Štv. 1.
V Mariboru 2. januarja 1873.
Tečaj VIL
SLOVENSKI
List ljudstvu, v poduk. Izhaja vsak četrtek.
List YelJ;L s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 »Id., za pol leta 1 ffld. 00 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — l*sta-novinki in deležniki tiskovn. društva dobivajo list bre« posebne naročnine.
Posamezne liste prodava lcnjigar Novak na velikem trgu po « kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
O g- 1 £1 S.
Denesnji list seje poslal vsem onim, ki so se nanj do novega leta naročili ali vsaj na znanje dali, da ostanejo naročniki, naročnino pa ob priliki pošljejo. Na ogled ga dobe tudi oni, ki še niso naročnine penovili.
Vsakdo pa še zamore med naročnike vstopiti, če se nemudoma oglasi, ter dobi potem ob enem z drugo tudi prvo številko, ktere je več odtisov za to se pripravilo, kar pa pri drugej številki več biti ne more.
Opravništvo „Slov. Gospodarja". Novo leto 1873
bralcem ,,slovenskega Gospodarja".
K. Ljudje imate navado, da si srečo voščite za novo leto; pa kaj pomagajo vaša voščila, ker si sreče, ki si je želite, vendar dati ne morete. Poslušajte tedaj moje voščilo ; v njem ni praznili besed, ampak je gola resnica, ki se nad vami gotovo dopolnila bode, ako po nauku storite, ki vam ga dajem.
Spodobno in prisrčno vas tedaj najprej pozdravljam vse poprek: mlade kakor stare Slovence, konservativce in liberalce, vse ki Boga ljubite, ali ga tudi ne ljubite; kajti vsem želim biti milo in blagonosno leto, kakor mi je od onega naročeno, kteri me je poslal.
Moje ime je 1873. leto po Kristusovem rojstvu ; že to ime vam kaže, da sem krščansko, tedaj z vami sorodno leto, da se vam torej od moje strani ni kaj hudega bati; nosim vam v svojem krilu samih milosti in dobrot.
Vsi omikani narodi so postavili rojstvo Kristusovo v sredino časa; kajti ves čas, kar koli ga je preteklo od stvarjenja sveta, merijo po rojstvu Kristusovem. Leta, ki so poprej pretekle,
imenujejo leta pred K r isto vi m rojstvom, in leta, ki so se pozneje uvrstile, imenujejo leta po Kristovem rojstvu, in v njih vrsti sem jaz 1873., kakor že rečeno. S tem letnim računom pa vsi omikani narodi pričajo, da je Kristus, Božji Sin, kakor je kralj večnosti, tudi kralj in gospod časa; ker v začetku že je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in vse kar koli je narejeno, je skozi njo storjeno. Iz neskončnega morja večnosti priteka čas: ure, dnevi in leta, in ko je dotekel, se v isto morje zopet vračuje, ktero obsega vse čase: pretekle — sedanje, priho dnje.
Kakor poslanec večnosti se vam tudi jaz predstavljam. Obstati mi ni dolgo pri vas; le samo 365 dni ali 8760 ur. Ko te dotečejo, vas zopet zapustim in se povrnem, kakor vsi moji predniki, v morje večnosti.
K vam pridem polnim krilom milosti in dobrot, ktere mi je kralj večnosti za vas izročil. Kadar vas zapustim, pa vzamem seboj vse vaše misli, besede in djanja, pravične in krivične, ki so se vršile ob mojem času, da jih naznanim kralju večnosti, kteri jih bode natanjko zapisal v knjigo večnega povračila; kajti tako mi je bilo od njega naročeno, ko sem iz doma večnosti odhajalo.
Da vam torej smem bogate darove Božje razdeliti, in da zamorem končno bogate zaklade vaših dobrih del seboj v večnost vzeti, tirjam od vas naslednje stvari:
1.	Spoznajte me kot poslanca večnosti. Čas za večnost pripravlja; kar v sedanjem času sejete, bote v večnosti želi, — ali večno življenje ali večno pogubljenje.
2.	Sprejmite me kakor poseben in velik dar Božji. Bog me je namreč zato k vam poslal, da v tem letu popravite, kar ste v prejšnih letih zagrešili; da zdaj nadomestite, kar ste po-
prej zamudili. Oj kaj bi dali oni, ki so lansko leto nesrečno umrli, ko bi to novo leto še imeli; ali za nje ni več časa! Za vas je še čas, pa morebiti tudi skrajni in poslednji! Moja želja je sicer, kadar zopet odidem, vas vse zdrave in vesele svojemu nasledniku izročiti; vender ne vem, kaj je moj gospod moji tovaršici, ki me vseskozi spremlja, pa nikdar besede ne spregovori, — bledi smrti namreč naročil; morebiti ji je ukazal, kte-rega zmed vas že v tem letu pokositi. Zato bodite vsi in zmerom pripravljeni, ker ure in dneva ne veste.
3. Ne zgubite nijenega dneva, ne potratite nijene ure! Čas je več vreden, kakor vse bogastvo tega sveta. Vsaka zguba se da nadomestiti, le ura zgubljena se ne vrne nobena. Vi Slovenci ste itak preveč zlatega časa zgubili, in mnoga dragocena stoletja v vnemarnosti prespali. Poglejte na sosedne narode, koliko so vas prehiteli v omiki in blagostanji! Hočete res v vrsti narodov biti zmerom poslednji? Ni veče sramote za narod, kakor duševna lenoba; za vas Slovence pa še dvakrat veča, ker vam je Bog dal dobre talente. Zdrami se torej zaspani Slovenec: „Um ti je dan, — sreča te čaka, — če nisi za-pan!" —
4. Dobro torej in modro gospodarite s časom, kakor se zlasti vam spodobi, ki ste bralci „slov. Gospodarja'1, Se neopravljenega dela je pred vami nezmerno veliko. Vi slovenski pisatelji, ki ste dolžni voditeljem biti prostemu ljudstvu, poglejte pred seboj celino še ne obdelanih, pa ljudstvu jako potrebnih naukov. Torej perč v roke in urno na delo, vsak po svojem stanu! Tudi „slov. Gospodar" potrebuje še več spretnih peres, zlasti zdaj, ko je svoje prostore povečal, ter išče pomočnikov in vabi na delo, — na delo zares vzvišeno in lepo; kajti kaj bi zamoglo bolj spodbudi jivega biti za rodoljubnega pisatelja, kakor svoj ljubljeni narod učiti vsestranskega boljšega gospodarstva? — In vi bralci „slov. Gospodarja": koliko se imate še vi za učiti in koliko za storiti, da dojdete svoje sosede v umni vinoreji, sadjoreji, živinoreji, v poljedelstvu itd. Tudi vam rečem: urno na delo! Delo bo pregnalo iz dežele uboštvo, surovost in sramoto, in pripeljalo čast, krepost in blagostanje, in slovensko ime se bode pohvaljeno glasilo med avstrijskimi narodi.
5. Pri delu pa na Boga nikdar ne pozabite. Moli in delaj, — delaj in moli, bodi vaše geslo v novem letu, kakor se kristjanom spodobi. Boga imejte pred očmi vi pisatelji, kadar primete za per6, ter vedite, da večo odgovornost pred Bogom ima oni, ki besedo zapiše, kakor oni, ki jo le izgovori. Pri pisanji naj vas vodi božja ljubezen in božja resniea, in zdajci bo konec vse razprtije med mladimi in starimi, in z veseljem vam hočem za vezilo podati slogo krščansko, ki jo nosim v svojem naročji. Boga
imejte pred očmi vi sodniki, kadar razpravljate pravde in sklepate sodbe, da večne pravice ne izgrešite. — Boga imejte pred očmi .vi p o s 1 a n ci, kadar v visokih zborih sedite in snujete nove postave, vedoči, da prvi in najviši postavodajalec je Bog, da torej človeška postava božji postavi nasprotovati ne sme. Če to storite, hočem zbegani Avstriji dati za vezilo ljubi mir in spravo narodov in razsuti nad njo vse blažene darove krščanske svobode in pravice. — Boga imejte pred očmi vi kmetje in rokodelci pri svojem delu, vi obertniki pri svojih strojih, vi trgovci pri svojem kupčevanji; in zginila bode izmed vas vsa pohlepnost in odrtija, vse zvijače in goljufija in s stoternim blagoslovom božjim hočem spremljati vse vaše djanje in nehanje.
To je moje voščilo do vas. Če ga sprejmete, blagor vam! Potem se bode skozi vse čase to leto s ponosom imenovalo v slovenski zgodovini.
Plujsko nstavoverno društvo in Magorodni g. poslanec Herman.
Razglasili smo v štev. 50. 12. dec. p. 1. govor g. Hermana v zadevi ptujske realne gimnazije, ki je že v zbornici velik hrup napravil, še večega pa v Ptuju, kder si je najpreje mestni zastop korajžo vzel, ter llermanove besede na „laž" postavil, kar jc potem po vseh ustavo verni h novinali šlo, kakor začn6 vsi petelini peti, ko se le eden oglasi. Na to se po konci postavi 18. decembra ptujski ustavoverni „fortschritverein", ter zažene v svet isti glas kakor mestni očetje. S takimi možički in njih ustavaškimi novinami se g. Herman puliti ne more in noče; pride pa čas, ko jim bode na drugem mestu zagodel.
Kdo da „laže", je vsakdo lahko sam pogodil, kajti poslanec in posebno še g. Herman v svoji visoki službi, ne govori tje v cn dan in brez tehtnih dokazov. Toliko bolj nas je veselilo, ko smo brali v „Nar." dopis iz Ptuja od 23. dec., ki naše prepričanje dobro potrjuje. „Govor gosp. Hermana" — piše dopisnik — „v dež. zboru o ptujski realni gimnaziji bil je predmet zborovanja ustavovernega društva. Da nobeden govor slovenskega poslanca tej stranki ni po godu, o tem smo prepričani. Drugega tudi gosp. poslanec ptujske okolice gotovo ni pričakoval. Kar je tej stranki gospod Herman, to njej je cela narodna stranka, ktera je g. Hermana v deželni zbor poslala. On v tem trenutku ne bi bil naš mož več, lcedar bi ustavoverna stranka ž njim v narodnem, to je edino glavnem vprašanji zadovoljna bila. Ustavo-verci hočejo slovenski narod zadušiti, mi se borimo za obstanek naroda; ustavoverci udrihajo večjidel('po klerikalcu (?„Gosp.u) Hermanu, mi pa sodimo, da hočejo narodnjaka Hermana zadeti. Kar se zborovanja ptujskega društva samega tiče, smo se prepričali, da društvo samo ni vedelo, kaj je ho-
telo. Konec zborovanja je tedaj bil, da je društvo objavljeni razsodbi mestnega zastopništva pristopilo in govor g. Hermana vseskozi za „lažnjivega" izreklo, in to po predlogu gospod dr. Leonbarda, tukajšnega zdravnika. Razlogi tega sklepa so bili, moram reči, ravno smešni. Nekateri govorniki so zahtevali, naj ustavoverno društvo o govoru g. Hermana tako dolgo ne sodi, dokler se ta govor po stenografičnem zapisniku ne razglasi, češ, da tako kratko g. Herman gotovo ni govoril, kakor je v „Tagespošti" razglašen celi govor, ker se ta govor ne zlaga s tem, kar je „Tages-pošta" prvič objavila. Ali skleuilo se je, da je g. Herman „gotovo" neke „laži" trdil, če še tudi niso znane, in da te v stenografičnem zapisniku stati morajo. Ker pa se ne more čakati, da bi se to razglasilo, izreče se že za naprej njegovo trdenje, če tudi ni znano, za „lažljivo". To imate „zrele" ptujske nemške politikarje! — Kar je gosp. Herman o disciplini na tukajšni gimnaziji mislil, nam je precej znano, o tem je bil večkrat tukaj govor, namreč to, da g. Filma razposajene dijake vsegdar pred učitelji brani, tako da učitelji v šoli nemajo nikake moči po tej spačenosti. To je tako daleč šlo, da so dijaki gospodom profesorjem, kateri so je kaznovati hteli, s tem pretili: „bom Vas že gospodu ravnatelju zatožil!" — Ali je to disciplina" — (pravični strah v šoli)?
Cerkvene zadeve.
K. Pod tem naslovom odpre „slov. Gospodar" z novim letom nov predel v svojem listu, v kterega bo deval cerkvene zadeve, to jc : vse, kar koli zadeva kat. cerkcv, in jc ob euini bralcem vedeti ali potrebno ali vsaj koristno in mikavno. In koliko je takih stvari!
Celó potrebno je gospodarjem vedeti in uincti razne državne postave, ki zadevajo cerkev in njeno premoženje ali duhovski stau. Potrebno jim je vedeti razne nevarnosti, ki žugajo kat. vero spodkopati v domači družini, v šoli, v srenji, v državi; pa tudi pomočke, kako tem nevarnostim v okom priti in obraniti sv. vero.
Koristno in mikavno jim je zvedeti poročila iz raznih kat. dežel, kako se naši kat. bratje po drugod s sovražniki sv. vere vojskujejo, kakošne zglede sv. gorečnosti in visoke čeduosti nam dajejo; — iu še vse posebej, kako se godi našemu sv. Očetu v Rimu. Prav mikavna so tudi poročila iz kat. misijonov po daljnih krajih svetá, pa tudi v domači škofiji se tu in tam kaj prigodi, kar služi v posnemo ali svarjeuje. — Take uovice budijo v bralcih sočutje do sv. cer-kve in ljubezen do sv. vere, povzdigujejo srca iu jačijo čudovito možati značaj kerščanski, kteri kc nikomur bolj ne spodobi, kakor ravno hišnim gospod a r j e m.
15 o pa ta predel t u d i s o d i 1 v „slov. Gospodarja?" Celó iu popolnoma.
1.	„Slov. Gospodarja" izdaje katoliško tiskovno društvo in ga rabi s k a t. p o 1. društvom vred za svoje glasilo. Kaj se tedaj bolj spodobi, kakor da list zagovarja tudi cerkvene zadeve, ktere dan denešnji posebne obrambe zahtevajo. Dosihmal smo čutili pomanjkanje tega predela, ker po dosedanji osnovi lista ni bilo mogoče zdatnejše ozirati se na cerkvene zadeve.
2.	Naš list je namenjen slovenskim gospodarjem. Vsak gospodar pa ve, daje živa vera in kerščanka čednost prva in najpogla-vitnejša podslomba vsemu gospodarstvu. Le ako je gospodar in vsa domača družina navzeta sv. vere, in točno po njej živi, gre gospodarstvo srečno od rok, in prebiva v hiši veselje in mir. Den denešnji tudi hišni gospodar po svojem poklicu zahaja v razna društva, odbore in zbore, kjer se veliko govori o cerkvenih zadevali in verskih vprašanjih. Mora tedaj sam v vseh teh rečeh biti dobro podučen, da se ve vselej vstopiti na pravo stran in zadeti pravo besedo.
3.	Našim liberalcem ta prenaredba se ve da ne bo po volji, kajti oni vse drugo rajše slišijo iu berejo, kakor kaj božjega ali cerkvenega. Vendar na-nje se nam ozirati ni treba, kajti „Gospodar" jih ne šteje med svojimi bralci. Komaj je namreč „slov. Gospodar" le nekterili cerkvenih vprašanj se nekoliko dotaknil, so zagnali strašen vriš in krik, kakor da bi bil ogenj v strehi, ter so od „Gospodarja" odpadali, kakor veše, kadar preblizo luči pridejo. Naša bralna družba je zdaj popolnoma očiščena teh liberalnih mračnjakov, kterih oči nebeške luči prenašati ne morejo ; ua nje tedaj se nam ni treba ozirati. Imajoči torej pred očmi poštene slovenske rojake, si štejemo v posebno dolžnost ter nam bode preljubo delo, kazati jim mile matere, sv. kat. cerkve, trpljenje, bojeve in častne zmage.
Vabimo toraj svoje duhovne brate, naj nam tudi pri obdelovanji tega predela pridno pomagajo. Za denes pa podamo svojim bralcem le dve črtici, ki jih posnemamo iz dveh listov, ki smo jih slednje dni prejeli.
Pri uas liberalci redovnike in redovnice, (menihe iu nune) preganjajo; iz Bolgarije pa misijonar poroča, da celo Turki usmiljene sestre tako častijo, da je okoli njih hiš celi den vse polno Turkov, ki pri sestrah razne pomoči iščejo. Da celo v hareme, to je v stanovanja turških žen smejo hoditi usmiljene sestre, kar je znamenje naj večega zaupanja, kajti v harem se sicer nc sme bližati ljudski človek. Enako spoštujejo Turki menihe Trap is te in jim vsakoršno prijaznost skazujejo tako, da se Trapisti zanašajo, da jih bodo Turki sami branili, ko bi jih utegnili raz-kolniki nadlegovati. — Tedaj še Turki imajo več zapopadka o svobodi kakor uaši liberalci, kterim se koža ježi, ko meniha vidijo ali o njem govoriti čujejo.
Dva mešnika naše škofije, brata Jožef in
Juri Res, na Koroškem doma, že blizo 20 let kot misijonarja služita v Ameriki. Te dni nam je pisal č. g. Jožef Res in poslal tiskani popis, kako da je njegov brat Juri slovesno obhajal sreberno mešo ali 251etnico meniškega stana. Vsi katoličani velikanskega mesta Bal ti more so bili po koncu. Že predvečer je prišla lepo vredjena velika množica pred samostan z muziko, s slavo-petjem, z baklami, in osebua straža deželnega glavarja je dajala častno spremstvo. Mladenči so nosili krasno razsvitljene lampice, na kterih so se lesketali primerni napisi. Drugega dne je prišlo mestno starašinstvo čestitat gospodu, in šest belo oblečenih devic je v imenu mesta izrekalo hvalo. Potem so deklice v pet živih podobah predstavljale najimenitnejše dogodbe mešuiškega življenja, in v imenu srenje podarile gospodu dragocen zlati kelh, šolarice pa prekrasni mesni plašč, v tem ko je bila vsa cerkva s slavoloki oprežena. — Tako spoštujejo v Ameriki katoliške duhovne — in pri nas v Evropi?--
Gospodarske stvari.
0 živinoreji.
(Poduk v ljutomerskej kmetijskej šoli.)
Marijedvorsko govedo je po kolikosti in ka kosti boljše za meso, nego ostala na Štajerskem nahajajoča se goveja plemena. Meso marijedvor-skega plemena je najbolj preraseuo z lojem, in sploh mehkejše meso daje to govedo in debelih kosti ni v njem. V tem oziru so labodskemu plemenu pač v popolnem nasprotji švicarsko brezike, kajti meso njim je trdo, brez loja in kosti so ta goveda kaj debelih. Zato se pa mesar tako ogiblje Švicarjev, če tudi so po zunajnosti vabljivi za mesnico. Pincgavsko govedo je sicer tako debelo, da se baš zato cesto ne ubreja krava, vendar v ka-kosti mesa ne dohaja marijedvorskega. Največ in najboljšega mesa za marijedvorci dobivamo od muriškega plemena, dalje od štirske hribske brezike po kakosti, nikakor pa po kolikosti, kajti te imajo le po 5—6 stotov mesa. Marijedvorci res hočejo mnogo klaje, toda mnogo je pa to vredno pri teh govedih, ka so zadovoljna tudi s slabo polago, kakor tudi holandska goveda, v tem ko muričan zahteva le sladke paše, kterej se sme tudi slama prištevati. Za mleko se pač ne morejo švicarske krave kosati z marijedvorskimi, kajti švicarice dajo prav malo mleka in še to se jim prav kmalu usuši. Švicarska goveda pač niso za drugo, nego za vožnjo —, za to pa veljajo. Za vprego so pa muriški voli še boljši, da, edini ogerski rogin bi ga najbrže pač presegel v delu. Jako mehkonog ter slab za vožnjo je labodski vol, še slabejši holandski.
To primerjanje nam daje povod, da priznavamo za ljutomerske okraje marijedvorsko
pleme v prvi versti, kajti katero drugo govedo je sposobnišili lastnosti za te kraje od labodskega? Gotovo za vožnjo nadomestujejo to govedo tukaj izvrstni ljutomerski kouji.
Da pa se ne opeharite pri izbiranji tega plemena čiste krvi, znati morate, da je marijedvorsko govedo le ali čisto bele, ali pa pšenične dlake (Semmelfarbe); gola koža pod dlako pa je mese-norudeče barve. Sliznica (Schleimhaut) je mesene barve. Dlaka se sveti. Špici rogov in parki ji so marijedvorskemu govedu le rumeni. Žima je belkasta, kakor tudi tripalnice okoli oči. Ako govedo nejma teh znakov, gotovo je ali druzega plemena, ali pa je bastard (proizvod mešane krvi).
Sicer pa je govedo labodskega plemena navadno dolzega života, ravnega hrbta z malo po-vesenim križem. Kosti je to pleme močnih, a ue preobilnih.
Ako primerjamo marijedvorskemu plemenu muriško govedo gledč barve, opazujemo, da se na labodskem govedu nahajajo mesni, rumeni, beli ali pšenični deli, na muriškem: črni — razen spodnjega dela belega roga.
Dasiravno mi enoglasno pripoznatc, da je marijedvorsko pleme najboljše za ljutomerske kraje, vendar mi je uže tudi nekdo ugovarjal: da bi bilo najbolje, ako bi le domače z domačim govedom na višo stopinjo spravili. To bi bila nemška „inzucht". Ker je pa ta ljutomerska goveja živina tako zadi glede svojih lastnosti, imenoval bi jaz to domače vzboljšanje goved po omenjeni interpolaciji „jelšev kliu z jelsevim klinom". — Ker imate že tu in tam iz državne subvencije nekoliko ma-rijedvorskili bikov — zna se, ka premalo —, pogovorite se in z združenimi močmi jih pa še na lastne stroške nakupite, da boste ž njimi po križanji požlahtnili kri svoje slabe goveje živine. Po umnej poti bi se tudi tu prišlo v 14 letih do smotra. Najhitrejše bi pa bilo, ako bi si nakupil tu in tam kedo pravih labodskih telic, po kojih bi se, ker so tu že biki, brez ovinkov za-plodila po Vaših ravninah čista labodska goveda, kar bi Vam bilo gotovo v ponos in veliko korist.
Kako bi se dalo to najumniše doseči, o tem
dalje.
Dopisi.
Od Savine, 30. grudna. (Naši poslanci v d. zboru in šole v gornji savinski dolini.) Še le iz „Gospodarja" smo zvedeli, da „Narodu" ni vstrezala Vaša sodba zastrau postopanja naših poslancev v letošnjem dež. zboru, češ da ste le Hermanu po vsem prav dali, dr. Vošnjaka pa, ki tudi naš okraj zastopa, iu druga dva poslanca, ki sta se zborovanja udeležila, niste posebno hvalili, ker sta med drugim za odstranjenje šolnine glasovala proti Hermanu in drugim konservativnim poslancem. V spodbudo nam tudi res ne služi, da je silni nasprotnik Slovencev, pl. Kaiserfeld,
kot dež. glavar o sklepu zborovanja slov. poslancem zarad pohlevnega obnašanja hvalo očitno izrekel.
Danes drugega ne omenim, kakor le odstra-njenje šolnine, za kar je tudi g. dr. Vošnjak 29. nov. v Gradcu glasoval in tirjal, da se k vsem davkom priklade za šolske potrebe pripišejo. — Komur so znane šolske razmere v gornjegrajskem okraji, mora reči, da se s tem njihovi volilci ne strinjajo, bodi že to „Narodu" všeč ali ne, ker je vil tukajšnih goratih župnijah lc 5 sistemiziranih šol z rednimi učitelji, po drugod so le tako imenovane šole za silo, v kterih veči del dušni pastirji podučujejo kršanski nauk, črtanje, številje-nje iu pisanje. Tc šole sicer našim vladnim organom niso po volji, ker so seveda popolnoma slovenske in čisto v kršanskem duhu; skušeni šolski možje narodnega duha pa pravijo, da so take šole za naše zdajšne razme.ie najboljše. S temi izvedenci se strinja tudi naše ljudstvo, ker v take šole svoje otroke rado pošilja, tako, da je n. pr. ravno preteklo leto farna šola pri sv. Frančišku, kjer g. župnik J. Krener s pomočjo tamošnjega posestnika Cakš-a otroke pod-učuje, štela po 60 učencev, akoravno šteje župnija le 1100 duš, na Ljubnem pa z 2170 prebivalci, kjer je do .juuija 1. 1. zdajšni framski učitelj g. A. Hren v redni ali vsakdanjski šoli mladino učil, nahajalo se je po 10, -15—20 otrok.
Zaupanje do redne šole sc pa še od dne do dne manjša, odkar so zares pomilovnja vredni gg. učitelji tako rekoč med nebom iu zemljo, ko se ne morejo in tudi ne smejo na koga drugega opirati, kakor na nadzornika, kteri pa sam do-voljne veljave pri ljudstvu nima. Dr. Vošnjak je gotovo ni dobro pogodil, ko je s svojimi tovarši tirjal, da vsi lastniki v uašem okraji enake davke za šolo plačuj<yo, kakor oni, ki imajo drago šolo s plačanim učiteljem in malo učenci, tako tudi oni, kjer dušni pastirji zastonj učijo in imajo obilno šolarjev, kar je očitna krivica. — Kakor Vaš list, tudi mi nismo za to, da se šola zanemari, ali pa število šol in učiteljev zmanjša, ali pa rednim učiteljem poštena plača ne daje, ktero si vsak, kdor težavni posel vestno opravlja, res krvavo zasluži. Mi smo le proti temu, da se pod pretvezo odpravljene šolnine šole popolnoma izročijo nemški deželni oblasti, šolski davki pa enako nalagajo vsem ne glede na to, ali je po mnogih krajih redna šola mogoča ali ne. Tudi proti temu smo, da bi le okr. šolski sveti ali pa deželni brez ozira na tirjatev krajnega šolskega svčta imenovali učitelje. Učitelj je namestnik staršev pri otrocih; staršem toraj gre pravica, da vmes govore, kakošen učitelj da se zbere, kakor ga tudi le ljudstvo samo plačevati mora.
Od sv. Lenarta, 29. grudna. (Posojilnica in hranilnica.) Ne sme se za zlo šteti očetom našega trga, če želč sloveti z imenom, da jim je mar za blagostan svojih sosedov na kmetih. Zato so vstanovili posojilnico in hranilnico, ki
začnete z novim letom svoje delovanje. Dober vspeh! Hudobni jeziki, ki radi na vsakem blagem početji svojo ojstrino poskušajo, sicer tudi to ve-zilo za novo leto obirajo, rekši, da vstanovnikov ni izključivno vodila misel, kmetu v sili pomagati. Temu utegne biti vzrok, kar se posojilnice tiče, ker se bo pri njej na vloge dajalo šest odstotkov, od dolžnikov pa tirjalo dvanajst. Kako se boste ustanovi obnesli, ali boste v stanu precej upadlo zaupanje do tržanov pri kmetih v okolici povišati, bo pokazala bodočnost. Da se k temu podvzemanju ni povabila narodna in konservativna stranka, ni treba omenjati, ni pa tudi dobrega pomena.
Od Drave, na Štefanovo. (Ptujski „Fort-schrittsverein" in njegove „Waudersammlunge.") V giaski „Tagespošti", št. 300 od 20. decembra čitamo v dopisu iz Ptuja, da je tamošnji „Fort-scbrittsvereiu" v zboru 18. dec. besede gosp. Hermana kot „lažnjive" proglasil, ktere jc bil omenjeni, Slovencem priljubljeni poslanec, v Gradcu zastran ptujske realne gimnazije izustil. G. Herman bo gotovo tem ljudem, ki resnico njegovih besed laž imenujejo, o svojem času že posvetil, da jih bo glava bolela. V tistem dopisu tudi najdemo, da hoče „Fortschrittsverein" po „AVander-versammlungih" slovenske kmete v gospodarstvu podučevati, to se pravi: od ves; do vesi hoditi in svojo modrost kazati. Po čem da take „Wander-versamlunge'' dišijo, smo si že ptujski okoličani nekoliko skusili. Gustav Rodošek namreč, notarjev sin in tudi ptujski „fortSritlar", kteri gimnazije dovršil ni, ker so ga gospodje profesorji z dvojkami „pečirali", je predlansko jesen v neki krčmi na ptujskem polju kmete nad duhovne hujskal, kmetje so mu jo pa pošteno zasolili, da duhovniki za slovensko ljudstvo gotovo več storijo in trpijo, kakor Rodošekov Gustl. Ker udje ptujskega „Fort-schrittsvereina" z večine slovenskega ne umejo, pa vendar Slovence podučevati hočejo; bo menda boljši, ako |ptujski „Fortschrittsverein" v Ptuju o-stane in svojo učenost za-se pridrži. Sicer se pa ne da tajiti, da bi se slov. narodnjaki marsičesa od svojih nasprotnikov lahko naučili. Treba bi se bilo posvetovati o dvojem: Ali bi ne bilo mogoče v Ptuju osnovati napredovalno kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom po izgledu Ljutomerske? Ali bi drugič ne bila velika dobrota za ves okraj, ko bi gospodje narodnjaki skušali napraviti založnico, da rešijo kmeta lakomnih odrtnikov? Gospodje! pomislite to dvoje. Okoličane pa svarimo in prosimo: Bodite bolj varčni, pustite grdo pijančevanje in zapravljanje, da se ne bo več cula pesem: „Majolka ti si kriva, da nas Strafella z gruntov riva."
Za poduk in kratek čas.
Začetek krščanstva na Slovenskem. I.
B. — Človeka veseli potovati po svetu, ob-
hoditi ptuje kraje, ogledati bogata mesta, opazovati šege narodov; pa veseli ga tudi in zelo zanimiva ozirati se v pretekle čase, in pozvedati, kako je bilo „svoje dni", kaj so ljudje počenjali, kaj so narodi trpeli; kako so se mesta stavila in širila, in kako zopet v krvavih vojskah razdevala; kako so vede in učenosti se zasajevale; o iznajdbah, o obertniji in kupčiji preteklih časov človek rad posluša.
Zatoraj meni „slovenski Gospodar" pravo zadeti, ako v besedi priprosti in lahko umevni
0	preteklih časih kaj pove; meni željam svojih milih bralcev celo ustreči, ako jim iz zgodovine na prvem mestu razloži, kar je naj imenitnejega: ke-daj in kako se je sveta Kristusova vera med Slovenci razširila?
Apostolsko delovanje po Slovenskem.
Osemnajst sto in petdeset let bo kmalu minulo, da so apostoli vsled povelja Gospodovega se po širokem svetu podali oznanovat sveto evangelje. Od kraja do kraja, od mesta do mesta, iz dežele do dežele, iz ednega dela sveta do druzega so šli in budili narode „sedeče v smrtni senci" malikovalstva.
Malikovalstvo je neizrekljivo nesreč razsulo nad uboge narode. Narodi niso poznali pravega Boga, Stvarnika vsili stvari, temveč molili so mesto Stvarnika stvar, vkljanjali se bogovom, vlitim iz zlata, srebra ali brona, stesanim iz lesa, žganim iz ila. In ker pravega Boga, ki je vir vse resnice, poznali niso, je gospodovala laž vsepovsod. Zmedli so se jim vsi pojmi. Imeli so dobro za zlo in zlo za dobro, častili in povzdigovali so greli, krepost pa so zametavali. Ves njih up in vsa njih pričakovanja so bila navezana na zemeljsko in časno. Resnice o neumrljivi duši, o večnosti srečni ali nesrečni, so jim bile zakrite. Vsled tega so bile do konca spridene in spačene vse razmere družinske in državljanske. Krvave vojske, okrutna sužnost, in vse strasti človeške so neprenehoma teple narode malikovalskc.
Sv. apostol Pavel v listu do Rimljauov*) to prežalostiio stanje kaj živo popisuje rekoč: „Modre so se imenovali, pa so nespametni postali. Zamenili so veličastvo neminljivega Boga s podobo minljivega človeka, ptic in čveterouožnih živali in golazni. Zarad tega jih je Bog prepustil željam njih srca, nečistosti, da so oskrunjevali svoja telesa sami nad seboj. Zamenili so resnico božjo z lažjo, ter častili in služili raji stvarem, kakor stvarniku, kteri bodi češčen na veke. Zatoraj jih je Bog prepustil nesramnim strastim.... da so delali, kar se ne spodobi ter so polni bili vsakoršne krivice, hudobije, nečistosti, lako mnosti, hudobnosti, polni nc v o šlj i vos ti, ubijanja, krega, goljufije, p o tu h nj en o s t i; podpi-hovalci, obrekovalci, Bogu m rzki, oprav-
1	j i v c i, pr e u z e tu i, n a p uh nj eni, i z mi sij al ci
*) 1, 22—32.
hudobij, staršem n ep o komi, nepremišljeni, razujzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja."
Ali te ni groza, gledati to podobo malikovalstva, kakor jo je načrtal sv. apostol? Ne boš li iz globočine srca hvaležen Bogu za predragi dar krščanske vere, ki je svet prerodila, človeštvo ob-lažila? —
V apostolskih časih so Rimljani gospodovali povsod. Njih premogočuo cesarstvo je obsegalo vso južno in sredozemeljsko Evropo, vse dežele severne Afrike in velik kos zapadne Azije.
Tudi naša slovenska zemlja njim je bila podložna. Razdeljevala se je ob času rimske oblasti v tri dežele. Zemlja poleg Soče in jadranskega morja do julških planin se je štela k Istriji in Veneciji in je spadala k Italiji; julške planine namreč, ki segajo od Triglava do Snežnika, so Italijo omejevale od te strani. Zemlja ob srednji Savi, doljni Dravi in Rabi se je prikladala Pano-niji, in zemlja poleg gornje Save, gornje Drave in Mure je spadala k Norikti.
Mnogoteri spominki razodevajo, da so bili nekdajni Noričani in Panonci slovanskega plemena, in da kraji, po kterih zdaj prebivamo, so naša starodavna vlast.
„Od nekdaj prebiva tukaj moj rod, Ce ve kdo za drugega, naj pove odkod?"
Pomešani so bili z Rimljani in Grki. Prvi so bili kot gospodje in vladarji razpostavljeni vse povsod. Imeli so velika posestva, opravljali državne službe, vodili vojsko, zapovedovali v deželi, in dajali rimska imena krajem, ljudem in stvarem. Razmera med Rimljani in prebivalci Panonije in Norika je bila kaj zelo podobna razmeri se-dajni, ko so se Nemci med Slovence vrinoli in gospodujejo nad nami. Grki so bili naseljeni v Primorju in so imeli skoro da vse trštvo v svojih rokah.
Politični ogled.
Boljše ne moremo polit, ogleda ob novem letu početi, kakor da povemo ob kratkem, kaj da so sv. oča papež Pij IX. 23. dec. v konzistoriji ob priliki imenovanja 11 škofov, zmed kterih je tudi dosedanji kanonik, preč. g. Binder v Sent-politanu (Polten), govorili. Kot namestnik kralja vseli kraljev oziraje se po vsem krščanskem svetu so med drugim rekli: Sv. cerkev se srdito preganja, in preganjanje meri na to, da se vniči. Vidi se to iz vsega, kar italijanska vlada namerjava, ki je duhovnike vojaški službi podvrgla, škofom učno pravico vzela in cerkvene posestva s težkimi davki obložila; posebno pa še iz tega, ker je drž. zboru predložila postavo, vsled ktere se imajo odpraviti vsi kloštri (razen onih, v kterih so vrhovni načelniki posamesuih, po svetu raztroŠenih rodov.) Proti temu protestujejo papež
in opominjajo predrzneže, ki se lotijo cerkvenih pravic, ostrih kazni, kterim prepadejo.
Potem omenjajo krutega preganjanja katol. cerkve na Nemškem, kjer si ljudje, ki niso naše vere in je tudi ne poznajo, oblast prilaščajo, da nauke in pravice kat. cerkve določevati hočejo. Pri vsem pa zvijačniki katoličane dolžijo, češ, da so le oni tega kiivi, ker nočejo pokorni biti državnim postavam, ki so pa cerkvenim nasprotne. — Obžalujejo tudi žalostno stanje katol. cerkve na Švicarskem in Španskem, in izrekajo slednjič svoje veselje nad tem, da so škofi in duhovniki vseh dežel tako stanovitni, ter vzajemno z vernim ljudstvom pravice sv. cerkve branijo.
Apostolska, odkritosrčna beseda papeževa vzbudila je velik hrup na Nemškem, kder skušajo posebno vladne novine kralja podkuriti, da pusti še bolj kruto proti katoličanom postopati. Čudno! Papež so po svoji dolžnosti le izrekli, kar je gola resnica; ti ljudje pa, ki se sicer hrustajo, da se papeža čisto nič ne bojé, si ne vedó zdaj jnirú najti, ko so papež le kar britko pritožbo izrekli nad groznimi krivicami, ktere so kat. poslanci v pruskem dež. zboru še vse ostreje šibali. — Ali se bo vlada spametovala ali ne, bomo brž slišali. Na zboljšanje razmer je vsej upati zdaj, ko je najhujši podpihovalec proti katoličanom, B i s-m a r k namreč, odložil predsedstvo pruskega mi-nisterstva, ter opravlja le samo v n en je zadeve dežele in države. Na njegovo mesto je stopil minister vojaštva R o o n, ki ni tako jaren liberalec in luteran kot Bismark.
Poglejmo še slednjič v svojo ožjo domovino. Na praznik sv. Štefana je bil g. dr. Srnec v Ljutomeru ter je od svojega delovanja kot poslanec volilccm odgovor dajal. O političnih vprašanjih je malo povedal, in kar je povedal, bo javeljue zaupanje volilcev vtrdilo. Lani — je rekel — bil je za spravo med narodi, letos pa ni bilo prilike, v tej zadevi kaj storiti, sploh ne pripada deželnim zborom pečati se z visoko politiko !! — Ko bi ne bi tega iz zanesljivega vira bili pozvedili, bi ne verjeli! Tako ne govori nije-den federalist, to je le stališče nemških u-stavakov!Na Dunaju se nam posmehujejo v deželnem zboru bi pa tudi ne semli poudarjati iu tirjati narodnih pravic, češ, da to v visoko politiko spada!! Ni se torej čuditi, da so narodni volilci z glavami odkimavali iu si mislili: Janko, Janko! ta pa ni prava.
Razne stvari.
D^** (Banka ,,Slovenija1') daje denes v našem listu (glej poslednjo strau) na znanje, da dobijo delničarji od 2. januarja počenši pri glavni blag aj niči b a ukini v Ljubljani 5% obresti od časa, ko se je vsakemu delnica pripisala, do konca 1. 1872. Obresti seštejejo od imenskega
(nominalnega) kapitala medčasnih listov, to je od 85 gld., na kolikor so bile akcije postavljene. Ker se pa ni 85 gld. vplačalo, marveč le 68 gld., dobi delničar na leto 4 gld. obresti od 68 gld. vplačanega denarja, kar je blizo G procentov.
Opominjamo toraj gg. delničarje, da pošljejo prvi kupon ali naravnoč banki v Ljubljano ali pa to opravi bližnji agent banke.
(Tndi za nas dobro.) Iz Bavarskega piše nekdo v „Vtldu": Tukaj je v nekem mestu prav marljivo kat. pol. društvo, pri kterem se pa pri nagovorih vedno le kakih 6 društvenikov udeležuje. Da bi torej ne govorili vedno isti gospodje, se obrne odbor do mnogih udov, posebno pa do duhovnikov v mestu in v okolici s prošnjo, naj prevzamejo včasih kaki na govor. Obljubil je pa zmed vseh naprošenih le eden odločno, eden pa na pol. Zmed naprošenih je pisal eden, ki ni nič obljubil, to - le odboru : „S svojim pismom ste mi nakopali težek odgovor. Jaz, mlad in slab kaplan na kmetih, bi naj govoril v mestu, kder je vse polno učene gospode. Mnogim teli gospodov bi doneslo koristi, če naša k o u s erva ti v na strauka zmaga, od nas prostakov pa zdaj zahtevate, da napravimo prelom, v tem ko se mnogi „zmerne" delajo in z omilovanjem na nas gledajo, ki se trudimo in poganjamo. Naša stranka zamore le zmagati, ako vsi skupaj od prvega do zadnjega, pogumno delamo duhom, peresom, močjo in — denarjem. To je resnica, kterej se ugovarjati več ne da. Ne nagovor enega ali več kaplanov, ampak če veljavni učeni možje pred ljudi stopijo, to bode društvu veljave in življenja dalo. — Nauk iz tega si pa naj vsak za se posname.
(Davek od biljarjev) se hoče po Francoskem vpeljati. V ta namen je gosposka v Parizu po vseh kavanah biljarje dala sešteti; iz tega pošteva povzamemo naslednjo mikavno novico: V Parizu je 6200 kavan in krčem; po vseh teh stoji 12.000 biljarjev, po mnogih 25—30. Od vsacega biljarja se bode 6 frankov davka plačevalo, kar bo zneslo samo za Pariz 720.000frankov ali blizo 360.000 gold. našega denarja!
(Izpred mariborske sodnije.) Te dni pride neki spoštovani posestnik iz farc sv. Lovrenca v zasebni zadevi v mariborsko sodnijo iu g. okrajni sodnik 11. ga v slovenskem jeziku prijazno napoti k podredjenemu uradniku. Ko pa ta zasliši slovensko besedo, naglo vstane, gre k oknu in pokaže slovenski stranki hrbet. Posestnik se nemški ponižno izgovarja, da le malo kaj nemškega ume; — iu zdaj se nekoliko ohladi uraduikova nemčurska strast, da sprejme stranko. —Tako se nam je poročalo. Če je to res, vprašamo: Ali ste Vi, g. uradnik, prisegli na ustavo, ktero gotovo tudi Vi z vsemi ustavaki „visoko držite. " In če ste prisegli na njo, znate li za § li>. te ustave? Iu če ga poznate, je li Vaše obnašanje takošno, kakoršnega sme vsak podložnik, naj si tudi na Pohorji prebiva, od c. li. uradnika,
ki cesarja služi, pričakovati? Prosimo odgovora
(Žalosten nasledek pijančevanja). Kmetica, nesrečna pijanka, se na dau sejma v Šoštauji 19. nov. 1872 z možem vred žganja uasrka. Grede domu žena brž blizo trga za potom obleži; mož tava dalje, se opotika in pride še le proti jutru domu. Ko žene doma ne najde, je gre iskat nazaj. Nakupljeno blag6, ki ga je žena nosila, sicer najde, nje pa ne; le toliko zve, da je ob vodi P a k i ležala. Dolgo jo iščejo po vodi, pa je ne najdejo. Še le 9. den jo nje lastni brat iz vode potegne. Bila je še le 33 let stara in zapustila je več drobnih otrok.
Slavnem tet. pol. flrnštro v Konjicah!
Prisrčno se zahvaljujem častitemu predsedstvu in predragim društvenikom, ki so meni v zboru 29. grudna hvalo za moj trud in popolno priznanje mojih političnih nazorov enoglasno izreči blagovolili. Vaše sočutje, predragi mi rojaki, me bode spodbujalo, da ostanem zvest svojim načelom, dokler je volja Božja, da vredujem „Gospodarja.
Maribor 2. prosinca 1873.
Dr. .Tož. Ulaga, vrednik.
Tržna cena
pretekli teden
Pšenice vagan . . . Rži	• • •
Ječmena „ ... Ovsa „ . . Turšice (koruze) vagan Ajde	„
Prosa	„
Krompirja	„
Sena.....cent
Slame (v šopkih) „ „ za steljo „ Govedine funt . . . Teletine „ ... Svinj etine „ ... Slanine „ ...
V Mariboru
k.
V Ptuju
y
Celju
fl. k^
40 10 60 10
V Varaž-dinu
fl. k
70 85 40 20
70 30
Ažijo srebra 106 gld. 60 kr. — Zlatá 5 gld. 10 kr.
Loterijne številke:
V Gradcu 28. dec. 1872: 81 44 41 84 54. Prihodnjo srečkanje: 11. januarja.
2—3
Ivan M. Erhart,
c. k. dvorni puškar v Mariboru,
priporoča
puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od . . . . puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) od . . Lefaucheux (lefoše) iz svila od ... . Lancaster (leukaster) iz svila od .... 44 „
Revolverje.....8 „
Pistole dvocevke ... 2 gld. „ enocevne . . . 1 _
12 gld. do najvišje cene.
18
30
50 "kr.
30 „
Trgovski učenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobre odgoje in z dobrimi šolskimi svedočbami se koj sprejme v moji prodajalnici železnin, kovanin, klju-čarskih izdelkov in orodja; učenje trpi 3 leta; ko bi pa stariši ali varuhi želeli, da jaz za obleko učenca skrbim, pa bi se moral 4 leta vežbati.
2—3
•#. A'. liant sita m mer
v Ormužu.
JP. H.
delničarjem. l>anls:e „SLOVENIJE
»t
Opravilni svet prve občne zavarovalne banke „fMovcštife" v Ljubljani je v svojej seji dne 26. t. m. sklenil, da se bode prvi delniški kupon počenši od 2. januarja 1873, edino le pri glavnej blagajnici banke „Slovenije" izplačeval.
Za ta kupon se bode dalo izplačilo na dividendo prvega leta bankinega delovanja, namreč 5°/« obresti za nominalni kapital medčasnih listov, od dneva, katerega so se izdavali, do konca 1872.
V Ljubljani, 27. decembra 1872.
Opravilni svet
jrve oMne zavarovalne liante Slovenije1'.