Poročilo
o delu postaje milice Ljubljana Šiška
Aktivnost PIVT Ljubljana ŠLška je bila v letu 1988 usmerjena zlasti k ohranja-nju ugodnih varnostnih razmer v občini. Vse aktivnosti PM z oddelki so pole-kale v skladu s sprejeto delovno in programsko usmerilvijo, ler priporočili RSNZ SRS ter UNZ Ljubljana mesto.
Varstvo ustavne ureditve
V  letu 1988 v občini ugotavljamo, da se problematika na področju varstva ustavne ureditve gledc na lelo 1987 ni bistveno spremenila. Tako nismo beležili kaznivih dejanj, štcvilo prekrškov pa je bilo približno enako kol leto prej. Bele-žili smo le množičen pojav napisov ob sojenju četvarici, kateri so predvsem žali-li predstavnike ONZ in JLA. prav tako smo v dveh primerih podali zoper krši-telje predlog za uvedbo postopka o prckršku sodniku za prekrške, zaradi krši-ive s političnim obeležjem.
Požari in delovne nezgode
Na območju občine v letu 1988 beležimo 17 požarov, pri katerih ocenjujemo, da je nastala materialna škoda za cca. 11.315.000 dinarjev. Pri lem ugotavlja-mo, da jc bila požarna varnost, v primerjavi z letom 1987 boljša, saj smo v tem letu beležili 22 požarov več. Med vzroki pa še vedno prevladuje malomarnosi.
Tudi delovnih nezgod smo v letu 1988 obravnavali 8, kar je za 10 nezgod manj kol v prejšnjem letu. Ugotovili smo, da se nezgode še vedno pojavljajo najpogosteje v TZ Litostroj in drugih DO ležke industrije.
Kriminaliteta
V leiu 1988 smo zaznali 2094 kaznivih dejanj, ki so bila storjena na območju občine Ljubljana Šiška. Število vseh kaznivih dejanj se je povečalo za 194 ozi-roma 10,21 o/o, raziskanost pa je 48,52 °'o. Pri lem je ireba poudariii, da je uspešnosl raziskave kljub porastu števila KD boljša za 2,91 % kot v letu 1987. Tudi v lctu 1988 smo ugolavljali, da zopel prevladujejo lažje oblike kaznivih dejanj, in sicer KD zoper družbeno in zasebno premoženje. V primerjavi z le-lom 1987 pa velja poudariii, da ugotavljamo porast KD zoper življenje in lelo ler splošno varnosl Ijudi in premoženja. Pri teh dejanjih izsiopajo predvsem KD nasilniškega obnašanja, kalerih smo obravnavali 29, kar je v primerjavi z letom 1987 za 13 več. Poudariti moramo, da so bili storilci vseh hujših KD zo-per življenje in telo, ki so v poraslu izsledeni. Na področju premoženjskih delik-tov pa ugotavljamo, da so v porastu le kazniva dejanja talvin, katerih smo obravnavali 732, kar je za 20,79 % več kol v leiu 1987. Šc vedno pa ugoiavlja-mo, da je največ KD storjenih na območju KS, ki so gosto naseljene.
To so predvsem KD Milan Majcen, KS Dravlje, KS Dolomilski odred, KS Koseze, KS Šentvid in KS Vižmarje-Brod.
a)  GOSPODARSKA KRIMINALITETA
Na območju občine smo v leui 1988 ugotavljali, da so KD gospodarske kri-minalilele zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v poraslu. Tako smo obrav-navali 35 KD, kar je v primerjavi z letom 1987, ko smo jih obravnavali 28 za 25 % več. Med lemi kaznivimi dejanji izstopajo KD neupravičenega dajanja daril, kaierih smo v lelu 1988 obravnavali 6, v preieklem letu pa (ega dejanja ni-smo obravnavali.
b)  MLADOLETNO PRESTOPNIŠTVO
Mladolctno presiopnišlvo v letu 1988 na območju obCine ne predsiavlja izra-zilega problema, saj so mladoletniki od skupnega števila 2094 KD, slorili lc 173 kaznivih dejanj oziroma 8,26 "o vseh KD. Pripomniti pa velja, da sc je število KD, ki so jih slorili mladoletniki v lelu 1988 v primerjavi z letom 1987 povečalo za 31,06 "''(>, povečalo pa se je tudi štcvilo osumljenih mladolclnikov /a 3 "i>. Mladolelniki so i/vrševali predvsem KD latvin, velikih laivin, poškodvanja luje slvari, odvzem molornega vozila in kazniva dcjanja prikrivanja. V zvczi lega smo v leiu 1988 dobro sodelovali s socialnimi delavci O.Š in delavci CSD SO. l.jubljana Siška. ter strokovno službo ONZ UNZ l.jubljana mesio. ""
c)  PROBLEMATIKA OTROK
Otroci so v lelu 1988 siorili 56 KD, kar je za 18 KD več oziroma 47,36 "i>, vendar pa jc pri tem ra/veseljivo, da je bilo udeleženih le 85 oirok. kar jc v pri-merjavi z letom 1987 za 16 manj oziroma 15,84 "o. lzvrševali pa so predvsem isle vrstc KD kol mladoletniki.
Javni red in mir
Naobmočju občinesmo v letu 1988 belcžili 779 prekrškov/oper JRM, kar je v primcrjavi z letom 1987 za 17,82 °'o manj. Vse vrstc prekrškov so bile v upa-du, povcčalo se je le šlevilo prekrškov klatcnja, in sicer za 7,84 "ii in pijančeva-nja za 20,51 %. Največ prekrškov je bilo storjenih v nočnem času, in sicer 542, glede na kraj pa je bilo največ prekrškov storjenih v privatnih stanovanjih, sle-dijo pa jini ceslna, goslinski objekli (er javni shodi in prireditve. Storilci prekr-škov pa po svoji starosli izstopajo predvsem nad 25 let stari obeani.
a)  OSTALl PREKRŠKl
V  letu 1988 smo sodniku za prekrške podali 90 predlogov za 126 prekrškov. Ugotavljali smo, da so v porasiu predvsem kršilvc \i Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, katere so v poraslu za 109,09 °<o in kr-šilve Odloka o prekrških zoper JRM v Ljubljatii, ki so v porastu za 50 o;o.
b)   PRIDRŽANJE OSEB
V  leiu 1988 smo pridržali 200 oseb, kar je za 38 oseb manj koi v lelu 1987. Pridržali smo največ oseb zaradi pijanosti pri sloritvi prekrška tcr utemeljeni pričakovanosti, da bodo v takšnih stanjih s kršitvami nadaljcvali v kolikor ne bi bil izveden la ukrep.
c)  VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA 1N MIRU NA IAVN1H SHODIH 1N PRIREDITVAH
Tudi v leiu 1988 je za tukajšnjo PM še vedno specifičer. problem in posebna obremenitev izredno število raznih športnih, zabavnih, kulturnih in drugih pri-redilev, ki se odvijajo v hali Tivoli. Tako smo varovali 430 priredilev, kar je v primerjavi z lelom 1987 za 80 prireditev več ali 22,85 °'o. Glede na to, da se je na teh prireditvah zbralo veliko število ljudi in je večkrat prihajalo do kršilev JRM za tukajšnje dclavce predslavljalo še dodalno obremenilev, saj smo mora-li približno varovati z vsaj štirimi miličniki v povprečju 4 ure, lo pa je pomenilo odsolnost 1720 miličnikov, ki so opravili 6880 ur. Večjih kršitev JRM ne ugo-tavljamo, razen izgredov posameznikov, ter metanja petard in predmetov na raznih športnih prireditvah.
d)  ASISTENCE
V  letu 1988 smo nudili 129 asistenc organom in organizacijam z javnim poo-blastilom. Pri tem pa smo ugotavljali, da so zaprosila za asistence zdravstve-nih ustanov večkrat prepozna, predvsem izstopajo asistence za sprovajanje shi-zolrenikov, saj le-ti v lem času ogrožajo življenje oslalih stanovalcev, pri sa-mem sprovajanju pa tudi zdravslvenemu osebju in miličnikom.
e)  IZVAJANJE ODREDB O PRIVEDBI 1N PRAVNA POMOČ
V  letu 1988 smo opravili 437 odredb o privedbi in 953 pravnih pomoči. Pri tem moramo poudariti, da se je pravna pomoč v letu 1988 zmanjšala za 3,64 %, vendar pri tem ugotavljamo, da delavci PTT nevestno opravljajo svoje delo, saj miličniki namesto njih naslovnikom izročajo vse akte, za katere so ti navajani, da so nepoznani na lem naslovu.
Pomoč pri razvoju narodne zašč ite
V lanskem letu smo s področja dela ONZ v 12 primerih sodelovali pri uspo-sabljanju pripadnikov NZ. Na predavanjih smo podajali snovi iz področja po-oblastil, praktienega poslopka in teme delovanja narodne zaščite.
Varnost ceslncga promela
Prometna varnost v letu 1988 na območju občine ni bila zadovoljiva. Če oce-njujemo oziroma primerjamo z letom 1987 po številu prometnih nezgod potem lahko trdimo, da je bilo stanje na področju prometne varnosti v naši občini tak-šno kot pred letom dni glede na enako število prometnih nezgod. V kolikor oce-
njujemo varnost v prometu glede na posledice prometnih nezgod lahko ugoto-vimo, da se je stanje prometne varnosti v letu 1988 zelo poslabšalo, saj je bilo v sicer istem številu prometnih nezgod kot v letu 1987 mrtvih 18 ljudi v prometnih nezgodah, kar jeza9 več kot v letu 1987, ravno tako pa je bilo 19 Ijudi več huje telesno poškodovanih. Med vzroki prometnih nezgod pa še vedno ugotavlja-mo, predvsem subjektivne vzroke, in sicer neupoštevanje svetlobnega znaka na semaforju, vožnja po nepravilni strani vozišča ter izsiljevanje prednosti v križi-šču. Prav tako ugotavljamo, da se je pripetilo v lanskem letu od skupnega števi-la prometnih nezgod, 62 prometnih nezgod z večjo materialno škodo, 1041 pro-metnih nezgod in 500 prometnih nezgod, pri katerih so povzročitelji pobegnili s kraja nezgode. Te nezgode so se zgodile predvsem na parkirnih prostorih.
Pri ocenjevanju prometne varnosti je neizogibna analiza nezgod, v katerih so udeleženci najmlajši. Tako so bili otroci in mladoletniki v letu 1988 udeleženi v 59 prometnih nezgodah, pri katerih sta bila dva mrtva in 61 telesno poškodva-nih. V tej primerjavi je sicer viden minimalen porast, vendar glede na število in posledice so podatki zelo zaskrbljujoči. Kol povzročitelji navedenih nezgod so otroci in mladoletniki bili v dveh nezgodah s smrtnim izidom in pri 27 nezgodah s lelesnimi poškodbami.
Največ nezgod s hudimi posledicami se je zgodilo na magistralni Celovški ce-sti in Gorenjski cesti v mesecu juniju, septembru in novembru.
a) PREVENTIVNO IN REPRESIVNO DELO MILIČNIKOV
PM Ljubljana Šiška z oddelki milice je v lanskem letu podala 3.709 predlo-gov za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu organu zoper kršitelje v cest-nem promelu, ki so storili 4939 prekrškov. Zaradi različnih prekrškov je bilo izrečenih 4279 denarnih kazni in izdanih 1889 obvestil o prekrških in plačilnih nalogov, predvsem voznikom, ki so nepravilno parkirali. Ob tem pa ne more-mo mimo dejstva oziroma okoliščin, ki pogojujejo tolikšno stanje na področju mirujočega prometa, kjer je veliko nereda. Namreč že dalj časa je praksa tak-šna, da pri novih stanovanjskih soseskah naredijo premalo parkirnih prostorov glede na število lastnikov motornih vozil, razen v redkih primerih, kot so v naši občini pokriti parkirni proslori (Bijedičeva, Klopčičeva, Smrtnikova, Brilejeva in Ulica brato Učakar), vendar pa tudi tu že primanjkuje parkirnih prostorov. Nadalje je veliko problemov zaradi parkirnja pri trgovinah in številnih zasebnih gostinskih lokalih, lo velja predvsem za spodnjo Šiško in pa pred številnimi lo-kali, ki so po pravilu skoraj vsi brez usireznega parkirnega prostora.
Za reševanje kršiiev mirujočega prometa smo koncem leta 1988 uvedli na po-stajnem območju tudi specialno vozilo ,,pajk", vcndar kljub visokim kaznim nismo dosegli pričakovanega uspeha.
l/vajanjc pooblastil in nulranja problematika
V  letu 1988 smo v naši enoti pri opravljanju nalog s področja javne vamosti za uspešno izvršitev nalog v 22 primerih uporabili prisilna sredstva, kar je za 17 primerov manj kot v letu 1987. V vseh primerih je bila uporaba prisilnih sred-stev upravičena, noben občan in miličnik pri tem ni bil telesno poškodvan.
a)  NAPADl NA MILIČNIKE
V lelu 1988 beležimo I napad na pooblaščeno uradno osebo, vendar pri tem miličnik ni bil poškodvan. Razlog napada pa je bila močna opilost storilca in poskus preprečitve izvršitve naloge pooblaščene uradne osebe.
b)   PREKRŠKl NEDOSTOJNEGA VEDENJA DO MILIČNIKOV
Pri opravljanju uradnih nalog so se občani v 36 primerih nedostojno vedli in žalili delavce tukajšne PM, vendar je io za 3 primere manj kot v letu 1987. Vse kršitve občanov so bile storjene ob priliki drugih uradnih postopkov milični-kov, kot so legitimiranje, obravnavanje prometnih prekrškov, iniervencij v go-stinskih lokalih in stanovanjih zaradi kršitve JRM.
Organizacijsko kadrovske zadeve                     ^     .. ..    . -^. ^:   j._. ^____
a)  KADROVANJE
V letu 1988 smo kadrovanju posvečali posebno pozornost. S povečano aktiv-¦ nosljo v osnovnih šolah smo uspeli pridobiti 25 kandidatov za šolo za miličnike
kadete. Prav tako smo obravnavali dve vlogi za sprejem v šolo za miličnike. Pri tem smo ugotavljali, da se mladinci ne odločajo za poklic miličnika zaradi po-gojev dela in višine OD, ki bi ga prejemali ter prepočasno reševanje stanovanj-skih problemov.
b)  KADROVSKA PROBLEMATIK.A
Na dan 31. 12. 1988 je bila tukajšnja PM z OM 88,37 <"o kadrovsko zasede-na, kar je za 10 pooblaščenih delavcev manj kot do določa sistematizacija. De-janska zasedenost mest pooblaščenih delavcev je bila v letu 1988 še manjša iz naslednjih vzrokov:
—  miličniki so bili službeno odsotni — začasno premeščeni 1248 dni, kar po-meni 4 miličnike manj,
—  zaradi bolniškega staleža (bolezen, porodniška) so bili v lanskem letu milič-niki odsotni 1560 dni kar pomeni 5 milienikov manj.
Skupaj zaradi službenih odsotnosti in bolniškega staleža v enoti dela ni opravljalo 9 miličnikov kar pomeni, da je bilo v enoti v lanskem letu 19 milični-kov manj oziroma je bila enoia 80 °'o zasedena.
Tudi v letu 1988 ponovno ugoiavljamo, da sistemizacija delovnih mest v eno-li ni usirezna, kar utemeljujemo predvsem s tem, da se sistemizacija delovnih mest že več let ni povečala, kljub lemu, da se je število prebivalcev občutno po-večalo, prav tako se je povečala industrija in obseg dela.
c)  PRITOŽBE OBČANOV NA POSTOPKE DELAVCEV MILICE
V letu 1988 so se občani v 13 primerih pritožili na postopek tukajšnjih delav-cev milice. Vse priiožbe smo lemeljito takoj preverili in ugotovili, da je bila ena pritožba upravičena, medtem ko je bilo 12 pritožb neupravičenih.
d)  ODLIKOVANJA, PRIZNANJA IN POHVALE MILIČNIKOV Postaja milice z oddelki je v lanskem letu za svoje uspešno delo od DPS
OZD in posameznikov prejela 6 pismenih prijav, posamezni delavci 4 priznanja in pohvale, prav tako so prejeli 4 delavci priznanja ONZ.
Proračunsko linančno poslovanje in materialno tehnične zadeve
Finančno poslovanje je potekalo v skiadu s predpisi, vsa sredstva, ki so bila PM na razpplago so se trošila skrajno racibnalno. Kljub temu, nam dodeljena sredstva s strani občine niso zadoščala za rformalno delo v preteklem letu (po-dražitev goriva, električne energije, ogrevanja, pisarniški material).
STANOVANJSKE ZADEVE
Stanovanjska vprašanja miličnikov se izredno slabo rešujejo (15 nerešenih prosilcev), saj smo enota, ki ima največ nerešenih stanovanjskih problemov v UNZ Ljubljana mesto.                                             Komandir pos.aje milice
inšpektor Henrik Veinhandl
Izvršni svet je na svoji 188. seji dne 3. 4. 1989 obravnaval Poročilo o delu po-slaje milice Ljubljana-Siška v letu 1988 ter sprejel naslednje
SKLEPE
Preventivni in represivni ukrepi postajc milice so veliko prispevali k ohranitvi ugodnih varnostnih razmer v občini.
Izvršni svel se zahvaljuje delavcem milice za plodno sodelovanje in prcventiv-ne aktivnosli pri razreševanju vamostnega stanja v občini. Posebno pohvalo zasluži Postaja milice ob mšitvi nezakonilo zgrajenih garaž v Šentvidu.
Mujno je, da se v okviru mesta Ljubljana zagotovijo potrebna sredstva za re-ševanje slanovanjskih problemov delavcev postaje milice. Izvršni svct pa bo v okviru svojih možnosti prispeval tako k reševanju slanovanjskih problemov kot reševanju materialnih pogojev za delo Postaje milice.
Na Izvršnem svetu so ludi ugotovili, da je potrebno zagotoviti polno zasedbo sistemiziranih del in nalog na PM Šiška, zato predlaga RSNZ in UNZ Ljubljana-mesto, da (emu vprašanju posveti posebno pozornost in ga obvesli o razreševanju te problematike do 30. 9. 1989.