravicah in dolžnostih 2c:;e, * potrebi ženskega sodelovanja v občinski in stanovanjski politiki, v skrbi za r. Ie hi sirote, v zdravstvenem skrbstvu. —. Tretji oddelek govori o razmerju med državo in cerkvijo tekom stoletij, o izpodrivanju cerkve iz javne dobrodelnosti in šole ter izčrpno obdeluje zlasti sedanji boj za šolo, v katerem se ima v kratkem odločiti bodočnost nemškega naroda. — Iz teh podatkov jo razvidna bogata in aktualna VBebina knjige, o kateri bi bilo želeti, da pride v roke tudi slovenskemu katoliškemu £en-stvu. —
Ob tej priliki naj omenimo Se neko drugo delo, ki je namenjeno ženstvu: »Mildinnen der Frauemveiu — Junuuui.e med ženstvom. Spisal p. Hubert Klug, 0. M. Cap. Cena vez. 10 mark. Knjižica podaja slike junaških žena in devic lz svetega pisma staro i nove zavezo. V vsaki sliki je podčrtana in osvetljena kaka posebna poteza v značaju junakinje. Tudi to delo bo z zanimanjem in s haskom čitali vsaka katoliška žena.
Zarotnikom $IŠradovljiški pomični okraj.
Shod zaupnikov SLS, ki smo ga sklicali za 23. dec. ob devetih dopoldne v Radovljico, odpovedujemo, ker so bo ta dan vršila seja parlamenta. Shod se bo pa vršil v sredo 4. jan. ob istein času ua istem kraju. Razposlana vabila veljajo tudi za ta dan. Prosimo, da naši glavni zaupniki vse povabljeno na to opozoro. _TAJNIŠTVO SLS.
F. B.urt/^
Med henefkimi Slovenci.
Danes, ko Ima.no v tuji državi nešteto naših bratov, so beneški Slovenci malone pozabljeni. Malokdo misli nanje. Celo goriški Slovenci, ki bo jim danes bližji sosedje, ker je padla državna meja, ker imajo pač sami s seboj opravka več nego dovolj.
Beneški Slovenci žive raditega svoje Čisto posebno, od drugih sosedov oeno življenje. Slovenci v nadiški dolini skoraj ne vedo za one v Reziji, še manj se brigajo za one preko meje, ki jih še danes imenujejo Avstrijce, na katere pa nimajo ravno ljubkih spominov še izza kobariškega poloma dalje. Največ pridejo danes v dotiko s Kobaridci, odkoder pelje znana železnica v Čedad. Tudi baju zavednejši beneški Slovenci radi zahajajo na narodne prireditve, čo se vrše v bližini stare meje. V beneški Sloveniji takih prireditev ni, vse javno slovensko življenje je in sme biti le cerkvenega značaja.
Hotel sem podati samo par črt o on> dotnih razmerah, koder me jo vodila pot en dan. Bil sem v Čedadu, o katerem je pravil že Trinlto nekje, da je ob sobotah kar slovenski. To je res. Na trgu, v gostilni, v prodajalni — povsodi slišiš slovensko govorico. Poseono tudi še, ker danes prihajajo zapadna Brda v Čedad kupčevat. Toda tudi beneški Slovenec sam rad govori
Po rožicah bledih skrivnosti hodilo, ▼ srčec umojem skrivnosti blodijo, skrivnosti Marij« in Jezusa.
Moie telo skrivnosti nosi,
moje srce vas milosti prosi,
moje srce prežalostno. (Str, 37.)
Ni vse gladko, marsikaj moli, včasih rima zahteva svoj davek, a pravih pesmi je dovolj, da uspešno nosijo celo zbirko. Ni daljen pesnikov pogled, tudi globina n« seže do dna: hip ujame in ga prečuti, zemljo vidi in sočuti, vojno grozo stiska v prizor človeka-hijene, sluša drget žene in neveste, celo prometejski motiv izkuša strniti v Molku (str. 41), a ravno tu v vojni pesmi manjka — preroka. Vsa sila gre po sredi in pesnikov pogled obstane končno na »roži Mariji na skali« — tja spe procesija v obupanju na upanje:
Na skali roža raste, roža Marija, rajska Mati, roža sedmerih žalosti.
Roža Mariia. glej zemlilco nn' žalostna pota so romarska, tihe so pesmi, ki prosijo.
Materam naSim so križali sine. materam naSim so srca prebodi z meči sedmerimi.
Roža Marija, rajska Mati, pomagaj nam milosti svoji, roža sedmerih žalostil
Roža Marija solz6 potofila, roža Marija n naSo srečo, roža sedmei l, žalosti.	I? 47.)
svoj jezik, češ, če hočeš prodati, govori, kakor jaz hočem. In res morajo Čedajci jemati v službo slovensko mladino, da lahko izhajajo v gostilni in trgovini — tako mi je pravil z zadovoljstvom neki stari gospod. No, na trgu je bilo posebno mnogo kostanja, ki ga letos težko prodajajo in jabolka ter hruške.
Konservativnost, ki je lastna beneškemu Slovencu, je gotovo mnogo pripomogla, da se je rod ohranil tako dolgo kljub italijanski mšolam in terorju. Seveda pa ne smomo prezreti tudi edine zaščitnice slovenskega jezika — cerkve in pa njenih duhovnikov, pri vsem tem pa v prvi vrsti dr. Trinka, ki nam je vzgojil te duhovnike. Vsi ti trdno vztrajajo ,dasi nimajo prijetnih ur pod nacionalističnim nadškofom.
Če gremo severno od Čedada, zade-nemo na prve Slovence »Pri mostu«, kjer je med tistimi par hišami ob starodavni cerkvici sv. Kvirina par hiš slovenskih, par italijanskih. Par italijanskih družin je tudi še v Ažli, ki je malo proč in bolj na desno. Dol. Brnas je čisto slovenski. Tam sem videl malo — menda petletno dekletce, ki je sedelo pred hišo in z zanimanjem strmelo v laški abecednik. Šole so čisto italijanske. Učitelj živi kot tujec v vasi. Edina družba mu je orožnik. Četudi skušajo pred ljudstvom duhovnika očrtiti, ga ljudstvo še vedno zelo spoštuje.
Od Brnasa dalje so vasi popolnoma slovenske. Celo sv. Peter ob Nadiži, ki je večji trg, je nenavadno slovenski, več italijanščine se sliši v kakem našem trgu na Goriškem, ki je komaj par let pod Italijo. Res je sicer, da so naši kraji preplavljeni z italijanskimi delavci, a vendar.
Samo enega ne dobiš med tem dobrim ljudstvom. Njih narodni čut je nerazvit, ali le pri redkih. Slov. časopisov ne poznajo. Redkim prihaja »Gor. Straža« ali »Mladika«, knjige »Goriške Matice« imajo nekateri. Tudi bi ne bilo varno širiti časoj%ja, orožniki pazijo zelo vestno na to, Bolj vestno ko pred vojno. Toda tudi po vojni se od dne do dne zopet boljša. Da se knjiga in časnik ne moreta razširiti med njimi, je kriva šola. Jezik bi jim ne bil tuj, saj v nadiški dolini govore zelo lepo slovenščino, a brati ne znajo, ker jih moti italijanski pravopis. Ko pride otrok v cerkev k nauku, dobi katekizem v roko in mora se učiti — znova brati.
In vendar zna danes mladina po večini brati slovensko; videl sem v cerkvi že od-raščena dekleta s slovenskimi molitveniki v rokah. Tudi cerkveno petje je zopet slovensko, dasi so bili med vojno, tedaj ko so slovenske duhovnike pozaprli ali poklicali k vojakom, že vpeljali italijansko petje. Sploh je življenje v cerkvi vse slovensko.
O načinu in obširnosti dela med njimi bi lahko govoril, a bi jim preje škodoval nego koristil. To je jasno, da narodno se niso izgubljeni, vse drugo pa je v bodočnosti. Njih konservativno držanje starih navad in šeg je tista poteza, ki jih poleg cerkvenega življenja ohranja. Zanimivo je na primer, da ima pri njih župan, ki se vrsti leto za letom od hiše do hiše po vasi, še danes veliko avtoriteto. Kdor se ne pokori ali ne napravi kake obveznosti, ga na županov ukaz vsi sosedje bojkotirajo. In to se tudi zgodi.
t<;sK:c'masiaasBE!Bi

Blagoslovljene praznike vsem prijateljem !
UREDNIŠTVO.
■Bsaai
novfce.
"4-" »Samouprava o parlamentarnem delu Jugoslov. kluba. Glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« od 21. t. m. piše na uvodnem mestu med drugim: »Ju-joslov. klub je pokazal s svojim praktičnim delom v parlamentu, ako izvzamemo nekatere pogreške, kakor se najdejo povsod, veliko politično sposobnost in r e a 1 n o s t, in se je potrudil tudi kot opo-zicionalna skupina, da s svojim sodelo a-njern vpliva na potek državnih poslov, ka-cor mu to nalaga od ljudstva poverjeni mandat.«
+ Socialistična stranka Jugoslavije.
Dne 18. t. m. so socialisitčne stranke — jrez komunistov — v Belgradu sklenile svoje ujedinjenje pod zgoraj označenim naslovom. O tem ujedinjenju piše belgrajska »Slobodna Reč« v svoji 8. številki, kjer imenuje novo udruženje »nemoralno sprejo« in trdi, da nova stranka nc bo pripada-a niti drugi niti »drugi in pol« internacio-nali, ampak internacionali »dve in en četrt«. Člane nove stranke imenuje »policaj-socialiste« in opravičuje ta naslov z dejstvom, da je napisala policajdemokratska Demokracija« na naslov nove stranke jako pohvalen uvodnik. Toda, dostavlja »SI. Reč« »gospodje demokratje se varajo, ako mislijo, da bodo preko Korača našli v novi stranki velikega in močnega zaveznika, ker tvorijo »socialisti« med delavstvom le neznatno manjšino.«
+ Avstrija in Jugoslavija. »Prager Presse«, oficiozno glasilo češke vlade, javlja, da se bodo takoj po novem letu začela pogajanja med jugoslovanskimi in avstrijskimi državniki glede sklepa sličnega sporazuma, kakor je bil sklenjen med Avstrijo in Češko. Dunajski politični krogi trdijo, da bo ministrski predsednik Pašič sredi januarja obiskal Dunaj in se razgovarial z vodilnimi avstrijskimi državniki.
-h Ob priliki podpisa trgovinske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo zabele-žujejo italijanski listi veliko animoznost, ki da so jo pokazali belgrajski listi proti Italiji. Italijanom ni prav, da jugoslovanski tisk vidi glavni pomen trgovinske pogodbe z Nemčijo v tem, da se bo naš trg osvobodil Italije, od katere smo doslej kupovali proizvode, ki jih bomo dobivali ceneje iz Nemčije. Italijanski listi ne pozabljajo tudi omeniti, cla se v kratkem osnuje na Du naju jugoslovanska trgovinska zbornica, kar seveda italijanskim imperialističnim krogom tudi ni všeč.
+ Angleška sodba o sporazumu med Češkoslovaško in Avstrijo. Angleško časopisje poroča zelo obširno o nedavno sklenjenem političnem in gospodarskem sporazumu med Češkoslovaško in Avstrijo. Sodba o sporazumu je ugodna. Tako n. pr. piše »Daily Chronicle«, da obeta postati novi sporazum podlaga novega gospodarskega življenja in napredka v Srednji Evropi. List izraža nado, da se bo dala češko-avstrijska gospodarska pogodba razširiti tudi na druge države Male antante, kar bi bilo za gospodarski napredek Srednje Evrope velike koristi.
-j- Washi?igtonsl,:a konferenca se je proti pričakovanju zavlekla, ker se glede na omejitev pomorskih brodovij še vedr.o ni dosegel sporazum s Francijo. Kar se tiče separatnih pogajanj med Japonsko in Kitajsko, so Japonci sicer glede Šantuna precej odnehali, zato pa ne odjenjajo v zadevi Južne Mandžurije.
-f Politično zedinjenje protestantov s katoličani propagirajo v zadnjem času zelo mnogi nemški protestantski krogi. Zdaj so verni protestanti v Nemčiji razdeljeni na
vse politične stranke, v monarhistični nemškonacionalni stranki, v nemški ljudski stranki, v kateri pa ima pretežni vpliv težka industrija, v liberalni demokratski stranki in pri večinskih sociali.:iih. Niti ena iz teh strank ne odgovarja popolnoma pozitivno vernim luteranom. Zato se čedalje bolj množijo glasovi, da naj se lute-rani pridružijo centru, ki ima krščanski kulturni in gospodarski program brez specifično konfesionalnih zahtev, gleda na vprašanja republike ali monarhije zgolj s stališča časovne oportunitete in v socialnem oziru zastopa solidarnost vseh stanov na temelju krščanske morale. Ker akcija za posebno protestantsko ljudsko stranko ne uspeva, bi bil vstop vernih protestantov v centrum politično najbolj pameten. Sicer že od nekdaj v centrumu sedijo tudi nekateri protestanti. _
—	Gq. narodnim poslancem. -- Dne 28. decembra bo velevažna seja v narodni skupščini in se vsi poslanci Jugoslovanskega kluba pozivajo, da bodo zanesljivo in pravočasno v Belgradu. — Predsedstvo kluba.
—	Prihodnja številka »Slovenca- izide v sredo 28. decembra.
—	Osebna vest. Profesor na kralja Petra realni gimnaziji v Ljubljani g. Fr. Watzl ter profesor na gimnaziji v Kranju g. dr. Jakob Kotnik zamenjata svoji službeni mesti in se po praznikih preselita, da nastopita svoji mesti s 1. januarjem 1922.
—	Jezica. Kakor lansko leto tako tudi letos priredi Orel svoj »Silvestrov v e č e r«, in sicer to leto s prav izbranim sporedom. Naše prijatelje že danes opozarjamo na to prireditev, katere pestri program bo moral vsakogar v polni meri zadovoljili. Na svidenje torej!
—	Velikovec. Marijina družba v Št. Rupertu pri Velikovcu je imela 8. decembra v telovadnici Narodne šole lepo predstavo, katere se je udeležilo mnogo občinstva, da je bila dvorana natlačena. Šole šolske sestre dosedaj še niso smele otvoriti; ob novem letu pa pričnejo z gospodinjsko šolo in sirotišnico.
' — Divjega mrjasca je ustrelil trgovec Ivan Bahovec v svojem lovišču pri Padežu.
—	Cene stavbišč v Belgradu. V Belgradu namerava občina odkupiti od neke hranilnice parcelo, ki leži v bližini znanega hotela »Moskva« in odkoder se odpira krasen razgled na Savo. Cena za en kvadratni meter znaša 15 tisoč kron.
—	Pomanjkanje soli v Zagrebu. V Zagrebu je nastalo veliko pomanjkanje soli, ker so za Zagreb namenjeni vagoni soli iz Kreke obtičali v Bos. Brodu.
—	Umrl je 16. t. m. v Splitu don Ilija Ujevič, župnik in hrvatski pisatelj. Pokojni je bil marljiv sotrudnik v raznih hrvatskih listih. Matica Hrvatska je izdala zbirko njegovih del »Dokonice«.
—	Čudno postopanje. Poveljnik splitske luke, g. Stankovič, je ob priliki obiska ameriškega admirala Nieblacka dal diner, na katerega so bili povabljeni zastopniki uradov in seveda tudi uredništev. Edino uredništvo »Jadrana« in »Hrvatske Riječi« nista dobili vabil,
—	Morski roparji so zopet oživeli. Med Šangajem in Honkongom so kitajski morski roparji napadli angleški parnik »Kavan-glu«, zaprli častnike začasno v obednico in medtem oropali 12C.000 dolarjev. En potnik, Kitajec, je bil ubit.
—	Izropana cerkev. V Dalji v Slavoniji so pred par dnevi neznani tatovi udrli v tamošnjo katoliško cerkev in jo popol-
noma izropali. To je v zadnjem času že po-noven slučaj, da so »neznani« tatovi izropali katoliške cerkve v Slavoniji.
—	Nesramnega Žida so te dni aretirali v Vojvodini. Hodil je od cerkve do cerkve, se predstavljal kot »knezor\ f iz Mezopota«; nuje« in nabiral denar za misijone. Pri njem so našli okrog 100.000 kron denarja, ki ga je na ta način izvabil. Izkazalo se je,' da je ta mož poljski Žid, ki je bil že ponovno kaznovan.
—	Pismenost v Srbiji. Glasom uradno statistike inistrstva za prosveto je na ozemlju predvojne Srbije od prebivalstva: <53 odstotkov moških in samo 7 odstotkov,.' ženskih, ki znajo čitati in ? ' ati. Torej je analfabetov 67 odslotkov moških, in 93 ed-: sfotkov ženskih. Z ozirom na to žalostno stanje bi bilo na vsak način umestnejc, da se več dela, kakor pa neprestano govori lepo doneče patriotske fraze.
—	Velika železniška nesreča se je zgodila blizu S. Don£ ob reki Piave, kjer ie trčil brzovlak Trst-Rim ob ekspres Pariz-' Bukarešt. Podrobnosti še niso znane- ubi<! tih je pet oseb, ranjenih pa okoli 30. '
—	Stari in novi dvor na Dunaju so adaptirali za restavracijo, gledišče in plese, lako postane dvor glavno shajališče zabave zeljnih »šiberjev«, kakor jim na Dunaju pravijo. Najemnina za bivšo »ceremo-1 nijsko dvorano« znaša za večer 15.000 K — odločno premalo! — za razkošno slavnostno dvorano na novem dvoru pa 40 000 kron. Pri plesih trikrat več, dasi bi bilo ahko desetkrat dražje, kajti posečali bodo te plese itak le veleverižniki in njihove dame V reduhu dvorani novega dvora so pustih dragocene gobeline, ki se bodo gotovo poškodovali, ker ta publika nima smisla za umetnost. V pritličju sc še vedno nahaja ameriška »Akcija za pomoč deci«. .
—	Kulturnobojna odredba socialno-demokraške učne uprave. Znani Glockel, ki vodi šolsko upravo na Dunaju, je prepovedal agitacijo za marijanske kongrega-cije v šolali in naročil šolskim ravnateljem, da tozadevnv katehete kontrolirajo. Ni pa prepovedana oficijelna agitacija socialno-demokraških učiteljev za socialistična predavanja, telovadna društva in razne vrste spolno prosvečevanje, ki ga čestokrat izvršujejo ljudje, ki nimajo pedagogične kvalifikacije. Gospod Glockel plava sploh šc v najmaterialističnejših vodah prošlega stoletja.
—	Vič. Na sv. Štefana dan ob 7. uri zvečer uprizori naš Ljudski oder igro -^Begunka* iz letošnjih Mohorjevih knjig.
—	}z Tržiča. Na Gorenjsko vozi zadnji čas se en vlak, in sicer popoldne. Ker nima tržiška železnica zveze ž njim, prosimo ravnateljstvo državnih železnic, da vpelje tudi na tržiški' progi nov vlak, ki bo imel zvezo z Gorenjcem' in bi prihajal v Tržič okrog 6. ure zvečer. Pričakujemo, da bo tudi trško županstvo storilo v tem oziru svojo dolžnost, ker je to v korisl tukajšnjega prebivalstva.
—	Iz Novega mesta. Tukajšnja Marijina družba za dekleta je priredila v nedeljo, une, 18. t. m,, zabavni večer, ki je uspel v resnici nad vse pričakovanje. Ljubko petje malih deklic, z globokim občutjem prednašani deklamaciji in pravilno igrana ganljiva predstava — vse to je na mnogobrojno občinstvo napravilo globok vtis. Pripomniti nimamo ničesar, samo svojo željo hočemo izraziti, da se naj tukajšnja Marijina družba tudi v bodoče tako razvija.
—	Sestanek. Kakor je bilo pri septem-berskem sestanku dogovorjeno, se snidemo sošolci iz 1. 1911. (VllLb, I. drž. gimn.) zopet 28. decembra ob 19 'A v hotelu Bellevue v Spodnji Šiški. Sestanka naj se udeležijo, če je le mogoče, vsi tovariši. — Dr. Fabijan.
—	Ponarejene nemške marke. V Kclmo-rajnu so zaplenili te dni nad 60.000 ponareje-nili mark. Falzifikati so izredno dobro narejeni in jih je težko ločiti od pravih.
—Draginja se večal Samo skraino varčevanje more rešiti gospodinjo pred mesečnimi primanjkljaji. Zato uporablja vsaka razsodni gospodinja troškovnik, ki ga ima Gospodinjski koledar Jugoslovanske Matice, ki ie naicenei-
Ko preberemo te pesmi, se enega vtisa ne moremo ubraniti: Župančičevega vpliva. Razumljivo, kajti način mišljenja, pojmovanja in oblikovanja je pograbil pri nas Župančič tako univerzalno, da je za dolgo časa vzel besedo in izraz novemu rodu. Zalo bi bili vsi mlajši veliko večji, če bi ne bil oče sam tako velik. Pa ni moj namen pisati neusmiljene ocene; ker sem hotel samo povedati, da je ta zbirka med novejšimi izmed najboljih in kliče po vseh, ki so dobre voljel
Knjigo je opremil Fran Kralj. Povedati jc treba, da to niso ilustracije, kajti pesniška knjiga »ilustracij« najmanj potrebuje — lepa knjiga zahteva lepe opreme in upodabljajoči umetnik izrazi po svoje to, kar jc storil pesnik. Zato se mi zdi zlasti naslovna slika najznačilnejša, ker poda tudi bistvo Bevkove ljubezenske pesmi. Dvoje človeških teles, mož in žena drug ob drugem kvišku hrepenita, se iščeta. V bolesti iti trpljenju se križajo roke in šele v dalji in blodnji se dotikajo — njuni prsti. Najpreprostejši in najjasnejši je izraz v Tolin. pomladi, Med rožami, najsrečnejše bo gotovo zadet v Zapuščeni, kjer jasno vidimo, kako upodabljajoči umetnik gre preko de-koralivnosti do popolne označitve miselne bistvenosti — dočim gresta Pred viharjem, Prvi hip ljubezni še naprej in je gola poj-movnost lc preveč oddaljena estetičnemu učinkovanju. Knjiga podaja lepo celoto in prav je, da je izšla, France Koblar.
Colomba.
Prosper Mčrimče. — Poslovenil —š—,
25
»Ne eden, ne drugi, ljubi stric. To le mi je dala za vas mlinarica, za mamo je pa ta-le zavitek.«
»Kaj pa vendar hoče od mene?«
»Pravi, da vsled mrzlice, ki razsaja v spodnjem koncu Pietranera, zahtevajo Lu-ccpiois, ki jih je najela za trebljenje gozda, po 35 novcev in kostanja.«
»Lenuhi 1... Bom videl! Brez zamere, poročnik, hočete z nami obedovati. Še veliko slabše sva skupaj obedovala ob času našega ubogega sorojaka, ki so ga odstavili.«
»Hvala lepa. — Tudi mene so odstavili.«
Tedaj pa se je prikazal na stezi pes. Mala deklica je vtaknila v usta svoja mala dva prstka in zaslišal se je oster žvižg: kmalu je bil pri njej pes in jo laskavo pozdravil, potem pa se je naenkrat zopet potopil v grmovje. Skoro nato pa sta se izza grma pojavila nekoliko korakov proč od Orsa dva slabo oblečena, a dobro oborožena človeka. Povedala sta mu, da sta se mu približala plazeč se po goščavi kakor kače skozi robinje in mirte, ki rastejo ondi.
»O, Ors' Anton, dol odošli,« ga je pozdravil starejši izmed njiju. »No, kaj se me ne spomnite?«
,:. je rekel Orso in ga nepremično
»Preneumno to, kako predela človeka potikanje po gošči, brada in koničasti klobuk. No, gospod poročnik, poglejte dobro. Ste torej res pozabili starca iz bitke pri Waterloo? Se ne spomnite več Brando Sa-vellija, ki je sprožil več kakor en naboj tisti nesrečni dan?«
»Kaj! To si ti?« se je začudil Orso. — »Ti si ušel 1816, kaj ne?s
»Prav pravite, dragi poročnik. Služba dolgočasi; pa tudi tu doma sem moral urediti neki račun. Haha, Chili, pridno^ dekletce si ti. Brž nam postrezi. kajti lačni smo. Nimate pojma, poročnik, kako gre tu v grmovju vse v slast. Kdo nam pošilja to, gospodična Colomba ali župan?«
»Dž, sem slišal govoriti. Pač niste bili preveč ogorčeni nad tem, stavim. Urediti vam je tudi zadevo, ki čaka vas. No, župnik,« je ogovoril svojega tovariša pri mizi. »Gospod Orso, predstavim vam gospoda župnika, to se pravi, ne vem prav dobro, je-li župnik ali ne, učil se jo za župnika.«
»Ubogi slušatelj bogoslovja, gospod,« je popravljal drugi bandit. »Slušatelj bogoslovja, ki mu ni bilo dano, da bi sledil svojemu poklicu. Kdo ve? Morda bi bil še papež, Brandolaccio.«
»Kaj je vendar oropalo cerkev vaših talentov?« je vprašal Orso.
»Prazen nič; ureditev računa, kakor pravi vaš prijatelj Brandolaccio. Sestro imam, ki je uganjala neumnosti, dočim
sem jaz žrl kodekse na vseučilišču v Pizi. Moral sem domov, da jo poročim. Toda njen pravi zaročenec je umrl tri dni pred mojim prihodom za mrzlico. Obrnil sem se torej na njegovega brata, kakor bi storili tudi vi na mojem mestu. Rekel je, da jo že poročen. Kaj storiti?«
»Resnično, bilo je nerodno. Kaj ste storili?«
»To so tisti slučaji, v katerih si človek ukreše ogenj na puški.«
»To se pravi, da ...«
»Pognal sem kroglo v glavo,« je odvrnil hladno bandit.
Orso se jo stresel od groze. — Radovednost in morda tudi želja, da zavleče trenutek, ko se bo moral zopet vrniti domov, je bila vzrok, da je še ostal in se pogovarjal z njima, ki sta imela na vesti že vsak po en umor.
Dočim jc njegov tovariš, župnik, govoril, je Brandolaccio vrgel predenj kruh in meso, postregel si je sam, potem pa je dal še psu njegov delež, ki ga je predstavil Orsu pod imenom Brusco. — Bil jo izredno spreten v spoznavanju biričev, pa naj so bili preoblečeni kakorkoli. — Končno je odrezal kos kruha in ploščico mesa ter dal svoji nečakinji.
>Lepo je bauditsko življenje,« je vzkliknil bogoslovec, ko je použil par grižljajev. »Morda ga kdaj okusito, gospod della Keb! ia. Vhl -i boste, kako prijetno je, če ne i znaš ti « ga got-podarja kakor
"Stran %
HBEOVENEC, 25. 5WSStaWI 1021?
Hlev. 2113.
XI koledar, sai velia za člane samo 20 kron ln za nečlane 30 kron Naroča se Dri Jugoslovan-ski Matici Dred Škofijo St. 21.
—	Poti* uaSiiu 12—15 letnim dijakom. Kolo
jugoslovenskih sesler se sedaj prvič obrača do vas, mladi naši prijatelji, s prošnjo, da mu pomorete pri srečkah. Novega lela dan je blizu, to je oni dan v letu, o katerem se govori in prorokuje marsikaj. Kdor je lega dne priden, bo priden vse leto, kdor je tega dne vesel in zadovoljen, bo vse leto vesel in zadovoljen. Začnite, ljubi naši mladi prijatelji, s pridnostjo; vzemite naše srečke in tekmujte med seboj, kdo Ji la fco več prodal. Izkupiček teh srečk uporabi Kolo jugoslovanskih sester, da pomaga revežem, vdovam in sirotam, in našim zasužnjenim bratom na severu in jugu. Tam doli pod tujčevim gospodstvom je nad 1000 otrok od 6.—14. leta, ki gleda željno sem gori in steza svojo roke. Junaki, pravi junaki so oni otroci, ki lam doli * onem velikem mestu pohajajo- slovensko šolo. Kamenje lučajo vanje, opljuvajo jih In vendar zahajajo v*ono šolo, kjer se jih uči v njih {materinem jeziku. In 6turši teh otrok so zavedni tako, da prezirajo vse darove, s katerimi jih vabijo tujci gospodarji v svoje učilnice. Ti starši in ti,' otroci tako narodno zavedni so veliki trpini. Slabo obuti in malo oblečeni se morajo upirati silni' burji, ker očetjo ne zaslužijo toliko, da bi otroke mogli zudostuo obleči. Tem ljudem bi Kolo tako srčno- rado pomoglo, ko bi imelo več sredstev.' Zdaj kliče Vas, naše mlade dijake, na delo, Javite se za razproda ian je naših srečk. Dijaki od 12.—15. leta, pridite 27. decei'bra v naš urad "■(Šolski drevored št., 2, II. nadstr.), da se Vam pove natančneje! Mislite na svoje brate trpine vi, katere greje svobodno solnce, hitite jim na pomoč, da bodo vedeli, da imajo tu gor* dobrih, zlatih src, ki skrbe zanje. In ti, naje obči.istvo, četudi ie imaš naše srečke, ne o«!po<li naših dečkov, Uco ti na novega leta <ian ponudijo srečko našega kola. Začni leto z dobrim delom! — »Odpri roke, odpri srce, oliraj bralo\ske solze!« — Za Kolo 5ugosl. sester: Franja Tavčarjeva, predsednica.
—	Pobiranje tak-ae od avtomobilov. fijukar-"ekih voz in drujfih vozil. Delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani javlja uradno: e) Vsi, ki Imajo avtomobile, fijukarsk« vozove na vzmetih ;(fedrih), b) motorne ali navadne buikle, jih mo-'rajo — ne gle le na to, kako se uporabljajo — [najkasneje do 30. janauarja 1922 prijaviti ln sicer ako se ta vozila stalno nahajajo v rajonu policijskega ravnateljstva v Ljubljani, ali policijskega komisurijata i Mariboru, tema oblast-voma, sicer pa pristojnemu občinskemu uradu. •Taksni zavezanci se opozarjajo na razglas v •Uradnem listu, iz katerega je razvidno, da se mota vložili za vsako vozilo posebno pismeno prijavo, kako morajo biti prijave kolekovane in katere poda!ke morajo vsebovati. Vsi taksni zavezanci, zla?ti pa oni. ki morajo plačati letno takso, jnaj se drže določenega prijavnega roka, ker nio-|ra biti letna taksa poravnana najkasneje do 15. februarja 1922, sicer zapadejo zamudniki kazni. JLetno takso je plačali pri onem davčnem uradu, v čigar okolišu se slalno nahaja taksi podvrženo Vozilo. Od katerih vozil se ne plačuje letna taksa, ije določeno v tar. post. 100 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (Uradni list št. 100-1921) oziroma točki 3 čl. 49 taksnega in priatojblnskega pravilnika (Uradni list St. 101-1921). Vsake takse prosta so navadna kmečka vozila, katera služIjo Izključno potrebi lastnikov, vsled česar jih sploh tli prijavili. Taksni zavezane!, ki ne plačujejo letne takse, morajo poleg pravilno kol kovane prijave donesti za izkaznico o vozilu, katero izstavlja policijsko odnosno občinsko oblastvo, takso po 5 din. V kolkih.
—	Draiba lova. Lov krajevne občine Cerklje, «e bode v četrtek dne 5. januarja 1922 ob 10. uri na okrajnem glavarstvu v Kranju soba št. 6, po-jtom javne dražbe oddajal v zakup za dobo od 1 jaguarja 1922 do 31 decembra 192(3. Zakupni in jdražbeni pogoji se zamorejo vpogledati na okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi ■urami — Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 17. decembra 1921.
—	Zadnji dan, da kupite Gospodinjski koledar Jugoslovanske MaUce, ki je gotovo najprimernejše božično darilo za vsako gospodinjo. Vsebina Jltoledarja Je nad vse bogata, posebno bo pa tro-ikovnik dobrodošel vsem gospodinjam. Gospodinjski koledar se naroča pri Jugoslovenski Ma-Ittci Pred Škofijo št. 21 in velja za člane 20 kron, za nečlane 80 kron.
—	Narodno obrambni kolekl Jngoslovenske JHatire dovoljeni. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani je prejel od tukajšnjega ravnateljstva pošte in brzojava dopis, v katerem sporoča, oa je dovoljeno ualepljati kolke Jugoslovenske Matice na poštne pošiljke.
—	Kdo Je bolj mofan. Anton Finžgar iz Mil ln Lovro Bizjak iz Britota stn pila žganje, katero !fe povzročilo, da sta se začela prepirati med seboj, kdo da je bolj močan. Med prepirom je potegnil Bizjak nož iz žepu, Finžgar se je pa na to vrgel na Bizjaka, mu izvil nož in ga vrgel na tla. Bizjak je na to zapustil gostilno ir se vrnil s se-
svojo lastno voljo.« Do tu je govoril ban-dit laško; nadaljeval je francosko: »Korzika za mladega človeka ni lepa dežela, a za bandita, kaka razlikal Ženske so kar neumne na nas. Tak, kakršnega me vidite, imam kar tri priležnice v različnih okrajih. Povsod sem doma- Ena je celo orož-nikova žena.«
»Dobro znate jezike,« je resno menil Orso.
»Če govorim francosko, govorim pač radi otroka, ki ga treba spoštovati (ma-šima debetur pucris reverentia). Slišala sva z Brandolacciom, da se urno vrača in hodi naravnost naša Cltili.«
»Ko dopolni petnajsto leto,« je rekel Chilinin stric, »jo prav dobro omožim. Imam že nekoga na muhi.«
»Jo boš torej ti ponudil?« je vpra-Sal Orso.
»Brez dvoma. Mislite li, če povprašam bogatega kmeta: ,Jaz, Brandolaccio Savelli bi rad, da tvoj sin poroči mojo nečakinjo, Michelino Savelli,' mislite li, da bo odrekel?«
»Ne svetoval bi mu,« je menil tovariš; »malo pretežko desnico ima Brandolaccio.«
»Ce bi bil ničvrednež,« je nadaljeval Brandolaccio, >če bi bil podlež in golju-livec, bi mi bilo treba le odpreti beraško malho in deževali bi vanjo stotaki.«
»Po čem pa je tako privlačna tvoja bera&ka malh
(Dalie.;
ldro, s katero Je vsekal Finžgarja po levi roki in
ga težko poškodoval,
—	Poiabljena oziroma izgubljena je bila v
včerajšnjem gorenjskem opoldanskem vlaku Črna svilena pom|>adura z vsebino nekaj denarja, molo-kom in malim ključem. Pošten najditelj naj pošlje pioti povračilu stroškov na naslov: Terezija Krinec, 6t. Vid št. 73 nad Ljubljano.
—	Vesele Botline praznike in srečno novo leto telimo vsem prijateljem ln znancem in Čila-teljem »Slovenca« I — Jesenko Leopold in Legat Lovro. p. Žirovnica, Gor., Nužan Peler, Ribno pri Bledu, Vovk Mihael, p. Boh. Bela, Drmota Franc, Kropa, Gor., Oman Andrej, Košir Franc, Kranjska gora. Vsi od 3. čete, 2. bataljona 8. puka, pošte Struge pri Ohridu. Makedonija.
—	Na vlaku okraden. Miju Limesu iz Maribora sta dva pretkana sopotnika ' ukradla med vožnjo dva kovčka in pdpoto- _ vala v Zagreb.
novice.
š Praktikanti (vajenci) za državno vinarsko šolo > Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času Pogoj: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski šinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski- in jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah 'šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejetim ' za prihodnje šolsko leto 1922'23 kot- redni--učenci. Kot absolventi te dvoletne šole pa uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustror-stvu vojske, t. j, skrajšano . vojaško službovanje po 14 mesecev (diiaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneie na lastnem domu. Lastnoročno pisane pro j. ne za sprejem prak-tikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 25. januarja 1922 s sledečimi pritojjami: krslni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Prijatelji našega kmetijstva sa vabi o, da blagovolijo posebej opozarjati kmetovalce na to ugodno priliko za strokovno izobrazbo njih sinov. Drugi listi se naprošajo za ponatis" tega razgjasa.	" ..
š Velikanski oromet ▼ mariborski klavnici, V mariborski klavnici se v tem času vrši naravnost ogromen promet v klaniu živine, katere se pobije do 200 dav dnevno, Ampak večina živine gre v Italijo. Posledice že bridko občuti mesto. Prvovrstno meso ie že zginilo iz podrobne prodaie, ker stane vsled veriženja mešetariev, ki posreduieio med prodajalcem in velikimi mes.-irskimi družbami, cena žive živine več kakor ie maksimirana cena. za podrobno prodaio; Vse boljše blago gre v Iti-liio in Švico. Vkliub. pomanjkanju dragega sena ter krme soloh, »e občuti tudi že pomani-kanie živine, zlasti telet in prašičev. Spomladi bodo dobila naša mesta le še meso mršave živine. Izvozničarii že zdai ponuiaio za teleta no 29 do 32 krnn, v podrobni orodaii oa stane teletina 18 kron. To so nezdrave razmere, ki bodo rodile katastrofo posebno za naša mesta, ako se izvoz živine ne regulira po razmerju domače potrebe.	.'„..- -. '...•
š Cestna električna železnica v Maribora* Tuiec, ki pride v Maribor, se ne more načii-diti, da ie Maribor kot prometno mesto z nai-večio elektrarno v bližini, še danes brez cestne električne železnice. Kakor čuiemo. ie neka tuia večia stavbena tvrdka ponudila mestu Mariboru že v podrobnem izdelane načrte za zgradbo cestne električne železnice. Načrt zasleduje predvsem tovorni promet med glavnim in koroškim kolodvorom za večia industrijska podietia. Seveda nai bo s tovornim prometom zvezan tudi osebni proirtet. S tem načrtom v zvezi nai bo tudi naš domači oroiekt električne železnice Maribor—Pltii. ki bi šla do krasni legi ob Dravi in bi obe mesti zvezala po nadpolnvično lcraiSi Doti kakor dozdaj po železniškem ovinku preko Pragerskega. Mestna električna železnica sama Da ima hvaležno oolie razširienia v sosednje priliubliene izletniške kraie (Rp.zvnnie, I.imbuš itd I Načrti so torei tu; treba iih le še_ izvršiti. Podjetni duh naide tudi sredstva za izvršitev.
š Mariborska »Straža« zopet zaplenjena. Zadnja mariborska »Straža« je zopel doživela v kratkem času že sedmo zaplembo. To pot jo je v občutno škodo upravi zadavil znani vitez Graselli. Zaplenil ji je drugi članek »Hajduki in hajdučije«, kjer navaja posamezno iste slučaje, kakor smo jih istega one čitaii v zagrebškem »Jutarnjem Listu« v interpelaciji na uvodnem mestu, iz tega bi se dalo sklepati, da gospod vitez v preobilici drugih poslov
[banke, tiskarne) nima časa se malo zanimati, ;aj prinašajo drugi listi o policajdemokratskih nasiljih. Če ne direktno v osebi gospoda viteza, tiči najbrže v praksi njegovih raplemb zlobnost, da se list zapleni že, ko je ves do-tiskan.
i Advokati — »umstveni delavci«. Ko ie
bil še g. prof. Voglar predsednik stanovanjske komisije v Mariboru, se je pridušil, da požene vse advokate na cesto, ki so izrabili svo-ječasno stanovanja za svoje pisarne. Gospod Voglar je nad tem načrtom — zbolel in izginil. Posk ušala sta ta načrt izvesti nova stanovanjska komisija in novi občinski svet, V kritičnem trenotku je prihitel svoiim kolegom na pomoč bivši minister dr. Kukovec, ki je vse te sklepe prevrgel kar z brzojavko na g. Hribarja, češ, nikarte, pustite jih na miru, to vendar — umstveni delavci.
3 Falska elektrarna nacionalizirana. Po vesteh iz Maribora se je že zdavno nameravana nacionalizacija družbe elektrarne na Fali že izvršila. Vodstvo jugoslovensikh interesentov je prevzela Narodna banka, vendar pa je glavni vpliv v upravnem svetu še vedno ostal v rokah tujih (švicarskih* nemških) kapitalistov. Nerešeno je še vprašanje sedeža nove družbe, ali bo Maribor ali Fala, kar je velikega pomena že glede občinskih davščin, ki bi prišle v prid selski občini Selnica za sluča.j da se določi sedež družbe na Fali. Novo družbo čakajo veliki spori in zahtevki občanov iz Selnice in Črešnjice, ker ie dosedanja družba svoičas proti pogodbi napeljala daljnovode preko njihovega zemljišča in še do danes ni napeljala pogojene električne naprave do občanov sosednjih vasi. Družbo tožijo tudi lastniki splavov radi umazonega izkoriščanja prehoda splavov preko jeza elektrarne.
g Po vodo I* Drave. Ne le v Mariboru samem, tudi v okolici je nastalo vsled zamrznjeni« potokov tako občutno pomanjkanje vode, da Jo morajo n. pr. v vaseh ob Pesnici,
torej na dve uri daleč voziti iz Drave za domačo uporabo. Drava sama je zadnje dni zelo vpadla^i
š Zgradbe bančnih zavodov ▼ Mariboru..
Proti sklepu občinskega sveta, da morajo vse banke do novega leta predložiti načrte za zgradbo lokalov in uradniških stanovanj ter položiti milijonsko kavcijo, so se skoro vse mariborske Danke pritožile. Ena (ljubljanska) je celo zagrozila, da rajše proda svoje poslopje ter takoj odpove kredite vsem trdov-cem, grožnja, ki bi zelo dobro došla novi Slovenski trgovski banki. Pač pa bo že s počet-kom februaria pričela z zgradbo oziroma podiranjem starega poslopja na Aleksandrovi cesti 2 (nasproti frančiškanski cerkvi) Zadružna'gospodarska binka, ki namerava zgraditi velikansko petnadstropno palačo. Za strinke, ki se nahajajo v stari hiši, ie stano-.vanjska" komisija že preskrbela. ■ Baie bo to eno največjih poslopii v Mariboru. Vsaj deloma hoče občinskemu skleru ugoditi tudi Anglo-barika, katere ravnatelj se je poročil s hčerko vinske tvrdke Pug»l & Rosman. Ta tvrdka ima veliko poslopja, m'»|e£e na Trg Svobode in Aleksandrovo cesto. Preko vsega lega poslopja -namerava Anglo-banka zgraditi novo, moderno nadstropje, ki oslan«; le v servituti imetje banke, sicer pa ostane celo poslopje še nadalje la*st tvrdka Ptigel ft Rosman.
< g Srednja vinarsk", Sadjarska.in poljedelska šola v Mariboru, ki se ust->navl'a poleg obstoieče, pravkar 50 let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, se za tekoče leto T921/22- ni mogla otvoriti, ker se ie og'fsllo prebič.lo■ število kvalificiranih prosilcev. Radi tega se je morala olvoritev te nove srednje kmetijske ,šo'e preložiti na ppzn^jši čas.
Na shodu obrtnikov ljubljanske okolice v Št. Vidu dne 18. t. m. so bile z odobravanjem" in soglasno Bprejete sledeče resolucije:
I.
Npredba finančnega ministrstva, n katero uvaja davek na poslovni promet, je mal^CT obrt-,nik.n tako v živo zadela, da zaijj ni rešitve, ako se bo'1 o naredba izvajala.' Malhdbrtnik, ki s prodajo skromnih izdelkov zasluži komaj za hrano in obleko svoji družini in učnemu naraščaju, no zmore niti dosedanjih, starih dfcvčnih bremen. Ob neznosni draginji sirovin, katere zainore rokodelec nabavljati le v malih količinah, in ob draginji po-rhožnega delavstva^- ki ttidi ne more živeti od zraka, dalje veliki konkurenci tuiezemskih izdelkov ninajo izdelki malega obrtnika na trgu primerne vednosti fn obrtnik pri svojem izdelku ne zaslLži dostikrat niti v pokri je tekočih in zaostalih obresti svojim dolgovom 1
Ves obrtniški naraščaj se je rekrutiral doslej iz delavnic malega , obrtnika. Sposobnost teli je vsikdar preseg-il' sposobnost onih — maloštevilnih — ki so izučetii v tovarniškem podjetju.
Uredba o davku na poslovni promet pa prišteva dosedanjo malo .obrt velein lus.riji in jo istoveti z . velekupitailstičnimi podjetji. Kajti člen 8, toeka"12. iste uredbe oprošča davka malo obrtnike, t. j. one, ki delajo največ z dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema. Doslej je bila ma-ja- obrt vsaka-tista, Tci se ni. kakor določa dosedanji obilni r^il, prištevata me«! tovarniške obrte. Obrtni red pa določa, rta se nazivljejo tovarniškim tisti obrati, ki narejajo in izdelujejo obrtne predmete v velikih zaprtih delavnicah, v katerih je nnvadno več kot 20 pomožnih delavcev zaposlenih. V tovarniških obra.ih prevladuje strojno delo in stopa ročno bolj v ozadje; delo je razdeljeno med posamezne delavce, .in lastnik podjetja se nava<lno ne udeležuje ročnega dela, temveč le vodi celotni obrat.
Ker se naše obrti nikdar ne morejo povspeti do tovarniških podjetii, ker mali obrtniki-roko-delci, — če prav se nas je hotelo čez noč narediti tvorničarjo — novega davka na posJo/ni promet nikakor ne zmoremo, bomo hoteli ostati mali obrtniki, z le dvema pomožnima, stalnima delavcema, in tako postali oproščeni tega davim.
Ako se pa to zgodi, vsakdo lahko uvidi, da je s tem na mah zadušena mala obrt, kajti iz čigavih vrst naj se potem rekrijtira obrtniški naraščaj?'Kam naj potem slovenski starši s svojimi sinovi, katerih šolati ne morejo, katerim premoženja dati ne morejo, če jih mali obrtniki ne bodo več. jemali v uk vzgojo in tudi popolno — doslej vedno brezplačno — oskrbo v hrani, stanovanju in celo obleki?
Zato zahtevamo v zaščito malega obrtntka-rokortelca — v korist slovenskega ijudstva in v procvit jugoslovanske države: vsi obrtniki, t j. vsi tisti, katerih obratovanje sc ne more prištevati tovarniškim in pri katerih ni več kot 2i) pomožnih delavcev — vštevši obrtne učence — zaposlenih, naj se prištevajo k mali obrti in jih je kot take popolnoma oproBtiti vsakega davka na poslovni promet!
II.
Ker Je poslovanje sedanje bolniške blagajne v okvirju centralne uprave pred-ragoceno in- ker se vrši ves aparat izvečine- na račun ;malega obrtništva, zahtevamo, da se vpostavijo bolniške blagajne po okrajih, kakor so bile pred preobratom, da se nemudoma-izvedejo volitve• v- posameznih okrajih in da se vrne nu novo vpostavljenim blagajnam vse premoženje v isti izmeri,'v kuteri je biio okrajnim bolniškim blagajnam po prevratu zaplenjeno 1
III.
Ker je tnali obrtnik važen državnotvornl element, in mote kot tak uspevati le ob popolni strokovni izobrazbi, koi podeželske občine in rinili obrtniki vzdrževanja obr.nih in stiokovnih nadaljevalnih šol ne zitio<lejo, zahtevamo, da se obrtne in strokovne nadaljevalne šola v splošnem po-državijol
Sklenjeno je bilo te resolucije poslati gosp. kraljevemu namestniku Iv. Hribarju in delegaciji ministrstva za finance v Ljubljani s prošnjo, da se te skromne zahteve predlože na pristojna mesta in tudi podpirajo v činihitrejšo ugodno izvršitev. Istočasno se pa pošljejo tudi posameznim po-slaniškim klubom v parlamentu. Pozivalo pa se je obrtno zadruge, društva in druge obrtne organizacije cele Slovenije, do stavijo enake zahteve, ker. le s skupnim delom in enotnim nastopom bo mogoče doseči, da' se ustavi umetno povzročeno pogreza-nje malega obrtništva.
Zbirajte znamke za Slovensko Stražo?
Gospodarstvo.
.. . K Ljubljanski veliki semenj ▼ Irtn 1922. II.
vzorčni veliki semenj se priredi v Ljubi ani v lotu 1022 v dnevih od 2. pa dr 11. sejitembrn. Veliknn-ski uspehi razstavljalcev preteklega semnm, njlb izražene željo ob zatvoritvi, kakor tudi dosedanje živo zanimanje tu- in Inozems va jamči, da bo tudi prihodnjeletnn prireditev zadovoljila vse udeležencev Z'gotovostjo |-a st more že se«laj uvideli, da bo sedanji prostor za prihodnji semenj kateri se bo moral staviti nn veliko širšo podlago, dosti premajhen. Storili so se že koraki, da se bo moglo sejmišče primerno povečati. Ljubljana je videla dalekosežni pomeu le svoje prireditve, na ka ero je lahko ponosna in bo gotovo podpirala prireditelje v njih stremljenju, vzdržati semenj tudi v letu 1922 na višku. Danes že apeliramo na 'ndusU-i co, obrtnike in pa veletrgovec v^e kraljevine, da se udeleže sejma v kar največjem številu kot razrtavljnici. Samo z rezultali svojega dela moremo imponirali svetu in najlepša prilika v lo je ■»Ljubljanski veliki semenj«. Ta prilika pa je za pridobitne kroge, ki se udeleže sejma kot raz-stavljalci, še posebnega pomena, ker si ne prihra-nje in iskanj«* odjemalcev, ampak morejo v nekaj n e in iskanje odjemalcev, ampak morejo v nekaj sejinskih dneh pridobiti z lahkoto naročila, ki jih zaposlujejo mesece in mesece. Koncem meseca januarja bo pričel sejmski urad, ki posluje permanentno na sejmišču ob Gosposvetski cesti, razpošiljati interesen om vabila, sejmske re<le in prijavnice, t«r taja že sedaj vse potrebne informacije o prihodu elelni prireditvi.
g Nabava raziičaeža materFala za izdelavo protez. Državna protezna delavnica želi nabaviti večie množine raznega materijala za izdelavo protez za vojne invalide, kakor železne, medene in jeklene pločevine, razne vrste železa in jekla, zakovic, vijakov, žice, cina, gumbov, svedrov, oglja, različne vrste gornjega in podplatnega usnja ter potrebščin za izdelovanje proteznih čevljev, nadalie mavca, gumijastih trakov in cevi, različnih poni-klanih zaponk itd. itd. Natančna množina materijala in dobavni pogoji se lahko vpogledajo pri upravitelstvu državne protezne delavnice v Ljubljani. Interesenti se vabijo, da vložijo pismene, zapečatene in pravilno kolekovane ponudbe z vzorci vred do vključno 25. januarja 1922 v pisarni invalidskega odseka (Št. Peterska kasarna) v Ljubljani, soba št. 2.
g Novi avstrijski bankovci. Avstro-ogrska banka je sklenila izdali nove bankovce, glaseče, se na 5000 in 50 000 kron.
g Svila na svetovnem trgu ie postala, ka« kor iavlja Frankfurter Zeilung, zadnie dni znatno ceneiša.
g Francoski kapital v Bolgariji. Banki »Union Parisienne« in >Soci<He generale« ima o veliko zastopstvo v »Balkanski banki«. — »Bangue de Pariš et de Pays-Bas« je v lesni zvezi r »Generalno banko Bolgarije« in >Bolgarsko trgovsko banko«. — Osnoval se je čisto franejski denarni zavod .»Crčdit Foncier Franco Bulgarc.« — Bakreni rudnik Plnkalnica je prešel v roke francoske družbe, katero ima svoj sedež v Parizu. — Od pet sladkornih rafinerij v Bolgariji stn dve francoski. — Tobačni simiikat »Nicotea« je postal filiala francoske »Compagnie des Tabacs d'Orient« in tobačni sindikat »Cartel« je prešel pod nadzoistvo »Com-pagnie Gčnfrale des Tabacs«.
g Železnico Cinetau—Cinanfu na bivšem nemškem, sedaj od Japoncev zasedenem kitajskem pžemjju . hočejo. Kitajci od. Japoncev odkupiti -*a 53 milijonov mark v zlatu. Japonci so ta predlog !na vašfnirtonskl konferenci sprejeli. -J-L --■■--
g Odredbe proti Spekulaci i v Spaaljl. »Jahta de Cambios«, kateri pripada večina španskih bank, je sklenila, da naloži kazen 40 odsto kov na dobiček tistih špekulantov, ki ne kupujejo mente, da plačajo naročila v inozemstvu, ampak zgolj v svrho špekulacije. Sploh je vsako pridobivanje inozemskih menic, navezano na pisano izjavo, v kakšne svrhe je nameravano.
g Rusko-italljanskl kreditni zavod se osnuje v kratkem v Moskvi. Osnovni kapital 200 mili onov v Italijanskih lirah Ruska vlada bode imela v upravnem svetu svojega zastopnika.
g Svoboda ekuploatacijo zlatih in platinsklh rudnikov v Kusiji. Ruska vjada je proglasila svobodo eksploatacije rudnikov zlata in platine pod pogojem, da se vsa produkcija imenovanih meta-lov da na razpolago vladi po fiksnih cenah, ki Jih določi ljudski komisar za finance. Kako 8'rašno je padla produkcija zlata v Rusiji, je vidno iz poročila »Ekonomičeske Žizny«, ki objavlja, da- je znašala celokupna produkcij zlato v prvih osmih mesecih 1. 1921 samo 131 kilogramov, produkcija platino pa 48 kilogramov! Leta 1907 se je pridobilo zlato 40 ton, leta 1911 pa SO ton, to je dobrih 7 odstotkov pridobljenega zi/ila na celem svetu in je bilo pri tem zaposlenih 80.000 dclavcev. Platine se je pridelalo 1. 1902 874 pudov, 1. 1901 300 pudov, 1 15)JO 334 pudov. T«-«*i.a pa je pomislili, da se je veliko plaiine nep^-tovpo Izmaknilo in <la še je vsega skupaj prbtoblvalo v»a) 450 pudov, to je 95 odstotkov vse platine na jicmljl. Danes se je pridela 400 krat munj!
Socialni vestnik.
Alkoholna in protialkoholna atntiriiV« ta
Slovcoijo » letu 1920 Koncesioniranili go-tilničar-skih in krčmarskih obrti se izvršuje v Sloveniji 602(1. Koncesij je bilo ukinjenih kazensko zn&isno 47, trajno 1 in iz raznih drugih razlogov 512, skupaj 570, na novo podel enih pa 217. Tako pride na 185 oseb 1 gostilna In na 808 oseb 1 točilnica žganih opojnih pijač. Raznih vrst opojnih pijač se je zavžilo: piva 170.000 hI, vina 270.790 hI. sn«IJev-ea 73.064 hI ih sadnega žganja 4.200 hI v skupnem znesku 1.405.100.000 K. Na eno osebo odpade povprečno 49 litrov opojnih piju? na leto v vrednosti 1312 K. Tu ni všte'o žganje, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, istotako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino. Oblastveno je | bil dovoljen ples v javnih prostorih v 1705 in prekoračenje krojevno-policijske ure v 1730 slučajih z 2137 nadurami. Radi prestopkov nnreilbe mini. strn za notranje zadeve z dne 13. novembra 1019, št 752, o omejitvi točenja alkoholnih pijač, je bilo kaznovanih 1357 oseb z 121.335 K denarne in 633 dni zapoine kazni. Največ oseb, med njimi tudi več e š'.evi!o ženskega spola, je bilo obsojeno radi javne pijanosti. 6026 alkoholnim podjetjem sloji nasproti 8 brezalkoholnih gostiln In 56 po«ljclij za izdelovanje brezalkoholnih pijoč, t. J. sodavlce, pokaltc in sadnih sokov, ki pa vsled pomanjkanja sirovin le v presledkih obratujejo.
V boju proti alkoholizmu se Je poverjeništvo zn socialno skrb ude- vovalo sledeče: Usi.niovito je dne 21. Januarja I protiulkoholni sos\dt kot
posvetovalni organ proti-ulkoholnemu oddelku, sestoječ iz zastopnikov raznih državnih oblasti, izobraževalnih in telovadnih organizacij v LjubljanL Potom organov protialkoholuega oddelka se je izvedla po raznih krajih Slovenije kontrola nad izvrševanjem vludnib na rod b, tičočih se omejitve pijančevan a, ob kateri priliki se je ugotovilo med drugim zlas.l več slučajev protipostavuega točenja in prodaja žganih opojnih pijač. V skrbstvo U alkoholike je bilo prevzetih uradnim polom in na podlagi prošnje njih svojcev v Ljubljani več oseb. V ujih zdravljen.e iu ublažitev družinskih razmer vobče so je ukrenilo vse potrebno! V enem slučaju je bil bolnik postavljen pod varu-itvo, v drugem pa vsled popolnega pomanjkanja zdiavilišča za alkoholike v Jugoslaviji, oddan v eno-le .no zdravljenje bolnišnice na Studencu. V svrho protialkohulue propagande se je vršilo v 43. urah 29 predavanj, kalere je poselilo okoli 5000 oseb. Vsako preduvan e je pojasnjevalo 60 skioptičnih slik. Največ zanimanja za te prireditve je pokazalo iadus ri|sko delavstvo. Uradu so bili v omejitev pijančevanja stavljeni od strani raznih izobraževalnih organ izuči j me i drugimi tudi sledeči predlogi: 1. uvede naj so praktično nadzorstvo produkcije in produje alkoholnih pijač; 2. izvede naj se revizija koncesij za žgunjetoč, ki se vrši v žveči s drugo obrtjo; 3i vsem, ki imajo gostilne v najemu, pa se drugače lahko preživljajo, naj se odvzamejo koncesije; 4. zahteva naj se, da vsaka gostilna postreže tudi s tiruno in brezalkoholnimi pijačami; 5. propagandno delo v svrho omejive pijančevanja naj se koncentrira najbolj pri mladini ln sicer v šoli. pri telovadnih organizacijah in društvih sploh, kjer se zbira mladina v kakršnekoli izobraževalne svrhe.
Zveza krščanskih delavskih strokovnih društev v Nemčiji šteje glasom pravkar objevljene statistike za L 1920 1,105.894 članov s prirastkom 105.124 članov v imenovanem letu. Začetkom leta 1920 je bilo v Zvezi združenih 344 društev, koncem leta 404, prirastek G0 društev Od zveze nastavljenih tajnikov je 23, vsako druš.vo, oziroma vsaka lokalna zveza društev (kartel) ima pa še svo..e lastne tajnike. Velika važnost se polaga na delovske izobraževalno-strokovne tečaje.
lj K nesreči na državnem kolod.oru. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani pošilja k dopisu inšpektorata državnih železnic v Ljubljani, objavljenem v našem li-
stu z dne 22. decembra t 1., sledeče pojasnilo: Ponesrečenec Ivan Borštnar je bil rešilnim vozom prepeljan na kirurgičui-aseptični oddelek bolnice in se je nahajal v sledečem stanju: Obveze in hlače ponesrečenca so bi!- vse prepojene s krvjo, na no-silnici je '-.la luža krvi; pri reviziji obveze sta brizgali iz zmečkr."3 leve goleni u.e krvni žili, medtem ko je podveza za ustavitev krvavitve, katera je bila napravljena tik nad kolenskima sklepoma z ruto, še leže la nedotaknjena na svojem mestu. Bolnik je bil polzavestrn, žila komaj čutljiva.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 14. januarja 1922, ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2.	Preureditev pravil s posebnim poudarkom, da je društveni namen tudi pobijati dragino; določitev članarine za leto 1922. 3. Organizacija. 4. Vo.itev odbora. 5. Slučajnosti. — Prihodnja javna odborova seja se vrši v sredo, dne 28 decembra t. t., ob 8. uri zvečer v Mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje "članom dnevno od 6. do 8. ure zvečer informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
lj Policijska kronika. Aretovane so bile dne 22. t m. štiri osebe, kef so prišle brez polnih listin v Jugoslavijo. Ovadeni so bili štirje radi tatvine, 11, ker so prekoračili policijsko uro. 2 boljša gospoda, med njima celo neki profesor, ker sta preveč dvorila alkoholu: trije, ker so vozili ponoči brez luči.	•
1,' Po ictfcka kronika. Mihalinec f.oize v Rožni dolini je ukradel Frančiška Kvas 13 bankovcev po 100 dinarjev. — Na Krekovem trgu je aretiral detektiv Dobravec žeparico Bcrto Schol , ki je ukradla Mariji Dejak 150 K in je osumljena tudi drugih tatvin. — Zaprli so mešeturia Janeza Bizjana, ki ima presedeti še iečo 6 mesecev. Bizjan e zagrešil nov zločin. Prevzel in prodal je 4 konie, ne da bi jih bil plačal.'izkupiček 43 000 kron ie v nekaterih dneh zapravil. — Ključavničarskemu mojstru Avguštinu Martinčiču je bilo ukradeno kolo.
li PrrnarM dr. Poučnih ordinira zooet redno od 9—12. in 3.—4. ure.
li Koncert Drnvske diviziie v hotelu Tivoli se vrši na Štefanovo od 15.—"20. ur- Domače ietrne. krvave in mesene klobase. Vsi 'D prost. Za nb;lni obisk sc priporoča spoštova-niem — Vek. Dolničar.
rrlspie m skic

i tli
s'
L« t
Katoliški vestnik.
c Iz misijonskega sveta. V nobeni diujji deželi misijonska misel m prodrla tako globoko v široke slo i c liuustva, kakor na ilo-laauskem. Meseca (uii|a n. pr. se je vršil v iuuastueulu imsiiunsiu teuein, v katerem so oo zvistiKu prireuiu |aveu sto veseu uuuou z namenom, da preuoči zgodovino misiionske liiisli. UKiiUi je ono to pospeševanje velikopotezne prupuganue med tisoči, ki so iz vseh krajev ctezeie, pa tuui iz soseunjih orzav, pri-luiuii k lej siovesuosti, Vtis 8iuvesu*,;a spie-voua ie bil naravnost velikanski. Misijonsko gioaiije |e na iiolunusitem zeio živahno luui v vrstau uiiaueuiske unaaine. čireUi meseca avgusta se je viŠU oouu zuor hoianus.vtU a.«a-ueuiiKin misiionskili uruštev, v misijonskem ,jtii*aniu je postaia v novejšem času zeio živahna tuui /imenka, uasi Francije še ualeč ne uuseza. bkoiai mesec za mesecem nastajajo v /Ai^eiiki seiuuiarji za vzgoio uiisi.uiiar-jev, tako v ivanaui in v /.druzeuih ur^avaii; amemska misijonska družba, ki ima stoj se-riez v Maivkno.l, bo zgrauila dve velikanski misijonski stavui, deški ui dunovniški seminar, ki t>osta liueli prostora vsaka za joO oseb, iva Kitajskem «ospouan lakota. Misiionarji so se ooiiiiti na poinoč in ne zaman. V vsen ve-ukiti niestiii, ziasti o^morskin, piistupmh hv-ropeieeui, su se sestati pomožni ouuuri, scslo-,eči iz munuurinov, konzulov in misijonaiiev. Povsod so uašii radouaren odziv. Naitupoviiii so po nizHin cenaii živega in ga po na|Mtre|ši poti spravliali v severne province, k|er razsaja lakula. bamo ouLor v i>hanka;u ,e naural in razuelil do 20 min ionov trankov. Viada ie obdavčila vozne listke in trgovinski promet v prid gladiijociin ter e na ta način uoi-ila na stotine milijonov. Večji del teli svot je pa porabita za piače armadi. tVl|ub temu ic pouioim fond dosegel višino 1 niuiiarde ltanaov in velikanske množine živeža so se razdelile nicd giatlujoče. Kazdeiievanie pa ni bilo povsod v redu. V eni zaiiniih ouborovih sej v ohang-ka.u je iziavil ugleden član trgovske zbornice,
Eogan, du so on in njegovi pri|jtel|i slišali ie valo tam, kjer so darove razdeijevali katoličani; protestante je sušal hvaliti z rezervo, s kritiko. Kjer pa je razdeljevala poganslto-ki-tajska uprava, sla biia nered in zapravljivost ia dnevnem redu Kitajska vlada ;e delovanje Katoliške cerkve tudi priznala ter podelila mnogim škofom in vodjem kato.iških zavodov red zlatega klasu. I rancoski jezuit p. Licent je v letih 1914 do 1917. raziskaval kitajske province Čeli, Šensi, llonan, Kansu in osrednjo Mongolijo ter se nahaja sedaj v vzhodni Mongoliji. Njegovo metodično raziskovanje ]q prineslo .velikanski material v znanstvene in gospodarske svrhe. O njegovih zbirkah kol plodu teh raziskovanj si je mogoče napraviti
približno sliko, če »e pomuli, de bi lamo her-
barij dosegel skupno višin« 40 ra, zbitka žuželk obsega dva kubična metra. 2*>00 ptičev
1'e bilo prepariranih in fologral.Aih slik je več takor 2000. Zelo uspešno delujejo v Ugandi v severno-vzhodni Afriki beli očetje iz Nemčije, ki so vzgojili prvih dvanaist domačinov v duhovnike. O uspešni inisionsKi metodi belih očeluv v Ugandi pripovedujejo knjiga dr. Matije H a 11 f e i 1 a iz družbe belih očetov »Uganda«, ki je izšla pri ilerderju v Br,
Narodno riedišče.
Opera.
Nedelja, 25. dec.: »\\eiiLier«. Izv. Pont. uijek, .tj. dec.: »1'riKlaiia uevesta«. Is*. Torek, 27. decembra: Zaprto. Sreda, 28, decembra: »Vaška šola«. E. Četrtek, 29. decembra: »Bolietne«. C. Petek, 30. decembra: »Carmen«. B. Sobota, 31. decenilira: l.abodie jezero« popoldne ob 3. uri. Izven.
Nedelja, 1, januar,a 1922: »EvanjJeljnik«. Izven.
Drama.
Nedelja, 25. dec.: »Kuiueut^a zmešnjav«, popoldw
ob 3. uri. Izv. Nedelja, 2j. dec.: »1'elerčkove poslednje sanje<,
zvečer ob 8. uri. Izv. Ponedeljek, 20. dec.1 »1'elerčkove poslednje sanje«, i ob 3. uri pop. Izv. Ponedeljek, 'ZG dec.: »Revizor«. Izv.
Torek, 27. dccembra: »Peterčkove poslednje sanje. B.
Sreda, 28 decembra: Zaprto. Četrtek, 29 decembra: »Peterčkove pO' slednje san e«. A.
Petek, 30. decembra: »Koza Berdova«. C. SoL-ota, 11. decem! ra: Zapi to. Nedelja, 1. januarja 1922: »Peterčkove poslednje sanje« popoldne ob 3. uri. Izven.
Nedelja, 1. januarja: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« zvečer ob 8. uri. izvea.
Dijaški vsstnix.
d Podružnica SDZ za Ljubljano priredi svoj božično-počitniški sestanek dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne v Akademskem domu. Predava tov. stud. iui. Zvonko Dokler; »O delti Slovenske Straže za S ovence v zasedeni Koroški in Primorski.« Prosim ob tej priliki vse tovar.še, zbira te prebrane slovenske knjige, kolikor kdo mote, da" jih po Slovenski Slraži 1 jdarimo zapuščenemu od nas odtrganemu s.ovenskemu tjudstvul Prinesite jih * seboj k sestanku, da lih skupno oddamo! Naj jiiu ! » to naš novoletni darl Vsi člani in nečlani, Dnni-čarji, Zarjam in Ra/uraši — iz Ljubljane in okolice — iskreno vabljeni! — Predsednik.
: "-""-"g*™ajurmanm. inaii
|iiuiwuiiiiuuiiiiimiiiiiiiiumimiuniiuiiiiiiunimiiuiiiiiiminnuiniiiMi(i;ini:'u;iuM!nui:^	........i""tunl'nimiinni'niwmtnimiininni mi iiiuiiiuiimiuiiiiimiiiiiuiHi
Domače
PlIIiO
je po svo]i izbofni kakovosti nedossgljivo.
P^Vfl JVIARlBORS^fl TOVARNA piLiPL, MARIBOR.
Glavno zeistopstvo zo Slov/enl]oi
R. BUNC IN DRUG
Celje - Ljubljana « JS/Iaribov
..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Javna zahvala.
Podvisani sem imel raka na obrazu ter sem si ga hotel dati po nasvetu zdravnikov ODerirati v bolnici.
Dr. Ed. Clobočnik v Kranju pa ml Je raka v teku enega meseca brez operacije popolnoma ozdravil, za kar se mu tukaj /avno najtopleje zahvaljujem.
Matevž Hafner, Primskovo.
Boljšo žensko ZSZoliT^
drutabniro ln gospodinjo, veščo nemščine in slovenščino. - TUIITENWEiN, Bohinjska Bistrica.	4G94
Vet samostojnih
stGlarjev in mizarjev
■prejme tovarna stolov in lesnih izdelkov. Stanovnnje v hiši. — Vpraša se pri:
Jos. Stadlcr, Ljubljana, Sodna ul. 11
Novorojenček
SO odda v oskrbo pri dobrih ljudeh. — Dopisi z navedbo plačila na: »T. Iv.«, Banja Luka, Bosna, poštno ležeče.	4709
Izurjeno stroiepisk« in stenografinio
•dvetnik Ur. JUVAN, Maribor. 4713
Preprosto delavno dekle
s izpričevali	išfem k slovenski
uraduiški rodbini Ireh oseb. Plača 300 li Ponudbe nn gospo Zorko, Sisuk, kolo-4«or. Hrinško.	4C18
llppripp zdravega ln krepkega, s pri-Ui/CHOa merilo predizobrazbb. iz |h>-llcne liiie, sprejme s 15. januarjem
AI.KU.NZ U11 LAK, Novo mesto.
samostojna knjigovodkinja,
»tnrcjSa moč. zmožna vseh pisarniških del, u podjetje na deželi, no sprejme. Hrana in »tanoviuiie v hiši Nastop Inkoj ■li *ekom jan• ,a. Naslov pove uprav-aUtvo Usta pod »tov. 4652.


MtnrfptliO srednjih let, v državni IVIlClUCiltb službi, z denarnim premoženjem, se želi seznanili v svrho že-nitve, vled pomanjkanja znanja, z gospodično ali vdovo v slarosti do 32 let, ki bi imela svoje stanovanje, malo poseslvo nli kako obrt. — Pouudbe naj se pošilja na upravništvo »Slovenca« pod »Zvestoba«.
—111 m ^ i j ! ~ 111 t" r' ^ j :! r"
Več krojaških
pomočnikov
treznih in vestnih delavcev, za delo v tovarni, se sprejme takoj. Samostojni dobe proli garanciji delo ua dom Stalno delo zasigurauo. Vpruša se: EJ10NSKA CESTA štev. 8, v pisarui.	438S
Primarij
Dr. J.
ordinira zopet redno
| od 9.-12. dop. in od 3.-4. pop.
Kujlpvodkinjo
starejšo gospodično z dolgoletno prakso v knjigovodstvu, katera je verzirana v vseh kontornih delili, sprejme
Sssna trgovina na deželi
Stanovanje iu v>a oskrba preskrbljena Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki naj se vpošljejo na upravo »Sloveuca«
pod: »Knjigovodkinja« 4636.
Lepa darila
za vsako priliko!
Zlatnina, srebrnina, namizna op avu in budilke, po nizkih cenah, ktikor je bila zulogii brez carine prevzeta od go.-Jp. Krepelka tMei ctz).
|L'S.Še!ovln-ČDHen,MESlnl lroi3.
Prazno vinsko k!et
želimo najeti v mestu ali bli-i žini Ljubljane. — Ponudbe na upravo hotela »SLON«. 4718
za v pralnico y»fii k strojem ter • "S U"
hSIltn ^-letnemu otroku, se lllllJU sprejme takoj. - Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1922!
želita vsem obiskovalcem in prijateljem
Ivan in Rozi Herzog
gostilna pri »Levu«-.
MEmmi ZAOHEB

Najboljša
ir
ima v zalogi tvrdka
L0VR0 PETO V AR, Ivan jk-vel,
katera Ima J^-* lastne vinograda v Jeruzalemu. ^C
Najlepšo darilo za noše gospodinje je izvrstno in praktično urejeni
Iščem lokal za trgovino
na dežeii, z vso opremo ali brez nje, ra takojšnjo prevzelje. Naslov pove itprav-uišlvo »oLUVENCA« pod šlev. 4703.
— za leto 1922. —
Uredila Ulva.
Izdal ga Jo pokrajinski odbor Ji"iorlo-vcii^ke .Nialice v Ljuoliani. Cena ii(J K. Dobiva se po knj:c>m*li in pri .lugo-•iloi en<ki Mit ici v Ljubljani, Pred Skotijo štev. 2L	4U2o
A. K U S
.JUB! JANA. RLSI.JEVA CESTA 4 priporoča svojo veliko znlogO
nfilTP^Sirs emajlirane in luk-« CttalU, sus„e POSODE,
"'i pr? ran ro ra raj r« rs ms R* Bi n m
'ISf K5, ss;	OT BiH SSB EE 5SS KI CS CSS
za
kurjavo LES
postavno na postajo za takojšnjo ali poznejšo dobavo, kupi vsako množino Tovarna strojii, Hrvatsko. — Naslov: TOVARNA STR0JIL, LJUBLJANA, poStno ležete. 4708
m m kb ra rw ras sas m ran
■rani
m mtm
Hrastov okrogel les
1-00, 2-40, 8 20, 4 00 in 4 80 m dolg, od JO cm premera naprej, se kupi Iranko vagon postaj Zidani most do Mariboru vsaka množina. Ponudbe se naj pošljejo
na elcklrurno v Poijčane.
kupijo se ali v najem vzamejo
mlini na vodo. ::
— Ponudbe na »Slovencat pod
upravništvo šter. 4712.
99
ORIENV"
družba z o. z. preje
.Irata Eoerl ln Jančar & Co jnbljana, HLilclošičeva c. 4.
nasproti hotela „Cmon".
Lastni izdelki oljnat-h barv, iirnežer lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga lceaiičn li in rudniških barv, barv za umetn.kc, raznovrstnih čo-p.čev, vseli potrebščin za slikarje in pleskarje.
EIIIEEHL-HSiiiiiEliiElli^lliEjilElliEillEliiEiilE
ii
ili

ui
KNJSGOVODKfNJA
vešča ludi italijanske korespondence, so takoj sprejme v večji lesni tovurni tu. Prednost imajo one, ki so že službovale v enaki stroki. — Nastop takoj event. po dogovoru. Ponudbe z navedbo zahtevkov (brez izvirnih spričeval) je pooluii na upravništvo »Slovenca« pod: »Izvužbuuui: 4032.
lil
iD
i
iil

■—»■PTOT.t-nmni ■■IIIHIHI || m............. I
OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trL
daje IsredSfe V Obrtne svrhe pO izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na Telefon štev. 508.	tekoči račun obrestuje s 4I@L od dne vloge do dne dviqa. st. pošt. ček. rač. 12051.
I Stenski koledar 1922
n
83 33
IS
es
19 KS
BS M £3
ii! iS
za pisarne in privatnike izide 27. t m. v jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Oblika 32X37 cm. Netto engross cena za trgovce K15'—, detajl K 20 — za komad. V poštev pridejo le naročila na najmanj 50 komadov. - Na privatna n vero čila se ne bo oziralo.
ti

m
m

m
Opr.št.A 110/9/57.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. I. javlja, da se bode 16. januarja 1922 ob 9. uri pri tem sodišču soba št. 2
prodalo na javni prostovoljni sodni dražili
ncdoletnim Antonu, Marjani in Frančiški Kozjek ter polnoletnima Ivani Kozjek in Mariji Jeraj iz žažnrja hiš. št. 22 lastno arondirano zemljišče vlož. štev. 23 in 93 d. o. žažar, obstoječe iz 2 stavbnih parcel štev. 50 in 50/2, 3 njiv, 1 vrla, 1 pašnika, 1 travnika in 4 gozdov v skupni površini 7 ha 37 a in 45 m2
Izklicna cena vsega zemljišča se določi na 60.000 K. Vadij 10
/o
izklicne cene. — Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi št. 2 ter se bodo pred dražbo objavili.
Kr. okrajno sodišče na Vrhniki, odd. I., dne 13. decembra 1921.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let pr.jetno dišeči
Mmesmrn-......mmm
Pradaja tvornice za konserviranje
Podpisana zadruga obvešča interesente, da je odredila prodati svojo veliko tvornieo za konserviranje rib. Tvornica je v popolnem redu ter Ima vse potrebne priprave za delo. — Reflektanti naj se podrobna navodila obrnejo na podpisano zadrugo.	4t!34
Riharska zadruga v Komiži (Dalmacija).

1
kot kesmetikum zn negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot do i.-itek k vodi za umivanje, ker )e radi svojega antiseptično čistega, osvežujočega de-lov.inia najboljšega učinka. Ravnotako je pr 1 ubljen kot krepko, bi qo delu|oče iu «r2o prijetno spctS-sivo y.a drgnenjc!| hrbta, rok nog in celega telesa. Je mnogo močne.Si in delujoči kot Francosko žganje in naibolje sred.-,tvo te vrste. Tisoče priznan i Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvo nate li 1 Spccijolna steklenica ... 13 K.
prodajalce:
12 dvojn ali 4 špec. steklenice 168 K ' » 8 . „ . 260 . 36 . . 12 . - . 394 „ poštnine prosto na Vašo poŠto. Kdor poš je (leu-.r naprej, dooi Se popust v naravi.
Do.il sc tudi: Elza cbliZ za kurja oCesa 5 in 7'fli h; E.za mentolni črtnik i<! K; Elza posipalni prnSPK 11 Iv pristno Elsa ribje olje t<5 K; Elsa .oda za usla ib K, Elsa liolonska votla 11 K. Elsa šumski miriš 11 K; Ultjccrtn ti in 3U K, Lijsoii Liisoiorm 3U K; kineSki Caj 3 K; Elsa mrčesu, praicli 15 K: strup za podgane in miši po ia 12 K'
EUaEM V. FSLLER, lekarnar
Sinbica donja, Ei^atrg 134, Hrvatsko.
Domski močlni salon
tsodor kane
Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 9
se priporoča
za izvrševanje angleških kostumov, plaščev, bluz in francoskih toalet, in vseh v to stroko spadajoči!) del.

3 sob s pritiklinami, zračno in solnčno, zamenjam za enako s 5 ali 4 sobami. Oboje v v mestu. Dam tudi nagrado. Pismene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod številko 4070.	:-:
Mi raviieljsivo Um železnice
Južna železnica razpisuje 'obavo sledečih množin železa, katere potrebuje za prvo polletje 1922.
196.500 kg		okroglega železa
61.000	t>	kvadratnega železa
6.500	II	veznega železa
63.500	11	širokega želeja
49.000	II	ploščatega železa
28.000	II	enakokrakega kotnega železa
27.500	II	neenakokrakega kotnega železa
15.000	II	U-železa
6.000	II	obličnega železa
40.000	II	palčk okroglih (Zaggeln rund)
20.000	II	palčk ploščatih (Zaggeln flach)
8.000	>1	palčk cjj (Zaggeln
Skupaj ca. 521.000 kg ali okroglo 52 vagonov železa, katerih dobava mora biti izvršena v roku dveh mesecev, od dneva, ko je tvrdka dobavo prevzela.
Ponudbe za dobavo celotne ali delnih množin je vpo-slati do 15. januarja 1922 v zaprtih kuvertah pod označbo „Železo" na Obratno ravnateljstvo južne železnice, oddelek VI. Natančnejši pogoji so na razpolago istotam.
m
u n u u n u In
u u n!
tovarne usnja In usnjatiln Izdelkov
IHa, Ljublj
enfulna pisarili: Ljiljano, Sv. Petra c. 00. Telefon 5Z8.
A. VEGETABILNO (čreslostro-jeno) USNJE:
1.	kravine rujave, črne in cha-grin, ter za mehove in strehe,
2.	kipsi,
3.	teletine,
4.	ovčine in kozine
a)	mazane, rjave in črne,
b)	barvane za mobilje in ta-peciranje in konfekcijo,
5.	vachettes
a)	za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo nogomet, žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije.
6. SVINJINE (specialiteta)
a)	za fino jahalno opremo, barvano ali naravno,
b)	za kovčege,
c)	za mobilje in galant. konfekcijo (Portenmonnais, portef. in knjigoveštvo,
st usnja.
7.	PODPLATI
a)	trovloženi, hrastostrojeni podplati,
b)	Vache.
8.	CROUPONI za izdelavo trans-misijskih jermenov,
a)	sp. strojeni, ang. sistem,
b)	hrastostrojeni.
B. CHROM USNJE.
1.	Box-calf črno in barvano,
2.	Chevreaux,
3.	Chevrette,
4.	Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog,
5.	Chrom usnje za izdel. jermen.
G. GALUN USNJE
za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
D. LAK USNJE.
1. Box-calf, 2. Chevreaux.
Al. Industrijo usnjatih izdelkov.
A. ČEVLJARSKI IZDELKI:
1.	čevlji za štrapac,
2.	čevlji za rudnike,
3.	čevlji za šport in nogomet,
4.	čevlji po vojaškem vzorcu,
5.	sandale.
B. KONFEKCIJA TRANSMISIJ-SKlfl GONILNIH JERMENOV:
1.	specialni stroj,
2.	hrastov stroj,
3.	chrom-stroj,
4.	jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C. KONFEKCIJA za: dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeulles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
KIS. a
auuuur uuuuuiiuimuuuuuuuuuuutl amn
iz., .i«
B&tta fe£j mara :mm
sair- 3 dni edino rtaikra ia trta preko H svira in Chcr-bourga v Nstv^rk. Predprodaja ladijskih listkov In železniških voznih listkov za sosedne države. Pojasnila daje koncisijon. potcvah? pisarna Svari KraHer v LjuL-Ijani, Kolodvorska ulica 41, nasprcil
glavnega kolodvora. Oglasite se vedno v mo!i pisarni.
Gradišče 10. — Telefon 2U8.
POSODA. Pon.idbo ua: J AlIUUHTi.N. Dunajska cesta St 33, Ljubljana. 4576
vseh vrst, od preprostih do uajtiuejSib, bn d; v?duo lovrrua klobukov in slamnikov
Hanr Cerar..
v p- pi'ivi.'0 prevzema tuili tozadevna loia Ipreoblikuje po uajuovejAi modi svila se sprejemajo i Ljubljani -sa-• n sredo pri tvrdki KOV \f KV S^ & ; llf:*. N, Cr-iviiuvn ulica St. 5, na dvo-is';j, desno, kjer sc ob Tedali tudi dubc toprAvljeni predmeti,	8707
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
30inaaaca laanzauzauaaajDcaaaja^aaaua □□□saj r?a	r
j	I. JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA	i'
1	GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE
3	D. Z O. Z.	}
1	IZDELKI: ROŽENI IN UMETNO R02FNI r-"l!BF	k
3	znamka „galaut.j p'j=tnjak8	o
^	za smotkk, svai ctca, pipe in
«	čiuuui. gumbi rz p!sewovi.\e	o
3	(pkrlmutieh) 7.\ PERILO.--r>
1	dkza.m za palice in de2nike	p
3	iz naravnliga roga.	p
5	SLOVENSKA telefon st. b. rancni konto: obrtna	j^.
3	-bistrica- banka ljubljana, poštni cek. račun,	p
5ocitnc3nDnnrt3arcnroTnc3cnDnccnD-' EcturatJ-er. ccor dec: ceno1*
Ipalzg	£cr?,;o?.J,
e obrestujejo s
br?z oibitka rentnega in Invalidnega davka. Hran:,-ne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, viacfaieiieni so poiož-n ce brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo ua službene prejemke, proti poroštvu ftd, Proda'a srečk drž. razr. loterije.
če rabite a.*, »trola -t rodbinsko in obilno rabi, igla oli*, t»r posn niezne delo. I stotimi vso potiab-ščine za m v ijo kro ače in cevljarie ier v-e galanterijsko bloi?n na drobno * n k 'i s ' o
Cene solidne ' Poi»'re?bi točna
mestni tesarski mojster LJubljana, Linhartova užšea li. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah rezne vrate okrogli les, kakor tudi cele gozdne narceie.
1 C\ M ATEE
LJUBLJANA
Ustanovlj. 1834
Stavbeno podjetje
ki. in Valentin Accetto,
Ljubljana, Trnovski pristan št. 14, zaprisežena sodna «wiilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirara posredovalnica, za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Tovarna cementa Zidani most
Je priiela Izdelovati in priporoča:
Selektor Portlandcement (Flugstaub)
nnjttnejSe zmleto, ne vsebuje nobenega zrua t Portlandcementu, konkurira kvaliteta vnem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1 :3 na cm2.
Selektor — fin — Portlandcement
poSenja vezat t poldrugi uri in izvršuje v petib urah in je za vse železobctonsko zgradbe uajboljSi cement iu b tem fino mletim cementom se bo tudi.izdelovalcem cementne opeke, in sploh cementnih izdelkov, zelo ustreglo. — Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročilu
Iluvnatcljstvo tovarne cementa, Zidani most.
B. *rs,Q
novo blago
popolnoma godno do.lva se poisad! Prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa in masti Mi. G vatlov i sinov ei. t?.
Petrini; a. Glavno zastopstvo!
za S:ovenijo ! K. Bujtc in drug
ijUii-Siaf.a CeS.e • i.oribor
EM DETAIIL
1 se(	lil Tehnični, elektrotehnični ln gumijev;
1 A Ml predmeti vseh vrst na drobno in de~ \	belo. - Glavno zastopstvo poln h gu-
mijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter M^rtinij. - Hy-dravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljub-Ijana, R mska cesta 2. - Prevozno Centrala: pod;etje zn prevoz blaga celih va-L;ubl)ana, Rimska gonov na vse kraje, za kar je na cesta 2.	razpolago 10 tovornih automobilov.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c.20, Jurčičeva ul.9, Knez Mihaj-tel. št. 170. tel. št. 133. lova ul. 3.
proizvaja in vsa!<i dan razpošilja v svežem stanju
TETItllU
dobile najceneje pri tvnlki
0 ČERTALIC
V Ul BUANI Karlotsku ceslu.
Rezerve okrog K 6,000 000,
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj LJubljana, Maribor, Meikcvič, Opatija Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
Vplačana delniška glavnica K 30,000 000.
Obrestuj« najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
BRfIKR
Telefon št, 567. - Čekovni račun 12.205.
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU D0M(J/r.
Izvršuje vse bančna posl« =====1 najkulantneje.
raaDiLOTMWC#l IMIl <dhsi
—■■lili---Tiirnrmni—i----mimi.iiwi m i——otm-----------, n—i«
MENJALNICA v Ljubifani, šiomdvorska ulica št, 26.
Dein.Qlava.K200.DOfl.QOO. Mri) 0 V OS jekli. Rezerve K 5B.BQB.oee.
Kupuje ln prodaja devize 1« valute najkuHantnej&e. Obrestuje vloqe na hranilne Knjižice In na tekočI ri»Čwn po <ntajvi$;l obrestni meri.
-s ZAHVALA in PRIPOROČILO.
Skoro četrtstoletja sem vodil »Narodno kavarno«. Ves ta čas me je cenjeno naSe občinstvo podpiralo s številnim posetom, za kar mu izrekam Iskreno zahvalo. Da si izboljSam svoj položaj, sem prevzel kavarno »ZVEZDO«, katero sem preuredil tako, da ustreza vsem modernim zahtevam. Moj naslednik v »Narodni kavarni« je g. Josip Carl, ki je lokal vzel v najem od hišnega lastnika g. Pongratza. Poznam g. Carla kot poštenjaka, narodnjaka in strokovno izobraženega moža, zato ga slavnemu občinstvu toplo priporočam, da ga podpira z mnogobrojnim obiskom.
V Ljubljani, 24. decembra 1921.
Fran KrapeS, kavarnar.
Od g. Frana Krapeša sem prevzel »NARODNO KAVARNO«. SkuSal bom podjetje ohraniti na dosedanji višini. Skrbel bom za točno postrežbo, dobro pijačo in okusna jedila. Cenjenemu občinstvu bodo, kakor doslej! na razpolago vsi domači in večji tuji listi in revije, politične, leposlovne in znanstvene vsebine. Na razpolago sta gostom dva izborna, popolnoma prenovljena biljarda.
Priporočam se slavnemu občinstvu, da bi mi ohranilo isto naklonjenost, ki jo je izkazovalo mojemu predniku.
V Ljubljani, 24. decembra 1921.
Josip Carl, kavarnar.
Potrebno in koristno ie
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovrpga ur.ida.
Pazite, da boste n.izrianili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vum je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o pesprejemu dennija v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas tei po poŠtah Vas lo prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem sluCaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem posluneoa denar,a, Ocš, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po ofici.ehii preiskavi pošiljatel prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje tei mnogokrat dolgo trafca, predno se odloČi poslati zopet kaki denar.
KoneCno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da pr poročajo svo,im sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
BBBBBBBBBflBBBflBflB8nBBQBfiBQQBS3BB@!3j3£ui3S2Q£a;ul
H	pi
. Srečne božične praznike želi Mnj, odjem„lcemi	[s
® ln veselo novo leto ! prijateljem in znancem	d
5»	S
FRANC RODE, mesar, Devica Marija v Polju.
r'
■
a i HHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBKBlgag!Bin&T.i3
Edini jugoslovanski zavod v Budimpešti
n a
m
v®*
a l&li
IGM ŽARGI »pri nizki ceni« i
Ljubljana :: Sv. Petra cesta št. 3 JJ
TRGOVINA	^
z drobnim, pletenim in modnim blagom ter	res raznim perilom in kravatami. — Velika izbera
vsakovrstnih zimskih potrebščin.	^
POTREBŠČINE ZA KROJAČE IN ŠIVILJE. $
m
a on Ka ks ssi na es
KŠ
Modic. Rine j M
prei
n. znim
r, umii»iw umiiiuj	5i£t©Š3!.
Tonama kemfčiiiti In radii. Ssaru te r la&ou.
Cenžrala: Ljubljana. D. z o. z. Sk9adi££e: ffSao.sad.
Brzojav.: Merakl Ljubljana.	Telefon 64
Emallna laki. Frani Eiraež. Barua za pade.
Priznano najboljia in zanesljiva kakovost: barve za obieke: vse vrste barv, suhe .n oljnate, mavec (G ps), mastenec (Federv/elss), strojno oije, karbolinej, steklarski tn mizarski ktej, plcsi.aiski, sslkavski tn mizarsKl čopiči, kakor tudi drugI v to stroko spadajoč; predmeti.
»HEftA&L« bak za pode.	»itU-RAKLa Linoleum tak za pode,
»MERAKL«. Emajlni lak. »MERAtllU«. Branoiiuo,
Ceniki se začasno ne ra^poiiiiajo!
. T. Vaczi utca 35
fiiijalka
»
£
H
m
2AGE-nUlfl-7£Z0tn-HI^E-UILE-in0USTR.STRVBE>ri0ST0VI= PPRORftČimi-HBŽRTl 1» OBISK 1HŽEH1B7B BREZPMO. E|
oskrbuje najkulantneje vse v bančno stroko spadajoče posle. Najprikladneja zveza za brzo, točno in ceno pošiljanje denarja na Pešto in Mažarsko.
il^M«'«


Balkanska banka Budimpešta Vaczi utca 35

d. d. o
scASiftuam m&tmu&^VM mus** fpva	LJUBI JEIH1
prodaja iz slovenskih premogovnikov
[jski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnik/v
sa dsmačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
v« •
Naslov:
' T™ J vvt^UBS'

Prešini mi za prem ii. i v Ljuisljaii, Ma «1. IS


preje Mariborska eskompfna trnka
ustanovljena /. 1872
Beograd, gornja (Radgona, Oiranj, Ljubljana, Maribor, Murska Mota, <VeUkovoc
Akcijski kapital %50.000 ooo (Rezerve 0( 16,ooo. ooo
Jfivršuje vse bančne por1e najkulantneje.
© t
I k
zie
ft
Slovenca^ št- 293- - 25, decembra 1921.

Ijjudje nikjer n« spavajc, čeprav je še prav daleč dan; zvonovi pritrkavajo, da sega glas čez dol in plan.
Božična.
Povsodi luske švigajo, je svetlo mesto, svetla vas; v eerkvah se sveče vžiga jo: spet sveti je večer pri nas.
Donijo orgle redostno; imajo plašč srebrn gospod, njih glas odmeva mladostno »Glori« in exGelsis" v svod.
0 sveta noč, noč blažena, kJ v nji nam Jezus se rodi; v nji duša pofcolažena
nič več se smrti ne boji-
Lijubezcn se razlila je čez svet vesoljni naokrog in vse ljudi združila je . . . Hozane tebi, dobri Bog T —
Zvezda prejasna nad hlevom blešši, Jezušček v hlevu ne slami leži, zbor pastirjev pred njim kleči — pojdimo k njemu še mi I
Mati Marija od.	drhti
»veti »Jožef strmi in molči. Oete iz jaslie milost deli — prosit hitimo je vsil


Jože Jagodic
Stara je ta pesem, a zapisal	jo
vseeno, tebi, ljudstvo, v lalažbo za sveto
Tiho iu počasi padu večor na prnilrano Palestino, plaho iu boječe prihaja, ko-kx.r da nečesa išče ali da prisluškuje od-mevajoeini glasovom judovske dežele ali kakor da bi bil r.'jogo v korak rahel opomin na oster decemberski mraz, '.i ga prinaša s seboj, Se že plazi po ozkih betlehemskib ulicah, da ogrne .s skrivnostno močjo skoro tudi to mesto v pokojno noč.
In Betlehem je žc zaprl svoja vrata. Dovolj je bilo vrvenja čez dan, in na večer in čez noč jc treba počitka in miru. Od vseh strani so prihrumeli v mesto trudni in upehani popotniki, možje in žene, z otroki in služinčadio, z živino in lovori. Zgodilo seje, da je,izšlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves sv::', zato se ic odz\al Judi usužnjeni Izraelov rod.
Ves rod slavnega prednika Davida se je zbral, da kc popiše od rimskih oblastnikov. Že i--o došli zadnji potniki od na jod -daljenejših Izraelovih otrok. Ki se jim treba boriti za prenočišča, bogati so, naročili so si stanovanje po svojih selih. ki so jih poslali naprej. ITbožnejši pa so prišli že pred due vi, da so si mogli poiskati vsaj bornih selišč, čeprav za drag denar.
In Betlehem je že zaprl svoja vrata Polno je inesfo, prenapolnjene so hiše, nocoj se ue odpj-o nobena vrata več. Notri pu hišah leže na mehkih preprogah in blazinah, iz raeho-'- jim nalivajo točaji v dragocene čase starih vin, rezek smeh i" glasen pogovor jeka od oken, vesela struna brni med šumom in h rumom ven v mrzlo noč.
V belo svetlobo je zavito mesto, iz tisoč žarečih oči se lomijo ognjeni žarki proti nebu, kot bi se ropali i.n posmehoval! srebrnim zvezdam na jasnem nočnem nebu.
Tam oddaleb pa prihajata ulrujena potomca Davidovega rodu. Razsvetljeno mesto jima sveti na pot, da prideta iu se javita, da popišejo tudi njiju — najzadnja najzadnjih.
Pričakovanje.
Silvin Sardenko.
Obljubila ic, da pride.
Čakal sem njenega prihoda kakor ranjeni zdravnika, ki mu prinese luka in utehe za skelečo rano.
Ves dan sem io čakal do večera in tudi s poznim večerom nisem nebal čakati.
Naročil sem spodaj v veži, naj gori pred kipom Brezmadežne luč, da ji posveti, kadar vstopi v pozni uri.
Prav Lako sem na oknu vrh stopniic postavil gorečo svečo, natanko preraču-njajoč, da bo mogla goreti, če bo treba, tudi sedem ur.
V sobi sem ji pristavil stol, na tistem mestu, kamor sem vedel, najrajši sede, da gleda naravnost v jasli.
Na pisalnik sem položil najdragocenejšo slovensko knjigo zadnjih časov: Uvod v filozofijo. Nc \Vebrove, marveč Ušeničuikovo! To sc razume. Na knjigi pa je Ježala^drobna slika — spomin iz Kar-iuela na Sclu — z božičnim napisom:
Vetonočna pesem.
Mož, kov: <nb lic in žuljavili rok vodi za uzdo staro ueokretuo oslic i, na njej pa sedi mlada deklica trudnih pote- v prelepem obrazu, utrujena je in upehana, nevajena napornega večdnevnega pola.
Sla i'c pri mestu, sta že pri vratih. Samo potrkala še, samo poprosila se in ljudje ju sprejmejo veselo in z odprtimi rokami, kol se pač sprejemajo sorodniki, pokažejo jima toplo sobo, "mehko ležišče — ah, niii to, da bi bila vsaj zid in streha! — da s? edpočijeta in dostojno pripravita na največji trenutek, ki se ima zgoditi po svetil.' preroških besedah nocoj to nor v tem slav nem Davidovem mestu.
Pa — gorje — o prevaral Rptlelvm je že zaprl svoja vrata, za zamudnike in siromake jih nocoj ne odpre več. Iz li.soč žarečih oči gori odgovor: gluh in nem za trkanje, in prošnje ...
Mirno kraljuje liha krivnoslna uoč, na vzhodu vzhajajo zvozde, na zahodu . e mirno spuščajo v zaton. V daljavi se oglaša šakal, od severa piha mrzel dacembersk. veter po planjavi čez mesto doli na betle-bemske poljane.
Glej, ali se ni zasvetilo Jam v daljavi? Kakor majhna iskrica tli žareče oko, širi se in veča, raste v plamen rek, ki se vzdiguje .in oblizuie, kot bi razpihaval veter to og-
O Sapient.ia, quac ex orc Altissimi prodiisti. attingens a fine usque ad finem, farl.it",r suaviterque disponens omnii: veni ad docenduro nos viam prudenttae . . .
Domišljal sem si, kadar pride ona, ta-koj uvidi, kako sc želim, uvesti v liram modrosti.
Po mizi sem razpoložil, eno poleg druge, naše leposlovne in znanstvene revije. Na vidno meslo sem uvrstil: Bogoslovni vestnik, Čss in Zbornik za umetnostno zgodovino, Poslednjega sem namenoma odprl na 59. strani z razpravnim naslovodi: Umestnost v krščanskem slovstvu drugega stoletja. Sodil sem, da jo bo lepa razprava zelo zanimala in jo takoj prečila.
Dom in svet sem priložil v vseli letošnjih številkah, razen predzadnje z Meš-trovičevo Madono, ki ni versko prav občutena in bi prav nocoj utegnila, oskruniti božično skrivnost.
Precejšnji vogel mize jc zavzemal hrvatski Savremenik, razkošen v izdaji, pa zato skromnejši po vsebini.
Skleni! sem, da jo bom opozoril na Savremenikov Feuillcton o Josipu Plečni-
njeno piko v daljavi, ali pa bi ji nekdo nakladal suhega kuriva, da postaja večja iu večja.
Kako mehko se oklepa razžalosčene duše. Ne, v tem mrazu ni umu oče ostali na prostem, ili bo treba in si poiskati kakršnegakoli prenočišča. Samo še nekaj korakov in ljudje pri tistem ognju iu sprejmejo in jima pokažejo zasilnih pastirskih koč, da tam ležeta in se odpočjjeta.
Od zaprtih betlehemskib vrat se spustila po planjavi na pastirske poljane.
Prešerno sloni razsvetljeni ua pobočju hriba.
netkiiom
Boruo je stanovanje, ki je za lo božjih načrtih odmerjeno ravnima ni kom i iz Na/are l a. Predaleč jo bil ki je sveiii z betlehem kih poljan, noge ga niso mogle doseči. Obstala
noc po popot-ogenj, trudne sla pri
zapuščenih pastirskih stajah nedaleč od Betlebema, v s!.sini votlini sla si uredila stanovanje lako, da se obvarujeta v.-aj najhujšega mraza.
In sedaj počivala. Ne moreta zatisnHi oči, preveč sla trudna, ne moreta spati, preživo ju je /s del t;; udarcc.
Tam ob skali na trhlem štoru sedi izmučen mož delavskega stanu. Dobrota mu odseva z obraza, iz l«*vih oči. Solze se mu
utrinjajo iz razbeljenih oči. po bradi mu polže druga za drugo, na koščeni žuljavi roki, sklenjeni na kolenih. Od takrat, ko je pred meseri mislil, da se je varal nad svojo nevesto, ko so mu žgoče misli v težkih dolgih nočeh morile veselje do vsega, za kar je do tedaj živel in trpel, od takrat ni bil čutil enake žalosti v sebi. ' Da se je. moralo tako zgoditi, in rav no nocoj, to noč —< .Ne tarna nad seboj - preizkušen je v živ-ljenski neizprosnosti — vznemirja ga po gled na njo, ki jo v bledem svitu srebrnih zvezd vidi pred seboi zatopljeno v molitev — mlado deklico, svojo nevesto. Z rokami si zakriva obraz, s prsi i grebe po dolgih laseh, kot bi preganjal težke misli iz utrujene glave...
Ali ni prišel v Ivojo .lastnino? In I i,
mesto, ga nisi sprejelo —!
Krčevito je pritisnil dlani na izsušena lica in sklonil globoko doli na prsi svojo
glavo.
Potom pa se. je zamislil - in v mislih mu ie p hi I Bog tolažbo.
Ozrl ■ je na m. vesto; zatopljena /.ce iz votline na meslo pred seboj. Svete so njeno misli, z obraza jili ii bere. Niti ene poteze M-dti in nevolje ni na njenem svetem obličju.
I ilio kraljuje noc prva »vela, dvakrat s\t'.:) božična noč.
V svetlobi se koplje Betlehem. Na tne-ls;iii b!;;ziiiah se valja Davidov rod, iz mehov pije omamljivo pijačo. —
.'v kaj je la svetloba? Razsvetlilo sp je nebo. vse zvezde žare z novo močjo. Svetloba. ki vlada, zunaj Betlehema, je drugačna ko solnčno zlato. Na vzhodu je vstala velika, svetla zvezda, zvezda Sina Najvišjega.
Daleč sveti la zvezda. Prvi jo pastirji, ki bde ob ognju pri dali. Čudna, nenavadna slutnja i A že. stoje pri njih tolmači — božji seli in izpod neba se o.-lasi čarobna godba.
lat. V članku samem sem si podčrtal sledeči mesta: Dobrota je injerilo za svako dje-lo. To naglasih, da se bolje shvati ličnost .Josipa Plečnika... Mistika je glavno obi-lježje Plečnika... Treba pozabiti, šlo taj bogodani umjetnik do sad nije sagradio in jednu kuču na slavenskom jugii. A neukusa jc u našim varošima dosta, pa nc bi škodilo da. sc čujc i njegova reč ... a nepri-jatcljska tudjitia — spomenut ču samo Njc-mačku i Auslriju — cijcni ga, uzvcjicava i zovc u svoja središta: u želji da njegovom idealnom umjclnošču i sebe obnovi. 1 da uopčc nekako živi j da sc razvija, red jc, da smo zahvalni Česima .. .
Ona, ki ljubi mistiko in jc sama mi-stiško nadahnjena, sem mislil, bo k pričujočemu priznanju pridala šc svojo pohvalno besedo.
Posluhnil sem Nekdo jc spregovoril na. stoptijicah.
Poslušam.
5>e govori.
Ona prihaja?
Ne! Prijatelji sc vraoajo od večerje :z gostoljubne sobe svojega prijatelja in pre-
lala. Nocoj so sc dalje pomudili v svetove« černem pogovoru.
Dolgo, predolgo jc ni.
Pogledal sem skoz okno. Na prostranem Vodnikovem trgu so sanjale sejmarske lope z iasclcami in drugimi božičnimi prech-meti.
Kdove kdaj li sejmarji* kaj prodado?, Kadar greš mimo, vedno so polne njih police nič manj + i k pred božičem kakor v prvem adv cnJncm času.
Gotovo imajo bogalo zalogo. Seveda! Zalogo zadovoljnosli z malim.
Večkrat sem opazoval in občudoval njih vedrosl in šcgavosl in ncnaveličanosl in ubranost, čeprav sc njih naprodaj že zdavnaj nc ujema več z dobičkom.
Ko bi mogel šc jaz nocoj s tisto potrpežljivostjo čakati njenega prihoda!
Komur gre za večji dobiček, jc pač ne-strpnejši. In od nje sem sc nadejal veliko.
En sam pogled nanjo, tako lepo, svčlo in dobrohotno, rac )c velikokrat čudežno dvignil in osrečil.
Nje : 'kc oči so žarele kakor dve svetilki ob ulodclni romarski podobi, Go-
In ne pomišljajo se. Hite, drve k' bajno razsvetljeni votlini, kjer najdejo dete, y, plenice povito in v jasli položeno, dete — Boga.
Daleč sveti zvezda. Drugi jo opazijo modri v daljnjih afrikanskih kraljestvih.
Daleč sveti zvezda. A najbližji je ne vidijo, Betlehem je ne opazi, prikrita je
njegovim očem, Betlehemu.
* * *
Tudi nocoj sveti ta zvezda, nocoj na Sveti večer, na sveto noč. Na noč, ki je več ko dehtenje pomladi, več ko čudežen mir brezkončnih zasneženih planjav in spečih eimskih gozdov, več ko vrisk veselja pijanih človeških ustnic... Nocoj, ko veje skrivnosten a zmagoslaven dih, ki plava nad pojočim snegom, nad uspavanimi hišami človeškimi, nad šumečimi mesti.
Nad šumečimi mesti... Kakor pred skoro dva tisoč leti nad Betlehemom, veje nocoj ta dih nad razsvetljenimi mesti.
Rod, ki je zavrgel Boga, ga ne čuje, Slišiš ga ti, ljudstvo — tebi zveni, tebi poje nocoj. Ti si odprlo na široko svoja borna vrata, sprejelo si ga prihajajočega iz višave z odprtimi rokami. Blagor ti!
Zvezda ti sveti, zvezda, ki ti govori o fečeh, brez katerih bi bilo življenje kakor pusti, megleni dnevi v decembru brez sladkega upanja na Božič...
Pastirsko ljudstvo, tebi prvemu se je fodil Kristus — dvigni svojo glavo in ne kloni je...
Levate capi ta vestral
Rad. Peterlin-Petruška:
Sveti večer na tujem.
Na svetega večera dan odpustim zgodaj otroke iz šole. Takoj po kosilu odidem v sosednjo vas kupit vse potrebno za svoj praznik, ker Rusi ga praznujejo trinajst dni pozneje. Otroci hočejo me spremljati, no, proti navadi jih ne vzamem s seboj. Ta dan hočem biti sam. Sam s svojimi mi-dimi.
Pot vodi tri kilometre po dolinici ob sotoku in dva kilometra čez holmec. Ves Jas ne srečam nikogar, le ob vodi stoji na skali velik kosmat pes in gleda nepremič- ' no čez kamen v vodo ali trsje in se niti ne smeni zame.
V	vasi grem najprej na pošto, kjer do-6im časopise in par pozdravov iz domovine, vse od najdražjih oseb. Potem kupim kadila, sladkorčkov, čaja, dve butiljki vina in v monopolu (državni prodajalni) uol steklenice dobrega žganja.
Čisto nič se ne mudim tamkaj, a se takoj vrnem po isti poti na hutor. Le enkrat se nekoliko ustavim, odložim pokup-ko, razgrnem prt in naberem vanj za jaslice mahu, ki ga je vse polno po skalah.
Solnce se pomika k zapadu in senca (e je raztegnila po dolinici že skoraj do moje hišice, stoječe ob ribniku. Snežena preproga je v senci vedno bolj temno-vijoličaste barve, medtem ko žari na solncu v najlepšem zlatu, prehajajočem boljin-bolj v škrlat. Šolska okna gore kot velike božične plamenice.
V	sobici je čisto in toplo. Gospodar-feve hčerke so pospravile medtem, ko sem bil v vasi, vse lepo in zakurile peč. Pogrnile so mi mizo s prtom in postavile nanj krožnik z orehi in s praženim semenjem od solnčnih rož. Bog jim povrni!
Ko zaide solnce, so jaslice v kotu pri oknu gotove. Lučka gori pred njimi in obseva Jezuščka s starši in živinico v hlevčku in pastirčke po gričih in zlato zvezdo repatico nad njimi.
Temniti se začne in na nebu se po-Kažejo prve zvezde. Iz peči naberem v ponev gorečega oglja, nasujem nanje dišečega kadila in grem kadit okoli hiše in po hiši. Pri tem pa molim angelsko češčenje, kakor so to delali vselej očka, in skušam obenem
vorila je tiho, skoraj neslišno, da nisem že na pregibajočih ustnicah razbral njenih misli.
Očitala ini ni nikoli ničesar in prizanašala mi je v marsičem. Nikoli se nisva razgovarjala o medsebojnem prijateljstvu, ali celo ljubezni, ker je čutila, da take razprave in pogodbe motijo in žalijo soglasje prijateljskih src.
Prihajala je vsako leto, vedno ista in vendar večino drugačna, vedno lepša in čudovitejša; predvsem je vedno enako mlada in sveža.
Vesela je bila, ko je videla, da je skušalo tudi moje srce, ohraniti se mlado in otroško.
In nocoj je ni.
Izza omare so si v poltemi stiskali roke raznoliki rokopisi naših mladih, mlajših in najmlajših pisateljev in čakali na vstajenje belega dne.
Prinesel mi jih je prijatelj Štele, da se tudi jaz naužijem ob njih z veselim upom na prihodnjost naše lepe besede v Dom in Svetu.
Vrh vseh rokopisov je gledajo daljše delo »Detinstvo«, kakor bi hotelo in moralo prvačiti med njimi.
Vzad za leposlovnimi spisi pa so se skrivala pisma, ki so »v jesenskih dneh do-šia na moj naslov in katerih .vsako bi z
posnemati očetov praznični glas. V eni roki držim ponev z ogljem in kozarec z blagoslovljeno vodo, z drugo pa škropim. Ko sem že vse pokadil in poškropil, postavim ponev v sobi pod mizo, sedem in se zamislim v preteklost... In tiho je v sobi tako, da čujem prasketanje ognja v peči in rahlo cvrčanje olja v svetilki.
Pridejo gospodarjevi gledat jaslict in se čudijo nad mojo umetonstjo, medtem je pa večerja gotova. Ta večer ne sedim dolgo z gospodarjem, temveč se kmalu poslovim in grem malo v step šetat. Tiho je tudi v stepi, še pasjega laježa ni čuti od nikoder, le sneg škriplje pod nogami. Nad menoj pa se svetijo iste zvezde, kakor nekdaj ta večer vdomovini, in veliki voz se tudi tukaj pomika ritensko proti zahodu.
Ko pridem domov, zaklenem za seboj vrata, zagrnem okna in prižgem luč. Nato vzamem iz skrinje kopico pisem in jih položim na mizo. Isto naredim s knjigami svojih prijateijev-pisateljev iz domovine. Potem sedem k mizi, pomaknem k sebi luč in začnem prelistavati in brati vse te stvari. In ko čitam pismo katerega od domačih, ali pesem oziroma prozo prijatelja, vstane dotična oseba pred mojimi duševnimi očmi tako čista in jasna kakor nekdaj v resnici. In čeprav je od tedaj, ko smo se poslednjič videli, preteklo mnogo let, se oni niso niti za las spremenili, temveč ostali takšni, kakršni so bili tedaj: istih obrazov, istih oči, z istimi smehljaji in z istimi navadami. Mnogih ni več na svetu, toda danes to noč stoje vsi ti pred menoj zopet živi in zdravi in gledajo zaupno vame, češ: Dragi! Dolgo se že nismo videli. Evo, nas zopet enkrat zbrane pred teboj!
In jaz sežem po butilki in natočim vina v kozarec: »Bog vas živi, dragi moji! Živijo, prijatelji ljubi! Na zdravje! — Na zdravje in na svidenje zopet!.,.«
Pozno čez polnoč je že. Lučka pri jaslicah pojema. Prilijem ji olja. Nato odklenem vrata in stopim pred hišo. Zadnji krajec plove visoko na nebu in v njega žarkih se leskečc sneženo polje kot biserna preproga.
Obrnem se proti zahodu, proti moji domovini in zašepečem v noč: Vesele praznike želim vam vsem! In potem stegnem roko in napravim v zraku tri križe, kakor jih je delala moja rajnka mati meni na čelu, ustih in prsih vsak večer ter pravim pri tem: Sladko spančkajte v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. — Lahko noč!...
... Globok kratek stok se razlegne po dolini. To je počil led na ribniku. In zopet je vse tiho naokoli. Luna gre svojo pot in zvezdice ji udano mežikajo. Skozi zamrznjeno okno pa žari lučka, ki visi pred jaslicami..,	_
Silvin Sardenko:
Vzklik.
Vsaj eno noč!
Vsaj eno zaželjeno noč,
vso polno sanj, brez spanja —
in vendar brez kesanja
obhajamo nocoj.
In z njo skrivnost,
ki nam rosi pozabljenost
na vse teme brezkrajne
in vse bolesti tajne —
vsaj eno noč!
O, le veruj:
Pod božjim nebom nisi tuj! Na vsakega z višave poglede in. pozdrave žari en žarek vsaj. In tisti žar
ugasniti ne sme nikdar, dokler v nočeh prognanstva ne spolnimo poslanstva. O, le veruj!
mirnim srcem predložil tudi njej. Razen enega. Pisano je z velikim nemirom in obupom, o čemer noče nič vedeti in slišati moja prijateljica miru in lepih nad.
Vedar si nocoj tudi mojo dušo polagoma osvaja tih bsezup na njen prihod.
Utolažiti me ni mogla niti lepa vrsta vPosvečenj«, podpisanih z nežno roko in poslanih z vernim veseljem za praznik Brezmadežne; čeprav raste z vsakim letom v meni prepričanje o veliki vrednosti teh »Posvečenj«.
V	mislih, da pomirim svojo nedočaklji-vost, sem hotel čitati knjigo, ki sem si jo prav za pričujoče praznike prinesel iz knjigarne.
Ni šlo! Zakaj vse besede, lepe besede, so me spominjale nje, katere pozdrav bi bil zame najlepša beseda in katere prihod bi pomenil najlepše dejanje.
V	stolnici se je zganil zvon. Prebudila ga je enajsta ura.
Ozrl sem se skoz okno proti stolpu, ki se je kakor roka glasnega prosilca dvigala kvišku.
Visoko nad njim in daleč naokrog je visela božja vsemogočnost na perutih resničnosti in svetosti. Zdelo se je, da so se vrhovi dreves in krovi hiš nizko pošibeli pod skrivnostnimi tovori.
Ksaver Meško:
Koroški prazniki.
Kakor otroku, osirotelemu in zapušče- j nemu, po materi, se mi stoži čestokrat po Koroški. Ne po Koroški sedanjega nasil-stva in krivic, ko je pravica Slovencev, prvotnih prebivalcev dežele, pokopana sto klalter globoko, in je nihče trpečih in tep-tanih izkopati ne more, nihče mogočnikov in lcrivičnikov izkopati ne mara. Ne, po Koroški, ki smo v nji živeli nekdaj, ko smo pač trpeli dan na dan krivice in smo se dan za dnevom borili in bili za najnavad-nejše pravice, a borili se s toplim idealizmom in neumrljivim, vsak dan se nanovo oživljajočim upanjem v srcu. Če ne zmagamo danes, zmagamo jutri; če ne jutri, pa čez leto, čez dve leti, po desetih letih.
Bili so vroči, a lepi dnevi v tisti bajni deželi molčečih, resnih gora iu poezije polnih jezer. Kako se mi ne bi tožilo po krasoviti deželi, kako ne po letih, prežitih v nji!
Nikoli pa se mi ne toži po nii tako silno, tako bolno, kakor o praznikih. S sladkostjo in z bol~~tjo preživljam ob teh spet dneve in praznike, preživele v Koroški pred desetimi, dvajsetimi leti.
Kako mi vprede srce v mehko svojo kopreno spomin na praznike vseh svetnikov in vernih duš, ki imajo povsod svojo lepo, mehko-turobno poezijo, v Koroški še svojo čisto samolastno poezijo. Gledam spet v duhu tisto dolgo vrsto ubožčkov, razvrščenih pred župniščem v slikovitem planinskem Št. Danielu ob koncu cerkvenih obredov. Ko vse opravimo v cerkvi in na grobovih, ko sem opomnil vse, ki imajo mamon tega sveta, naj odkupljajo duše svojih rajnih in lastne duše iz trpljenja v vicah z miloščino, pa pristopijo postavni, resni gospodarji, gospodinje, še s solzami v očeh, k čakajočim revežem, da jim raz-dele »hlebčke za verne duše«.
Ali vsi svetniki in vernih duš dan na Žili. Do večernega mraka na vseh svetih flan, daleč do poldneva na vernih duš d?.n so trajala tam opravila za rajne. Na vsakem posameznem grobu treba moliti; na nekaterih po štiri, pet, več očenašev. Nisem vedel, kam naj bi se obrnil najprej, komu bi naj ustregel najprej, ko so pa .si te;ko čakali, ko se je pa vsem mudilo domov. Vsem bi rad storil po volji, ko bi vsem mogel; saj je bilo pokopališče vse črno žalujočih vernikov od zida do zida, od "ida do cerkve.
Hudo je bilo katero leto. E ikor bi ga molitev dražila k besnemu srdu, jo divjal in bril čez tisto vzvišeno plan nad Žilo in Dravo veter; in dež je lil, da so škripali in se šibili dežniki od vetra in dežja. Pa smo vztrajali, molili in kropili grobove noter do mraka. Ljudstvo je želelo — Bogu hvala, da je — mi duhovniki smo biii služabniku ljudstva. —
Božični prazniki, prazniki najmeh-kejše, najskrivnostnejše, najbolj božajoče poezije!
Lepota in sladkost so bili že v bogoslovju, kjer so nam jih očetje jezuiti, možje širokega obzorja, srečnih, otroško-radost-nih duš, umni vzgojitelji, skušali narediti kar najprijetnejše. Zvečer božično drevesce in za vsakega darilce; preprosto pač in neznatno, a smo ga bili v srce veseli, kakor bi nam ga bilo prineslo samo božje Dete«. Pevci so zapeli nekaj božič-nic. Še smo se razgovorili, še se veselili nekaj časa kakor pastirci ob jaslicah betle-hemskih, pa smo morali k počitku. Pač smo legli z mehko svetonočno radostjo v srcu, a že se je budilo ob radosti tiho do-motožje po hiši domači, po jaslicah v kotu za mizo, po svetem duhu, zibajočem se kakor v sanjali v toplem ozračju nad mizo, po poeziji potov k polnočnici tam doli v Slovenskih goricah, kakor smo hodili in se
Ali niti eni vejici, niti najšibkejšemu krovu se ni zgodilo nič žalega, zakaj božja vsemogočnost gleda na vse z dobrohotnimi očmi; eno nje okn je modrost, drugo nje oko je svetost.
In spet sem se spomnil modrih in svetih oči svoje prijateljske pričakovanke.
Zakaj letos ne pride?
V moji duši se je skesalo občutje nad morda nc dovolj iskrenim vabilom, s katerim sem jo bil letos povabil v obisk.
Vendar mislim, da bi ji s tako sumnjo delal krivico, zakaj ona jc preponižna, da se ne bi odzvala tudi manj prijaznemu vabilu, samo te more.
Segel sem po »Slovencu«. Ali Belgrajske vesti so me navdale z mučno skrbjo.
Nocoj je treba biti dobre volje.
Trenutno sem se zavzel »Za Resnico«, tehtno knjigo zbranih govorov dr. Opeka, ki je na mizi ležala pred menoj.
In odprl sem knjigo pri govoru »V zarji svetosti«.
Kakor on, bi smel tudi jaz skleniti svoje nocojšnje pripovedovanje:
»Resnično da, in kaj, ali ne opazite, da govorim že ves čas o nji.., Počakajte.«
Pozvonilo je k polnočnici.
Stopil sem v cerkev in sem jo našel težko prčakovano — Sveto noč.
opajali s skrivnostno krasoto svetih noči v nedavnih dijaških letih.
Ni bilo spanca na oči, strmeče v temo pred seboj, iščoče daljnih krajev, daljnih dragih, minulih dni in noči. Nekaj časa smo se še poltiho pogovarjali iz postelje do postelje. Redkejše in redkejše so postajale besede; kakor neljuba vsiljenka je padla še katera v mir in tišino sobe; naposled smo umolknili vsi, vsi se pogreznili v svoje misli, čakajoči, da zapojo sveto-nočni zvonovi in smemo vstati.
Za tem prvi božični prazniki zunaj v pastirstvu, v Škocijanu ob Klopinjskem jezeru. Še sedaj se spominjam z vznesenim začudenjem, kako bajno krasni so bili smrekovi gozdovi med vasjo in jezerom, po hribih nad jezerom — sama belo-okrašena božična drevesca. Bilo mi je, kakor bi živel v pravi pravljici.
A zima je bila strupeno žgoča, kakor so rade koroške zime. Vse tri sv. maše sem imel božični dan na podružnici v Šmarkžu, vse tri zaporedoma. Po službi, božji sem šel v Sinčovas po pošto. Pa mi pravi Melita, mlada nečakinja gospe po-štarice: »Ali kaj ste za božjo voljo tako počasi mašeyali! Mislila sem, da mi noge od mraza odpadejo.« Še v topli sobi so se ji pri spominu na pravkar prestalo trpljenje ovlažile lepe oči. Pa sem ji priznal, da se meni ni godilo mnogo bolje. Sveta Rešnja kri mi je pri tretji maši v kelihu zamrznila. Moral sem jo šele odtajati s tem, da sem kelih z rokami grel in dihal vanj. Posebno toplo mi pri tem kajpada ni bilo.
Že dolgo je mrtva tista lepa, prijazna Melita, kakor je mrtvo izvečine vse, kar so lepega sanjala v tistih lepih mladih dneh naša srca...
Božični prazniki v nemški Knezovi nad Trgom leta 1900. Da ne bi bil tako sam in zapuščen med Nemci in protestanti, so me za sv. post povabili očetje bosonogi karmeliti v svoj dom na sosednji fari, v Zedlitzdorfu. Mala družinica, trije patri, telesni bratje iz Ahena na Nemškem, in jaz smo sedeli v topli njihovi obednici v prijaznih pogovorih. Le kadar so se po-razgovorili med seboj v svoji ahenski nemščini, sem sedel med njimi daljen, nem tujec: ne besedice nisem razumel.
Vrnil sem se v samotni, lepi in prostrani svoj dom, lei bi bil zdaj ves srečen v njem, če bi ga imel, šele ponoči — skoraj vso pot sem stopal med hišami, slavnostno razsvetljenimi, polnimi radosti in sreče.
Ob knjigi, spominih in načrtih za bo« dočnost sem čakal, da se oglasi pesem svetonočnega zvona, vabečega ovčice dolinice ob Krki v hišo božjo. In prišli' so, stari in mladi, tudi protestantov lepo število — skoraj na oltar mi je silila ,tista živa, nepočakana nemška mladina.
Pač sem se čutil precej tujca, ko sem slišal pri polnočnici nemško petje. A peli so lepo, krasni mladi, nekoliko melanholični ženski glasovi. A tolažila me je misel, kako dobri so ti ljudje, dasi Nemci. Dobri tudi meni.
Svetonočna poezija v planinskem Št. Danielu in še višji Strojni. Navadno sem imel čez božične praznike v Št. Danielu kakega gospoda iz Celovca, sam pa sem opravljal v Strojni.
V tihi, skrivnostni noči sem šel ali jezdil gor. Gozd ob cesti, skoraj vso pot gozd, je stal negiben in nem, kakor bi tudi on ves zavzet prisluškoval nezaslišanim skrivnostim te noči. To čudeče se molčanje je zazibavalo še mene v še mehkejše, globlje, pobožnejše misli; dvigalo mi je duha visoko gor k zvezdam, sevajočim čudežno pokojno in čudežno skrivnostno dol na svet, Ivi je bil deležen to noč tolike sreče, tolikega blagoslova.
Kar zdrznil sem se, ustrašil se je fudi konjiček, napel ušesa, če se je sesula kje z veje kepa snega, če je počilo od mraza kje drevo, če je poltiho, lajno zavzdihnilo skozi les.
In gori v Strojni, tisoč metrov nad morjem, kako bajen, očarljiv prizor, ko so se po vseh vrhovih pomikale drobne lučke v smeri proti cerkvi, lučka za lučko, nemirne, nagle, kar drhteče proti hiši božji. Pa so se dvignile nocoj vse luči gorskih sel, iz vseh hiš sosednjih vrhov, in romajo sem k Sv. Urhu?
Pri polnočnici lepa cerkev natlačena, glava pri glavi. Na oltarjih smreke — skoraj malo čudno: nemška božična drevesca v teh živo-zavednih slovenskih krajih — vse veje polne lučic, kakor bi gorel in blestel slednji vršiček, vsa cerkev goreča v angelski svetlobi prve svete noči na poljanah betlehemskih.
Naposled božične noči pri Mariji na Žili. Tam, v bližini mesta, je bila noč do polnočnice nekako najbolj nervozno-ne-mirna: ves večer ljudje na cesti, ves večer govorjenje, klici, smeh.
Tudi tisto staro, prostrano cerkev so verniki napolnili skoraj do zadnjega kotička. Prvi so bili Bačani, ki 90 v verskem oziru vedno prednjačili v fari. Doltra pot iz Bač ob jezeru skozi gozdove, kri joče malone ves svet med jezerom in farno cerkvijo, čestokrat zasnežene, da so prišli Bačani vsi beli in mokri v cerkev. Pa so 1 prihajali z veselimi, od svetonočne radosti
zardelimi obrazi, s srečnimi očrni; polnimi navdušerj- in pobožresti. Oživel sem, ko sem jih gledal, vzradostil se, ves sc razmahnil v tcpiern, svetonočuem zanosu.
Po i olnočnici, ko se je množica razlila po fari in je v vasi zavladala tišina, Bem navadno še dolgo stal v župnišču pri Oknu, strmeč prek na mesto, polno električnih žarnic, kakor da je tudi ono prižgalo svetonočue svečke, celo po ulicah in cestah in zlasti na železničnih postajah, pač popotnikom in tujcem, blodečim po s\\-tu brez ton!s svetonočne sobice, brez jaslic in božičnih lučic, naj bi se spomnili svetih Hasov tudi oni in se jih veselili...
Čudoviti časi, polni materinsko-boža-
točd toplote sredi brnečih koroških zim, ;je ste, kdaj vas doživim spet?
Bili — minili...
Spisal
O praznikih.
Anton Cehov. Prevel P. Radliu.
I.
»Kaj naj pišem?«*; — je vprašal Jurij in pomočil pero.
Vasilisa ni videla svoje hčere že štiri ieta. Hči Jefimja se je po poroki odpeljala i možem v Petrograd, poslala od tam dva pisma, potem ie pa naenkrat kakor v vodo padla; ne duhu ne sluha ni bilo o nji. ln Če je starka zjutraj kravo molzla, ali kurila peč, ali dremala zvečer in ponoči — vedno je mislila eno in isto: kaj neki dela Jefimja, ali je živa? Treba bi bilo poslati pismo, toda dedec ni znal pisati, a prositi nisi vedel koga.
Prišli so pa prazniki in Vasilisa ni str-pela in šla je v krčmo k Jurju, bratu gospodinje, ki je, odkar je prišel s službe, vedno sedel doma v gostilni in ni delal ničesar; o njem so govorili, da zna lepo pisati-" pisma, ako mu plačaš, kakor je treba. Vasilisa je pogovorila v krčmi s kuharico, potem z gospodinjo, potem s samim Jurjcm. Dogovorili so se za poldrugo desetico.
In zdaj — to se je godilo na svetega Štefana dan v krčmi — zdaj je sedel Jurij za mizo in držal pero v roki. Vasilisa je stala pred njim, zamišljena, z izrazom skrbi in žalosti na obrazu. Ž njo je prišel tudi Peter, njen mož, zelo suh, visok, z rdečkasto plešo; on je stal in gledal nepremično !n naravnost, kakor slepec. Na ognjišču v ponvi se je pekla svinjska pečenka; ona je piščala in pokala in celo kakor da bi govorila: »Flju-flju-flju.« Bilo je soparno.
»Kaj naj pišem?« je vprašal zopet
Jurij.	*
—	Kaj! — je rekla Vasilisa, glede nanj jezno in sumljivo.
—	Ne goni! Saj vendar ne pišeš za-Btonj, ampak za denar! Torej piši! Ljubemu našemu zetu Andreju Hrisanfiču in edini naši ljubi,hčeri Jefimji Petrovni pošiljamo z ljubeznijo nizki poklon in očetovski blagoslov, ki naj na veke ne jenja. —«
»Sem že napisal. Streljaj dalje.
—	Pa vesele božične praznike vara želimo, mi smo živi in zdravi, kar tudi vama želimo od Gospoda ... Kralja nebeškega.
Vasilisa je pomislila in se ozrla na moža.
—	Kar tudi vama želimo od Gospoda pu Kralja nebeškega... je ponovila in zajokala.
Vee ni mogla ničesar povedati. A prej, kadar je ponoči premišljevala, se ji je zdelo, da vsega ni mogoče spraviti niti v deset pisem. Od tega časa, ko je odpotovala hči z možem, je odteklo mnogo vode v morje, starčka sta živela kakor dve siroti in težko vzdihovala ponoči, kakor da sta pokopala hčer. A kaj se vse ni med tem časom pripetilo v vasi, koliko svatb, smrti. Kako dolge so bile zime' Kako dolge noči!
»Vroče je k; — je rekel Jurij in si odpel oprsnik. — >;Gotovo mora biti kakih sedemdeset stopinj. Kaj pa še?« je vpra-Sal on.
Starčka sta molčala.
>Kaj pa tvoj zet tam dela? — je vprašal Jurij.
—	On je bivši vojak, striček, saj ti je Jtnano,« je odgovoril s slabim glasom starček. — »Isto leto s teboj je prišel domov. Bil je vojak, zdaj pa živi v Petrogradu v vodolečebnici. Doktor zdravi ljudi z vodo. Torej jo on pri doktorju za vratarja.«
—	Glej, tukaj je napisano...« je rekla starka in vlekla pismo iz robca. — Od Jefimje sva ga dobila, Bog ve že kdaj. Mogoče jih že na svetu ni več.
Jurij je malo pomislil in začel hitro pisati.
»Ob sedanjem času,« je pisal on, »ko je vaša usoda po sebi naznačila na Vojno Delovanje, Vam svetujemo pogledati v Ustav Disciplinarnih Kazni in Zakonov Vojne Uprave o Zločinih, in Vi spoznate v onem Zakonu civilizacijo Činov Vojne Uprave.«
On je pisal in obenem čita! na glas fse, kar je napisal, a Vasilisa je premišljevala o tem, kaj da bi bilo treba pisati, kakšno pomanjkanje da je bilo v preteklem letu, že pred prazniki ni bilo kruha, morali so prodati kravo. Treba bi bilo prositi za denar, treba bi bilo pisati, da oče velikokrat boleha in se najbrž kmalu preseli v večnost... Toda kako povedati vse to z besedami? S čim najprej začeti, in s čim nato?
»Pazite naprimer,« — je nadaljeval
Jurij pisati: — »v 5. knjigi Vojnih Naredb. Vojak je skupno Ime, Znamenito. Vojak se imenuje Najvišji General in poslednji Prostak...«
Starček je zamigal z ustnicami in tiho rekel:
—	Na vnuke pogledati, dobro bi bilo.«
—	Na kakšne vnuke?« je vprašala starka in pogledala jezno nanj. — A mogoče jih niti ni!
»Vnukov? A mogoče so pa vendar le. Bogvek
:>In zato Vi morete presoditi,« — je hitel Jurij: — vkakšen je Zunanji sovražnik in kakšen Notranji. Najpoglavitejši naš Notranji Sovražnik je: Bahus.«
Pero je škripalo in delalo na papirju kaveljne in zavitke, ki so bili podobni ribiškim tr .kom. Jurij je hitel in prebiral vsako vrstico večkrat. Sedel je na stolčku s široko raztegnjenimi nogami pod mizo, sit, zdrav, zabuhel, z rdečim tilnikom. To je bila sama zoprnost, surova, napihnjena, ošabna že radi tega, ker se je rodila in zrasla v krčmi, in Vasilisa je dobro vedela, da je to zoprnost, toda ni mogla tega izraziti z besedami, ampak je samo gledala na Jurja jezno in sumljivo. Od njegovega glasu, od nerazumljivih besedi, od vročine in zaduhljjvosti jo je začela boleti glava, misli so se ji zmešale in nič več ni govorila, ne mislila in samo čakala, kdaj neha on škripati. Starček je pa gledal s polno vero. Verjel je starci, ki ga je privela semkaj, in Jurju; in ko je prej omenil vodno zdravi-šče, se mu je poznalo na obrazu, da je verjel i v to zdravišče, i v zdravilno moč vode.
Ko je nehal pisati, je Jurij vstal in prebral vse pismo od kraja. Starček ni razumel ničesar, vendar je verno pokimal z glavo.
—	Dobro si napisal, gladko... —- jc rekel on: — Bog ti daj zdravje. Dobro...
Položila sta na mizo tri petake in odšla iz krčme, starček je gledal nepremično in naravnost, kakor slepec, in njegov obraz je izražal popolno vero, Vasilisa pa je, ko sta stopila iz krčme, zamahnila z roko na psa in jezno rekla:
—	Ah, ti uičvredna!«
Starka ni celo noč spala, vznemirjale so jo razne misli, ko se je danilo, je pa hitro vstala, odmolila in odšla na postajo, da odpošlje pismo.
A do postaje je bilo enajst kilometrov.
II.
Vodno zdravilišče doktorja B. 0. Mo-selveisera je bilo na novega leta dan ravno tako odprto, kakor drugače, le da je imel vratar Andrej Hrizanfič čisto obleko z novimi našivki, škomji so nekako posebno bleščali; in vsakemu, ki je le prišel, je voščil srečno in veselo novo leto.
Bilo je zjutraj. Andrej Hrizanfič je stal pri vratih in čital časopis. Ravno ob deseti uri je prišel general, star znanec, eden vsakdanjih obiskovalcev, takoj /.a njim pa — pismonoša. Andrej Hrizanfič je slekel generalu suknjo in rekel:
»Srečno novo leto vam želim, vaša prevzvišenost!«
: Bog plačaj, dragi. Jaz ti tudi želim.«
Iu ko je šel po stopnicah, je general pokimal na vrata in vprašal (vsak dan ie spraševal isto in vselej zopet pozabil):
»Kaj pa je v ti-le sobi?.
»Kabinet za masažo, vaša pievzviše-nost!'
Ko so koraki generala -.cimrli, jo Andrej Hriz::nfič pregledal došlo pošto in našel pismo na svoj naslov. Odpečatil ga jc, prebral par vrstic, potem je pa počasi, čita-joč po poti časopis, odkorakal v svojo sobo, ki je bila ravno tam spodaj na koncu hodnika. Njegova žena Jefmja je sedela na postelji in hranila otroka; drugi otrok, najstarejši, je stal poleg in držal kodrasto glavico na njenih kolenih, tretji je spal na postelji.	f
Ko je Andrej stopil v sobo, je oddal ženi pismo in rekel:
»Najbrž je od domačih iz sela.
Nato je šel venkaj, ne da bi pogledal in se ustavil na hodniku, blizu svojih vrat. Slišal je, kako je Jefimja s tresočim se glasom prebrala prve vrstice. Prebrala jih je, a več ni mogla; za njo je bilo tudi teh vrstic dovelj, oblila se je s solzami in objemajoč svojega najstarejšega dečka in poljubljajoč ga je začela govoriti, in ni bilo mogoče razumeti, ali joka, ali se smeje.
:>To je od babice, od deda____: je govorila. — :,Iz vasi... Nebeška kraljica, svetniki priprošnjiki! Tam so je navalilo snega notri do strehe ... drevje je belo, prebelo. Otročički na malih sanelr... In plešasti dedek na peči... in rumeni psiček ... Oh, moji predragi golobčki! :
Andrej Hrizaniič jc vse to slišal in spomnil se je, da mu je žena trikrat ali štirikrat dajala pisma in ga prosila, naj jih pošlje domač' '! v vas, toda važni posli so ga vselej premotili: on pisem ni poslal, ampak so se nm nekje zavaljala.
»A po polju skačejo zajčki,« — je tarnala Jefimia in vsa v solzah poljubljala dečka. — »Dedek je miren, dober, babica je bidi dobra, usmiljena. Na kmetih žive duhovno, Boga se boje... In cerkvica je v vasi, kmetje pojejo na koru. O, da bi nas
odpeljala od tukaj nebeška Kraljica, naša Mati-poraočnica!	^
Andrej Hrizanfič se jMrnil v sobo, da malo pokadi, dokler kdo ne pride, in Jefimja je naenkrat umolknila, utihnila in si obrisala oči, in le ustnice so ji drhtele. Ona se ga je zelo bala, ah, kako se je bala! Trepetala je pred njim in se strašila že njegovih pogledov in ni se upala pri njem ziniti niti besclice
Andrej Hrisanfič je prižgal cigareto, a ravno tedaj je nekdo zgoraj pozvonil. Ugasnil je cigareto, naredil zelo strog obraz in zbežal k svojim paradnim vratom.
Od zgoraj je šel po stopnicah general, rdeč in svež od kopanja.
»Kaj pa je v ti-le sobi?.: — je vprašal in pokazal na vrata.
Andrej Hrizanfič se je zravnal vojaško in glasno odgovoril:
»Tuš, vaša prevzvišenostk
W	■■ I . . ■	■■■ II ......... IXH.ll.il—I I	.................
P. Krizostom:	*
Verica se pelje k pol-nočnici.
Cingl, cingl čez polj6 zveni. Verica sc pelje k maši polnočni.
S toplo ruto je ogrnjena, očki radovedni skozi kukata.
»Dirjaj, vranček, dirjaj, kar se da! Jaslice bi rada že zagledala.«
Vspne se vranček, kakor blisk drvi. Veterc se zasmeje Verici v oči.
Dalje, dalje, mimo hiš in koč, čez stezice bele v mrzlo sveto noč,
Cingl, cingl čez polje zveni. Verica se pelje k maši polnočni.
D r. Mih. Opeka:
„Salve Reaina.
n
Nekaj misli ob tretji zbirki I. E. š a r i č e v i h pesmi.1
Duhovnik-umetnik — kaj želite lepšega! V svetišču svojega Boga v neprestanem stiku z vsem, kar je najvišje,najbolj neskončnega — prenaša s svojo stvarilno močjo to najvišje in neskončno v svetišče umetnosti in v svetišča človeških duš ... Toda biti mora res duhovnik in res umetnik!
Tak je biskup šarič. Veliki duhovnik — sacerdos magnus — s sle. ..nim vJakencem svojega srca, in resničen pesnik-umetnik. Ne > moderen« umetnik — hvala Bogu! Ta hvala Bogu nam mih-ja zelo od srca. Zakaj z raznimi »modernimi« umetniki imamo pri nas take i/.kr.jnje, da se j oddahnemo, te srečamo zopet kakega . nemoderaegav'. Svoj čas je dejal Stritar, da mera že vsakomur presedati iisto osladno pevanje sentimentalnih mladičev. Toda Stritar je take sentimentalne mladiče sam vzgojil! Kako pa moramo mi, ki pri rasnih ^modernih« spakarijah nismo ničesar zakrivili, ozlovoljeni klicati, da nam je te vrste »modernosti«, kot ..3 iv.un pri nas vsiljuje — zadosti! Zaboga, ljudje dragi, ali ne vidite, kakšne Kristuse in Madonc in svetnike nam žo podaja naša »moderna« kot višek ctnosli, kakšne »plebanuše« nam stavi za vzor-junake in s kakšnimi električnimi žogami n <...;e-tava! — Vse, kar jo prav! Hr. ...jti po napredku, iskati novih poti, poizkušati tako in tako — je kajpada prr.v in potrebno. Toda hrepenenja in iskanja in poizkusov nam nikar podajati za pon-drost in dovršenost! — Samo golo hlepenje po izvirnosti še dolgo ni umetnost, zlasli .■ ..-, če je v resnici le posnemanje oblik, ki niso zrastie iz domačo zeniPe je pred nedavnim modro zapisal dr. Jos. T ali.3 Zato le ne. oktroirati nam vnniotvorov«, le ne ukazovati nam, da padamo na kolena in omedlevamo pred samo to besedo — »moderna«! To so atentati na našo prostost in pogosto na naše občečloveško lepočutje. Kjer bomo videli lepoto in umetnost — saj jo bomo s spoštovanjem priznali. Toda če je »e vidijo naše oči? Ne samo moje ali tvoje, marveč na stotine in tisoče oči
—	če je ne vidi nihče, razen tistih, ki iz-kričavajo svoje blago?... Nc! Pazili bo treba, budno paziti, da nam gotovi "-umetniki« — in koliko jih je! — ne pokvarijo vsega: etike in estetike, čuta za !/joto in
—	če bi mogoče bilo — lepote s.'-te!...
Šarie torej ni >moderen posnik-umetnfk.'1 Nič nenaravnega, . >ačenega, pretiranega, iskanega, temnega, nerazumljivega ni v njegovi poeziji, kakor so to pogosto znaki modernih« - - marveč ..je-
1 Ivan Evondelist šarie, Salve Redna. Slihovi u čast Gospi. (1895-1P20). Sarajevo. Kaptoi Vrh-bosanski 1020.
,J >Slovenec • z dne '28. nov. 1S>21, stev. '270, članek »Ne uničile Ljubljani lica!-
1 Proti nalezljivemu hlepenju po . modernosti' s strani katoliških umetnikov se je krepko izrazil goriški nadškof F r. 15. S e d e j v svoji »Okrožnici prečesliti duhovščini« z dne 17. nov. 1021, št. 5807, rekoč: — Prašam, ali je Ireba katoliškim pisateljem, slikarjem, risarjem, pesnikom letati za modernimi venami, za izrodki modernizma in sploh za propalo umetnostjo, tako da te nam nasprotniki v pest smejejo in nas bodo potomci enkrat pomilovali? Katoliška Cerkov, ki je umetnost povzdignila do najvišje resnice, lepote in dovršenosti, pač nima vzroka, zapustiti svojo tradicije in večno resnična krščanska načela.
gova pesem je naravna, pristna, neprisiljena, preprosta, čista, jasna. Lepoto vzvišenih misli prikazuje krepko, plastično, v lepih, lahkih, primernih oblikah. Gorko vre njegovo čuvstvo in ogreva srca naša. V plemenitem zanosu se razmahuje njegova duša in dviga duše naše v vedre višave. V. s je lirik. Sicer mu tudi epična pesem ni tuja, vendar ona ni njegovo polje. V svetopisemski Juditi« pričujoče zbirke :,Salve Regina« se razvije njegova umetniška sila le na liričnih n. ..tih. Kot lirik pa je šarič prav v teh Marijinih pesmih velik. Prisrčen je, ko se kakor dete privija k svoji nebeški Materi, se okrog nje" igra, ji cvetic donaša, jo neprestano tako nežno kliče, z "najslajšimi imeni in nri-devki obsiplje, najmilšim stvarem prispo-dablja, pred njeno podobo hodi, se v njeno belo cerkvico ozira, pred njenim oltarjem moli — Gospino čobanče (pastirček) —, nji prepeva, nji vriska, v svoji otroški ljubezni samo o nji govori, misli, s n ja,.. Viteško čuvstven je, ko kakor trubadur — putnik in Gospin pjevač — hodi okrog in prepeva slavo svoje Edine, Izvoljene, ki je solnce njegovih dni, zver-da njegovih noči, radost njegovih upov, zdravje njegovih ran; ko hrepeni k nji vsepovsod in od-povsod: kakor jelen hrepeni k srebrni vodi, kakor liljan k zori, kako orel k solnčni luči in k svobodi suženj... A dostojanstven in slovesen je, ko kakor svečenik služi sveto službo v hramu Marijinem na visokem brdu, pred oltarjem od granita, pred kipom Preblažene; ko razvije prapor Marijin med svojim ljudstvom in zbere ljudstvo pod ta prapor in gre kot svečenik-vodnik naprej pred narodom — rta božjo pot k Mariji Bistrički ali v daljni Loreto ali v Lurd in vsepovsod nropeva Mariji hvalnico in govori vzneseni njen panegirik in poje ode Brezmadežni, Kraljici neba, od angela pozdravljeni in v nebesa vzeti... a tudi žaluje, v črno oblečen, pred Doloroso in Pieta, kličoč neprestano narodu svojemu zveličavno geslo: Po Mariji k Jezusu! —
To je vseskozi divna religiozna poezija, visoka po svojem predmetu, in umetnina IX) stvarjanju pesnikovem. Šarič je sploh izrazito religiozen pesnik. Iri katere druge snovi bi bile vrednejše pesnika-duhovnika? če naj pesnik svojo snov notranje doživi, in je od sile in glo-tiine tega doživetja najbolj zuvisno umetniško stvarjanje njegovo — katere snovi bi bile za pesnika-duhovnika primernejše? Pojav, da imamo med pesniki-duhovniki tako malo izrazito nabožnih pevcev, je po naši sodbi nenormalen. Toliko veličastnega, svetega, idealnega, .svet gibajočega je v krščanski religiji — iu mi, njeni apo-% stoli, iztikamo za motivi in idejami po kalnih virih sveta... Quid tibi vis in vin Aegypli, ut bibas aquam turbidam? et quid tibi cum via Assyriorum, ut bibas aquam fluminis? ... (Jer. 2, 18.) —
Premalo spoštujemo sebe iu svoje najdražje. Želimo si priznanja in hvale tistega sveta, čigar duhu jc religioznost — tudi v umetniški posodi — tuja, če mu ni osovražena. Tega duha bi se morali oiivsti. Pa Sami gremo za njim iu sc prepajamo ž njim. O Šaričevih pesmih se je baje nekdo, ki bi se ne smel — nc pri nas! bolj doli na jugu — porogljivo izrazil, naj se pošljejo v Rim, da jih papež obdari z odpustki ... Kakor da bi se moralo umetniško stremljenje, katero bi pohvalila, nagradila Cerkev — politi s sarkazmom! Tisti človek menda ne ve, da so najlepši biseri cerkvenih himnov, kakor Veni sanete, Adoro te, Ave maris stella, Stabat mater i. dr., resrtično obdarjeni z odpustki. Ali zato kaj izgube na svoji ::vetovuo priznani dragocenosti? — —
Nova revija
začne izhajali januarja meseca 1920. leta.
Prinašala bo kratke članke o najbolj aktualnih vprašanjih domače in svetovne politike, socialnem vprašanju, kulturnih problemih in gospodarstvu v znanstveni, najširšim krogom razumljiv i obliki. — Obravnavala bo vsa vprašanja s stališča krščanskega svetovnega nazora, dajoč v tem okviru najširšo svobodo, in si zasigurala za vse panoge odlične
; sotrudnike ter bo prišla nasproti potrebam našega časa, ki rabi zlasti odločnih smernic v socialnem pogledu.
SOCIALNI DEL BO UREJEVAL DR. A. GOS AR
KULTURNI FR. TERSEGLAV.
Cena 100 K na isto.

lepo sladko seno i?vrt
proda v večji množini. — Naslov pnve upravništvo >SIovenca< pod Štev. 4642,
Pozor, kolesarji!
Pošljite rabljena dvokolesa v popolno prenovo, emnjliranje z ognjem in ponikljanje. Na željo se kolesa tudi shranijo čez zimo.
FDnf Inl Ljubljana, Karlovska ' S . BdLjCl. cesta St. 4. 4434 1L
ruoorstns kolesa Puch
piomahks SUIiLOP - RElTSfOFFER - HISTCHIIsSOH
priporoča
GN. VOK, LJubljana, Sodna ulica št 7.

SSBBDErmau. ..—.. ------mmm,«SfJSSKZm.' il&lLi
ZA PLESKARSKA IN LICHRSKR DELA
SE NAJTOPLEJE PRIPOHOCfl SLAVNEAMJ OBČINSTVU IN PBHCASTITl UUHOVSClN!
©0 TONE MRLGHJ 00
PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA s KOLODVORSKA ULICA 6
m®
B 91 9 B
F. nflQDIC
NASPROTI QLdYNE POŠTE
DOSPELE ZADNJE NOVOSTI
svilene triko-obleke od K 2600-—			
volnene obleke . .	•1	n	1600'—
kostumi ......	»»	•i	2800'—
plašči ........	D	11	1900'—
angl. flanel bluze . .	11	•i	195 —
svilene bluze ....	11	11	750'—
® si
Velika izbira svil. trikot oblek, večerne obleke iz kineškega krepa in svile. Pletenine, zimsko perilo, rokavice, nogavice. ===== Vsi modni predmeti.

i m m m usaai&iisi m m m m m m *» m m m
JUGOSLOVANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
iiflii^gMSHBIg
11
9

K
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4. maja 1921, št. 2337, dovolil podpisanim ustanovitev delniške družbe z imenom:
m
o
m	g
i!	i
r?	e
ia	m
u	s
U	B
n	e
m	ei m o
m u
u
..f
400-
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z razpisom z dne 25. oktobra 1921, št. 7204/21, potrdilo predložena pravila. Po §§ 3. in 4. potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,00(1.000--- K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po K. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati do 15,000.000-— K z izdajo nadaljnjih delnic. Osnovno glavnico 4,0110.000-— K oddamo v javuo subskribcijo i. s. •
10.000 delnic po 400- K nominale,
Ceno za podpisane delnice je pri subskribciji takoj v gotovini vplačati.
Delnice se stavlja na subskribcijo po sledečih pogojih:
1.	Člani Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z o. z. v Ljubljani Imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po eno delnico Jugoslovanske kreditne banke po kurzu 400-— K za komad in 40-— K za stroške izdaje.
2.	Preostale delnice se nudijo nečlanom v subskribcijo po kurzu 500-— K za komad, prištevši po 40*— K za stroške izdaje za vsako delnico.
Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade j)o § o. pravil po odbitku emisijskih stroškov
rezervnemu zakladu banke.
Podpisovanje delnic sc vrši v času od 20. decembra 1921 do 20. januarja 1922,
Prijave sprejemajo:
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD V Ljubljani, Marijin trg št. S. in njegovi podružnici v Murski Soboti in Dolnji Lendavi.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu. Rakeku in Slov. Gradcu.
SLOVENSKA BANKA v Ljubljani in njeni podružnici v Dolnji Lendavi in v Novem Sadn.
JADRANSKA BANKA v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korfiuli, Kotom, Meikoviču, Šibeniku, dalje ua Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru.
Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor splob nc bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila.
Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. — Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po § 11. pravil daje na občnem zboru vsakih 10 delnic po en glas.
Jugoslovanska kreditna banka inia namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti \se vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je. da se obrtniki, trgovci, uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem številu odzovejo vabilu na podpisovanje delnic.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1921.
Jugoslovanski kreditni zavod, r, z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani; Branko Hlavaty, hišni posestnik in veletrgovec v Zagrebu; Dominik Cebin, upravnik in posestnik v Ljubljani; Dr. Ferdo Cerne, odvetnik v Murski Soboti; Ivan Dobraj, hotelir in trgovec v Murski Soboti; Josip Benko, hotelir in veletržec v Murski Soboti; Franc Ceh, trgovec v Murski Soboti;
BESiilB^aEiišaHHBnBnMBmissisiEif
Ljudovik Brumen, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti;
Jauko Korže, ravnatelj v Murski Soboti;
Dr. Janko Lcskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi;
Josip Toplak, hišni posestnik in veletrgovec v Dolnji Lendavi5
Adam Bohar, posestnik iu mesar v Dolnji Lendavi;
Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi;
Franc Kac, trgovec v Dolnji Lendavi;
Franc Bcdič, trgovec v Dolnji Lendavi.
r^ m
.v.-
B
...
m
J