
novice iz sveta tehnike

Sandi Sitar

kaj poganja elektrarne?

Naše elektrarne poganjajo tri vrste energije:
vodna, toplotna in jedrska. Jedrska sodi prav¬
zaprav tudi med toplotne elektrarne, razlika je
le v načinu kurjenja: klasične toplotne elektrar¬
ne kurijo s trdnimi (premog), tekočimi (nafta)
ali plinskimi gorivi, jedrska elektrarna pa z
uranom. Seveda ta uran ne gori tako kot kla¬
sična goriva, marveč uranova atomska jedra
razpadajo, pri čemer se tvorijo drugi kemijski
elementi, sproščajo pa se velike količine top¬
lotne energije. Slednja segreva vodo, tvori paro
in ta poganja turbine, te pa dinamo za električ¬
ni tok. Od kurišča dalje ni bistvene razlike
med klasično in jedrsko toplotno elektrarno.
Vodne elektrarne izkoriščajo energijo tekočih
voda, bodisi bolj količine pretakajoče se vod¬
ne mase ali pa njen tlak zaradi višinskih razlik
med zajetjem vode in turbinami. Pravzaprav je
glavni »motor« vsega vodnega pretoka sonce,
ki povzroča izhlapevanje vode, ta pa v obliki
padavin napaja potoke in reke.

V svetu poganjajo elektrarne tudi na druge na¬
čine, na primer z vetrom, morskimi tokovi, pli¬
movanjem morja, s sončno ali geotermalno
energijo itd.

Jedrsko elektrarno Krško predstavljamo s pogledom
v komandno dvorano, odkoder imajo operaterji elek¬
trarne pregled in možnost upravljanja nad celotnim
energetskim objektom.

Da bi se izognili škodljivemu vplivu dima, so v
Trbovljah zgradili 360 m visok dimnik, po višini
drugi najvišji dimnik te vrste v svetu.

prva stran  TIM 6  • 81/82 241

TIM 6

Februar 1982

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 140,00 din, po¬
samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel.:
213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tiska tiskar¬
na Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬
iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije

Za začetek sem vam nedvomno dolžan opravičilo
zaradi hude zamude pri izidu pete številke. Verje¬
mite, da do nje tokrat ni prišlo zaradi tiskarskih
škratov (za tako zamudo bi bil en sam premalo),
temveč zaradi pomanjkanja papirja, o katerem ste
morda tudi vi že kaj brali ali slišali. Papir za ipeto
številko je tiskarna prejela šele 15. februarja, tako
da je povsem jasno, da tudi revije ni bilo mogoče
prej dati na svetlo. Vse skupaj pa je napravilo
zmedo tudi pri naslednjih številkah, tako da prihaja
tudi ta (šesta) številka pred vas z zamudo. Ob¬
ljubljamo, da bomo do konca šolskega leta dohiteli
zamujeno. Z istim namenom se kar hitro lotimo
vaše pošte, ki se je je ta čas nabralo kar za čeden
kupček.

Andrej Obemalder iz Domžal želi izdelati preprosto
napravo za daljinsko vodenje, oddajnik in sprejem¬
nik. Žal številk z manj zahtevnimi načrti teh naprav
nimamo več na zalogi, zato bo najbolje, da upošte¬
vamo njegov predlog in mu objavimo oglas. Če
piše, da je spajkalnik ozemljen, pomeni, da je nanj
priključen kabel, ki ima poleg faze in ničelnega
voda še zaščitni vod, ki preprečuje, da bi ob mo¬
rebitnem stiku s prevodnim materialom prišlo do
nesreče. Skratka, spajkalnik je treba obvezno pri¬
ključiti na ozemljeno vtičnico.

Spet se nam je oglasil Ludvik Kuzmič iz Gornjih
Slaveči v Prekmurju. Nasul nam je celo kopico pred¬
logov, ki niso slabi, bojim se pa, da jih ne bomo
mogli upoštevati, saj so med njimi tudi taki kot:
napišite ceno gradiva za posamezne izdelke (kdo
pa pri današnjih gibanjih cen to še lahko tvega, če
obidemo dejstvo, da večine materiala, potrebnega
za gradnjo, v naših trgovinah ni moč dobiti); obja¬
vite načrte naprav v fotolaboratoriju (kako naj to
storimo, če pa je vsa oprema naprodaj za drage
denarce, v primeru, da bi si želel izdelati poveče-
valnik, pa bi moral po lečje čez mejo) itd. Revijo,
ki je ni dobil, mu bomo zagotovo poslali.

Matej Florjančič iz Tržiča ima eno samo željo: zve¬
del bi rad, kako naj svoj letalski model preobleče,
ali bolje polepi z japonskim papirjem. Stvar je zelo
preprosta. Ves model, ali bolje ogrodje modela, je
treba premazati z modelarskim lepilom (se pravi
robove reber, trupa in druge dele). Japonski papir
rahlo navlažimo z gobo in nalepimo na ogrodje. In
to bi bilo vse. Zahvaljujem se mu za kljub vsemu
prijazno oceno naše revije.

Denis Kač iz Polzele ne ve natančno, kaj določa
oznaka Dolby sistem na kasetofonu. To pomeni, da
je kasetofon opremljen s posebnim sistemom, ki

242 TIM 6 • 81/82

ga je izumil mož z imenom Dolby leta 1969, s po¬
močjo katerega pri predvajanju odpravimo mehan¬
ske šume, ki nastajajo pri reprodukciji z magneto¬
fonskega traku. In odgovor na drugo vprašanje:
lanske Timove čarovnije smo povzeli po ruski re¬
viji Junij Tehnik, v njej je takih in podobnih ča¬
rovnij še več. Pri nas je tovrstno literaturo žal
težko dohiti, več jo imajo naši sosedje Hrvati in
Srbi. Če ima kakšne dobre (ampak zares zanimive)
čarovnije, ga vabim, da nam jih kar pošlje.

Franci Pustovrh iz Železnikov si želi čim več na¬
črtov televizijskih iger ali še bolje elektronskih
iger. Zaenkrat žal nimamo sodelavca, ki bi obdelal
to področje, ki postaja, kot vse kaže, vse bolj pri¬
ljubljeno med mladimi. Prav zdaj se pripravljam,
da napišem pismo sodelavcu, ki je obvladal ome¬
njeno področje, s prošnjo, da pripravi nekaj na¬
črtov za prihodnje leto.

Andrej Blazina iz Stopč pri Grobelnem bi rad sta¬
ro številko Tima, ki pa je žal nimamo več na zalogi,
zato mu svetujem, da poizkusi pri svojih kolegih.
Očitno je, da si bomo morali organizirati arhiv
predvsem zanimivejših sestavkov, tako da vam
bomo lahko ustregli s fotokopijami le-teh.

Zanimivo pisemce smo prejeli iz Gorenje vasi;
poslal nam ga je Leon Bedrač. Rad bi načrt detektor¬
ja laži. Pravi, da se ne bo ustrašil še takih ovir,
samo da pride do načrta. Pri tej zagnanosti si ne
morem kaj, da bi se ne vprašal, zakaj le se Leon
tako žene za tem načrtom. Menda ne namerava
z njim preizkušati resničnost učiteljevega odgovo¬
ra, zakaj ni napisal domače naloge ali mamičinega
izgovora, češ da ni skuhala kosila, ker je imela
po službi še krožek. No, šalo na stran. Detektor
laži je vse prekomplicirana naprava, pa tudi nekam
tuja vsebini Tima, da bi načrt zanj objavljali v re¬
viji. Mislim, da mi boste z Leonom vred dali prav,
če bomo za ugotavljanje laži še naprej uporabljali
stari dobri način mehkega nosu.

Matjaž Škerjanec iz Titovega Velenja se prav tako
ogreva za gradnjo detektorja, vendar za spremem¬
bo tistega za sprejem radijskih valov. Svetujem mu,
da piše na Zvezo radioamaterjev Slovenije, kjer
prodajajo gradivo za detektor v kompletu. Tako se
bo izognil vsem težavam z nabavo materiala.

Blaž Kop iz Stožic pri Ljubljani se nam je pritožil,
da je naredil light-shovv (kako zoprna tujka — pri¬
čakujemo vaše predloge, kako bi to napravo po¬
imenovali po slovensko), ki mu pa ni delovala vse
dotlej, dokler je ni izdelal po svojem načrtu. Žal
v uredništvu nimamo druge izbire, kot da verja¬
memo avtorjem na besedo, da bo naprava, izdela¬
na po njihovem načrtu, delovala. Kam pa bi sicer
prišli, če bi vse načrte, ki jih objavimo, pred ob¬
javo preizkusili tudi v praksi. Oglas pa bomo se¬
veda objavili, morda malo pozno.

Aleš Keržan iz Celja želi postati naš naročnik. Nje¬
govo željo bomo z veseljem upoštevali, obenem pa
mu na up odgovarjamo na njegovo vprašanje. Ka-
širani pertinaks izdeluje tovarna Donit iz Medvod.

Primož Ziherl iz Ljubljane je brez dlake na jeziku.
Njegov dopis nam je dal misliti, da so njegove kri¬
tične pripombe na vsebino Tima pravzaprav upra¬

vičene, čeprav je ponekod le čez mero jedek (tam
na primer, kjer nas primerja z znano revijo za naše
najmlajše). Vse kaže, da bo treba jadra nekoliko
bolj obrniti po vetru, saj se nam bo sicer zgodilo,
da se bomo vrteli na mestu. O rubriki Male železni¬
ce pa ima nepopolno informacijo, saj smo povedali,
da bo pisec te rubrike letos odgovarjal le na zastav¬
ljena vprašanja s tega področja, ali pa komentiral
dokumentacijo, ki jo boste poslali o maketah, ki ste
jih zgradili. Prihodnje leto pa bomo morda res spet
ponovili osnovne napotke za gradnjo makete.

Janez Vodlan iz Podvina želi, da objavimo tekmoval¬
ni koledar za RC letala in meni, da bi pregled tek¬
movanj lahko objavili na začetku leta, saj bi se jih
tudi sam srčno rad udeležil. Žal se dogovori o tek¬
movanjih običajno vlečejo tako dolgo, da nam ne
uspe objaviti seznama niti v zadnji dvojni številki,
saj imajo tekmovanja izrazito sezonski značaj (ve¬
činoma se odvijajo v poletnih mesecih). Da bi bil
seznam tekmovanj izdelan že leto prej, pa je čista
utvara. Da pa ne bi ipreveč razočarali našega bral¬
ca, mu svetujemo, da se za letošnje podatke o
tekmovanjih obrne na Zvezo letalskih organizacij
Slovenije, ki ima sedež na Lepem potu 6 v Ljub¬
ljani. Kar zadeva naslove trgovin v tujini, smo že i
zapisali, da jih ne bomo objavljali, saj ne smemo !
vzpodbujati zapravljanja prepotrebnih deviz v tu¬
jini. Verjamem, da bodo naši bralci situacijo ra- J
zumevajoče vzeli na znanje. Kdo pa ta material
prodajajo pri nas, smo napisali že tolikokrat, da na¬
slova ne bomo ponavljali. Opozoriti je treba le še
na najbolj razširjeno obliko izmenjave nakupa, na
Timove oglase.

Samo Gerkšič iz Ljubljane dobi enak odgovor kot
Matjaž Škerjanc (glej prej).

Saša Tonejc iz Maribora je vnet privrženec daljin¬
skega vodenja vseh mogočih modelov. Prav zato je
zaznal splošno znano dejstvo, da je literature o
tem predmetu silno malo, v Sloveniji o tem piše
skoraj izključno Tim, malo več objavlja klub Ni¬
kole Tesle iz Beograda. Seveda pa je povsem dru¬
gače v tujini, kjer je mnogo revij, ki se z daljin¬
skim vodenjem ukvarjajo specialno. Če gre za
kakšno podrobnost v zvezi z načrti, objavljenimi v
naši reviji, mu bo z veseljem pomagal pisec te
rubrike v Timu, ki tudi ni od muh in se lahko kosa
s katerimkoli tujim strokovnjakom s tega področja.

Janku Plazniku iz Celja je bil všeč prispevek kri- j
žanca med motornim kolesom in avtomobilom »Bel¬
la«, ki smo ga objavili na ovitku v četrti številki
Tima. Povedati je treba, da te sestavke objavljamo
le kot zanimivost. V tem primeru pa je stvar sploh
taka, da gre za prototipe, oziroma za tipanja v
smeri energetskega varčevanja in ti pač niso na¬
prodaj.

In za konec še obvestilo Gorazdu Glaviču iz Slo¬
venj Gradca in Miranu Gosaku iz Ljubljane. Brez
oklevanja pošljita robo, da jo pregledamo in ob¬
javimo. To pot ubiram le zato, da prihranimo dve
znamki, (kar tudi ni od muh.

Bodi za tokrat dovolj. Vse ostale pa, s katerimi
tokrat nisem uspel poklepetati, prosim, da potrpe
do naslednje številke.

Vaš urednik

Miha Kozjek

žagar

244  TIM  6  • 81  /82

Igračko — žagarja — bomo izdelali iz lipovega
ali smrekovega lesa.

Iz načrta prerišemo vse dele (1, 2, 3, 4), ki
so risani v merilu 1:1,  na 7 mm deščico ali
vezano ploščo.

Najprej z žago izžagamo dve nogi (1) in trup
z glavo (2). Vse tri dele pobrusimo z grobim
smirkovim papirjem ter jih zlepimo, kot kaže

načrt. Nato izrezljamo obe roki (3) in žago (4).
Roki zažagamo in prilepimo na trup tako, da
se na koncu stikata. Na roke pritrdimo žago
in na koncu žage dodamo svinec. V stopalo
mu zabodemo buciko, tako da bo stal na njej.
Žagarja postavimo na rob mize in ga zaziblje¬
mo. Ob pravilno dodanem svincu bo naš ža¬
gar živahno »žagal«.

za šolsko delavnico

Amand Papotnik

proizvodno

delo

z električnim
orodjem

Delovna naloga: PODSTAVKI S STOJALOM

V kompletu je šest podstavkov, ki jih name¬
stite v držalo oziroma stojalo in jih lahko upo¬
rabljate pri serviranju pijače, aperitiva, delo¬
ma pa tudi napitka in prigrizka.

Material

Za Izdelavo podstavkov potrebujete trd les
(npr. javorjev), pluto za oblepljenje podstav¬
kov in večplastno vezano ploščo ali borov les
debeline 20 mm za izdelavo stojala (podloga,
opore in noge).

Električno ročno in drugo orodje, priključki in

pribor:

1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP,

2. Drugo orodje: nož za tapete,

3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik,

4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, ravnilo,
leseno vzdolžno vodilo, kovinsko prečno vo¬
dilo, maska za krožno žago, stegi za pritrdi¬
tev vzdolžnega lesenega vodila, primež za
pričvrstitev raznih obdelancev na KLIP-KLAP
DM 200, čepi z vijaki za pritrjevanje pri¬
ključkov, gumi kolut.

Delovni postopki

1. Merjenje in zarisovanje na material,

2. razžagovanje,

3. brušenje,

4. lepljenje,

5. lakiranje.

Napotki za izdelavo

1. Iz poglavja o izbiri materiala je razvidno,
da priporočam izdelavo podstavkov iz trde¬
ga lesa, izdelavo stojala pa iz večplastne
vezane plošče ali iz trdega lesa (npr. borov
les).

2. Iz trdega lesa (javor, hrast itd.) nažagajte 6
kosov podstavkov v izmeri 85 X 85 mm in
debeline 15 mm.

Izdelava poteka tako, da na DM 200 nasta¬
vite vzdolžno vodilo na 85 mm in nažagate
kvadre (vzdolžni in prečni rez).

3. Nato se lahko lotite izdelave podloge (po¬
zicija 1), opore 1 (pozicija 2), opore 2 (po¬
zicija 3) ter po svoji zamisli še noge (glej
fotografije).

če se odločite, da boste te sestavne dele
izdelali iz večplastne vezane plošče, mo¬
rate npr. 4 plošče debeline 5 mm zalepiti
v sklop debeline 20 mm.

TIM 6  • 81/82 245

Podstavki

246  TIM 6 • 81/82

Slika 1. Razžagovanje debeline 20 mm na sestavne Slika 4. Izgled podstavkov in stojala, ki sem mu do-
dele (podlaga, opora 1, opora 2) stavki s stojalom

Slika 2. Brušenje sestavnih delov na DM 200 z gumi
kolutom in steklenim papirjem gradacije 80. Se¬
stavne dele vpenjate s svoro. Pri brušenju so po¬
trebna zaščitna očala, kapa in predpasnik (oziroma
halja)

Slika 3. Lepljenje sestavnih delov z neostik lepilom

Za lepljenje lahko uporabljate neostik oziro¬
ma sintelan lepilo. Z neostik lepilom posto¬
pate tako, da stični ploskvi namažete, pu-

Slika 6. Končni izgled izdelka  — projekta: Pod-
daI še noge (načrt tega ne prikazuje)

Slika 5. Izgled samega stojala, ki je iz trdega lesa
(bor, macesen, javor)

stite 20 minut, da se lepilo deloma osuši,
in nato oba dela staknete.

Lahko pa lepite tudi z jubol lepilom, pri
čemer je potrebno zalepljene plošče speti
s sponami oziroma stepami.

TIM 6  • 81/82 247

4. Sledi brušenje sestavnih delov z gumi ko¬
lutom (glej fotografijo) in z vibracijskim
brusi Inikom.

Pri brušenju je potrebno sestavne dele
spenjati s stego na DM 200 in s pomočjo
primeža DM 200.

5. Na podstavke (pozicija 4) nalepite še 3 mm
pluto, ki jo lepo obrežete z nožem za tape¬

te in ob robovih lepo obrusite s steklenim
papirjem št. 0.

6. Nato postavite vseh 6 podstavkov na podlo¬
go in si zarišete razporeditev in namestitev
opor 1 in 2 ter ju zalepite.

7. Preostane vam še lakiranje s prozornim ni-
tro lakom in po nekaj urah sušenja lahko
komplet že uporabljate.

#jr učnega načrta

Stana Šušteršič
Tone Kadunc

kotiček

za

kolesarje

NAJBOLJŠO KLJUČAVNICO ZA KOLO Sl
NAREDIMO SAMI

V tem obdobju že radi zajašemo kolo in hiti¬
mo v šolo, trgovino, na igrišče ali na delo. Vsi
smo prisiljeni svoja kolesa nekje parkirati, pa
naj bo to za minuto ali dlje. Ker so stojala
za parkiranje bolj redka in hramba koles pri
nas še ni organizirana, si pomagamo po svoje.
Kolesa najdemo resnično povsod, ob stenah
hiš, ograjah in drevesih ter po tleh. Večkrat
so zaklenjena, včasih pa tudi ne. Ste bili že
šokirani, ko vašega kolesa ni bilo več tam,
kjer ste ga pustili? O kraji kolesa razmišljamo
šele, ko smo okradeni in ne prej.

Vesten kolesar pozna pravilo: kolo zaklenemo
tisti hip, ko ga razjašemo. Ključavnico lahko

montiramo na kolesni okvir, ta preprečuje vr¬
tenje zadnjega kolesa. Bolj pogosto pa kupimo
objemne žične ali verižne na ključ ali številke.
Ključavnica pogosto ne predstavlja ovira za
pravega tatiča, ki po opazovanju ob pravem
času uporabi primerno orodje. Najboljšo klju¬
čavnico za kolo si izdelamo sami. Taka prak¬
tična darila smo izdelali v našem krožku za
prijatelje, ki imajo radi kolo in kolesarjenje.

Slika 1. Verižna ključavnica

Za ključavnico smo potrebovali samo pol me¬
tra močne verige, prek katere smo navlekli
cev iz umetne plastične snovi, da ne odrgnemo
kolesa, ter kvalitetno obešanko. Če kolo še
priklenemo k trdno stoječemu stojalu za ko¬
lesa ali k ograji, bo naše kolo varno shranjeno.

Pogonski mehanizem je motor kolesa

V sredi prejšnjega stoletja zasledimo pri ko¬
lesu prvi »pogonski mehanizem« — pedala.
Najznamenitejši primerek iz zgodovine obliko¬
vanja koles je visoko kolo. Izumitelj Francoz
Michaux ni bil naklonjen tradiciji, pa si je ra¬
zen pedal omislil povsem novo konstrukcijo.
Ta svoj izum je patentiral že leta 1855. Pogon
je bil neposreden, pedali so bili pritrjeni na
gred prednjega kolesa.

248  TIM 6 • 81/82

Slika 2
Slika 3

Z verižnim pogonom sta se kolesi po obsegu
ponovno izenačili. Oblika kolesa se je povrnila
k takšni, kot so jo začrtali prvi izumitelji.
Proučimo sestavne dele pogonskega dela pri
sodobnem kolesu:

Znamo poimenovati vse sestavne dele, razlo¬
žiti čemu služijo in opisati delovanje mehaniz¬
ma. Preverite svoje znanje in napišite pravilno
ime določenega dela, ki je označen na sliki.

Slika 4

Pri proučevanju prednjega kolesa smo opisali
namen pesta in osi. čemu služi gred in kakšna
je razlika med osjo in gredjo? Tudi gred je
palica, ki poleg tega, da nosi kolo, nanj prene¬
se tudi gibanje. Torej, kadar vrtimo gred, vrti¬
mo tudi kolo. Kolikor vrtljajev napravi gred, to¬
liko jih napravijo tudi vsi nanjo pritrjeni deli.
Preverimo to na našem kolesu.

Kolesar z nogama pritiska na pedala, ki sta
prek osi in gonilk zvezana s pogonsko gredjo.
Pogonska gred se vrti v pestu, ki je v ojača¬
nem spodnjem delu kolesnega okvira. Seveda
sta v pestu kar dva ležaja, ki zmanjšujeta tre¬
nje in daljšata delo. Pa vendar se naše vozilo
ne bi premikalo, saj moramo vrtenje pogonske
gredi prenesti na gnano gred zadnjega kolesa.
Vsak kolesar dobro ve, da se skupaj s pogon¬
sko gredjo vrti tudi pogonski verižni zobnik-
verižnica, ta posreduje vrtenje prek verige na
manjšo verižnico, ki je pritrjena na gnano
gred zadnjega kolesa. Prek obeh verižnic in ve¬
rige poganjamo kolo.

Neposreden pogon kolesa nekoč
in danes

Večji premer prednjega kolesa je pomenil
tudi daljšo prevoženo pot z enim samim obra¬
tom pedal. Konstrukcija takšnega kolesa se ni
spremenila vse do odkritja verižnega gonila.

^nana gred
-gnana ver/zn/ca

Slika 5. Gonilo  — shema

^pogonska verioa

/ ^pogonska gred

Z' pogonska verižnica

TIM 6  • 81/82 249

Na risbi so narisani vsi sestavni deli verižne¬
ga gonila z določenimi znaki — simboli. Tako
risbo imenujemo shema.

Z verižnim gonilom spreminjamo tudi
hitrost vrtenja

Vložimo kolo v stojalo ali ipa ga obrnimo na
krmilo in sedež. Sedaj lahko zavrtimo pedal
z roko. Opazujmo najprej smer in nato še hi¬
trost vrtenja pogonske in gnane verižnice.

V shemo verižnega gonila vrišite smer vrte¬
nja. Kako je s hitrostjo vrtenja? To bomo ugo¬
tovili z opazovanjem, štetjem in računanjem.

1. Počasi zavrtimo pedal za en vrtljaj — po¬
gonska gred se je zavrtela 1-krat in štejmo
vrtljaje zadnjega kolesa — zadnja gred se je
zavrtela 3-krat. S štetjem smo ugotovili PRE¬
STAVNO RAZMERJE 1 : 3, to je razmerje med
številom vrtljajev pogonske in številom vrtlja¬
jev gnane gredi. Starejši učenci, ki so že dobri
tehniki in matematiki, pa bodo prestavno raz¬
merje zapisali z določenimi simboli:

. _ n 1 _ 1
n 2 3

i = 1 : 3

n 1 — število vrtljajev pogonske gredi
n 2 — število vrtljajev gnane gredi
i i — prestavno razmerje ali prestava

2. iPreštejmo število zob pogonske in gnane
verižnice, seveda so zobje enako veliki in po
obodu enako razporejeni.

Na pogonski gredi je pritrjena verižnica z več¬
jim obsegom in ima 48 zob. Na gnani gredi je
pritrjena verižnica z manjšim obsegom in ima
16 zob. Ugotovili smo, da je število zob (veli¬
kost verižnic) v obratnem sorazmerju s števi¬
lom vrtljajev gredi. Zapišimo to obratno soraz¬
merje s simboli v obliki matematičnega izraza:

i- n1 _ z2 _ 16 _ 1

n 2 _  z 1 48 IT

i = 1 : 3

z 1 — pogonska verižnica
z 2 — gnana verižnica

Dobri opazovalci so že po številu zob sklepali,
kolikokrat se zavrti gnano kolo našega kole¬
sa, saj je na manjši verižnici natanko trikrat
manj zob kot na večji. V obeh primerih smo
ugotovili, da ima naše kolo eno prestavno raz¬
merje ali prestavo 1 : 3. Prek verižnega gonila
prestavljamo vrtenje iz počasnejšega v hitrej¬
še. Pri različno velikih verižnicah je prestavno
razmerje različno. Z večjim številom različno
velikih kolesnih parov dobimo več prestav.

Slika 6. Pogonski mehanizem dirkalnega kolesa

S prestavami je kolesarjenje veliko lažje

Športniki si kolesarjenja brez prestav ne mo¬
rejo zamisliti. Prestave omogočajo: veliko

večjo potovalno hitrost, uspešno upiranje ve¬
tru in kolesarjenje ne glede na težke vzpone.
Poznamo dve vrsti prestav: notranje prestave v
zadnjem pestu in zunanje prestave. Notranje
prestave zelo lahko vodimo z ročico na krmi¬
lu. Ročica ima za vsako prestavno stopnjo toč¬
no določeno mesto.

Slika  7. Ročica notranje prestave

I

250  TIM 6 • 81/82

Zunanje prestave so sestavljene iz več delov:
prednjega in zadnjega menjalnika, prednjih in
zadnjih verižnic, verige, ročic za vodenje pre¬
stav in pletenih jeklenih žic.

Prestave delujejo po načelu prestavnih razme¬
rij. Kolesar poljubno izbira razmerje med šte¬
vilom vrtljajev pogonske in številom vrtljajev
gnane gredi. Izbor prestav je izredno velik.
Imamo lahko le zadnji menjalnik in tri ali pet
prestavnih razmerij. Menjalniki, namenjeni re¬
kreativcem, so prilagojeni trem zadnjim veri-
žnicam in so jekleni. Dirkalno kolo ima prednji
in zadnji menjalnik ter deset, dvanajst ali celo
štirinajst možnih prestavnih razmerij. Za ta
razmerja potrebujemo samo tri ali maksimal¬
no sedem zadnjih verižnic z 12 do 29 zob in
dve prvi verižnici z 42 do 54 zob. Dirkaški
menjalniki so izdelani iz aluminijevih zlitin, ti-
tana in plastike.

Slika 8. Zadnji menjalnik
Slika 9. Prvi menjalnik

Zadnji menjalnik

Prestave vodimo z eno ali dvema ročicama, to
zahteva precej vaje, saj začetnikom veriga pre¬
skakuje in nikakor ne najdejo želenega pre¬
stavnega razmerja.

Delovna naloga: SESTAVNI DELI POGONSKE¬
GA SKLOPA

Razstavljanje pogonskega ležaja se lotimo le,
če je nujno potrebno. To je tedaj, ko opazimo,
da vrtenje ni več tekoče in ko slišimo, da v
njem nekaj poka.

1. Priprava delovnega mesta

Poleg že znanega orodja in pripomočkov si
pripravimo leseno ali plastično kladivo.

2. Razstavljanje

Najprej snamemo verigo. Na zagozdi odstrani¬
mo matico in podložko ter jo z lesenim kladi¬

vom izbijemo iz ležišča. Nikoli ne uporablja¬
mo za to delo navadnega kladiva, ker lahko po¬
kvarimo navoje.

Snamemo levo gonilko, odvijemo protimatico,
snamemo podložko z nosom in prašnik. Nato
odvijemo zunanji ležajni obroč-tečajnik, odstra¬
nimo ležajne kroglice iz notranjega ležajnega
obroča-tečajnice, ki je vtisnjena v pesto po¬
gonskega sklopa. Iz pesta snamemo pogonsko
gred, na kateri je sestavljen desni del ležaja,
verižnica z gonilko in pedalom.

3. Skiciranje zaporedja pri sestavljanju!

Slika 10. Razstavljeni deli pogonskega ležaja

4. čiščenje in mazanje

To delo smo že spoznali pri proučevanju le¬
žajev prednjega kolesa, saj se delovni postopek
ponovi. Temeljito očistimo pogonsko verigo
tako, da jo od vseh strani operemo s krtačo,
namočeno v bencinu, obrišemo s krpo in po
celi dolžini z obeh strani namažemo s strojnim
oljem.

5. Sestavljanje in preizkus

Ko smo očistili vse dele ležaja, lahko ugotovi¬
mo vzrok sunkovitega vrtenja in pokanja. Vzro¬
kov je lahko več: slabo mazanje, izrabljeni no¬
tranji ali zunanji ležajni obroči in prevelika
zračnost ležaja. Izrabljene dele zamenjamo,
zračnost ležaja uravnavamo s privijanjem zu¬
nanjega ležajnega obroča. Sestavljamo seveda
po obratni poti, kot smo razstavljali. Nekaj iz¬
kušenj in spretnosti pa smo si že pridobili pri
sestavljanju ležajev prednjega kolesa.

Pozorni bodimo tudi na pedali. Del, na kate¬
rega pritiskamo s stopalom, je vrtljiv okoli

TIM 6 • 81/82 251

osi. Os mora biti trdno privita prek navojev v
goni (ko. Če je os ohlapno pritrjena, se bodo
hitro pokazale okvare. Pogonska veriga mora
biti napeta tako, da jo je na sredini med
verižnicama mogoče natezati za približno 2 cm.
Veriga je tisti del kolesa, ki je med vožnjo iz¬
postavljen precejšnjemu napenjanju, zato mo¬
ramo nanjo skrbno paziti. Sestavljena je iz
parnega števila členov, ki morajo biti med se¬
boj gibljivi, ne pa ohlapni.

modelarstvo

Jan I. Lokovšek

sprejemnik
za daljinsko
vodenje
TIM XXIX (IV)

Izvedenka za 40 MHz

Prva misel, ki se ponuja pri frekvenci 40 MHz,
je ta, da bo le-ta manj zanimiva za modelarje.
Tu so na voljo le štirje kanali in še uporaba
le-teh je dovoljena le izven naseljenega kraja.
To pomeni, da na teh frekvencah ne smemo
voditi modelov na naših tekmovanjih, npr. na
bajerju Koseze ali pred tivolsko dvorano v
Ljubljani.

Razstavljanje verige

Eden izmed členov je razstavljiv, ločimo ga
po vzmetni varovalki. Ta člen razstavimo tako,
da z vijačem previdno razširimo odprti konec
vzmetne varovalke in jo dvignemo iz ležišča
ter na drugi strani izvlečemo vtični člen. Ve¬
rigo lahko tako snamemo, ne da bi sneli zad¬
nje kolo. Tudi najboljša veriga se nam bo sčaso¬
ma izrabila. Ko bomo opazili, da je veriga po¬
daljšana in da členi ne sedajo pravilno na zobe
obeh verižnih koles, si bomo preskrbeli drugo.
Nova veriga naj ima toliko členov, kolikor jih
je imela stara veriga. Kratke verige nikar ne
poskušajmo spraviti na kolo, kajti v najkraj¬
šem času bomo uničili verigo, verižnici in kolo.
Ne bo pa škodovalo, če bomo verigo večkrat
temeljito očistili.

Glede na to, da so na voljo le štirje kanali,
je smiselna gradnja predvsem z dobrim med-
frekvenčnim filtrom, sicer se bo lahko hitro
primerilo, da ne bo moč voziti. Vsi tovarniški
sprejemniki na teh frekvencah namreč (veči¬
noma) delujejo v 10 KHz rastru in jih sosednji
kanali ne motijo.

Ne glede na vse te »črne« napovedi pa ima kar
nekaj modelarjev že naprave za daljinsko vode¬
nje v tem frekvenčnem pasu in tem bo ta iz¬
vedenka sprejemnika prišla prav.

Spremembe v vezju sprejemnika niso velike.
Pravzaprav se v sami shemi nič ne spremeni,
spremenijo se le vrednosti nekaterih elemen¬
tov, in to vbodnega filtra in oscilatorja.
Poglejmo te spremembe v tabeli III, kjer sta
navedeni obe vrednosti, tako za 27 MHz kakor
tudi za 40 MHz pas.

Tabela III

252 TIM 6 • 81/82

Premer bakrene lakirane žice, s katero navi¬
jamo tuljave, je vedno enak, tj. 0,3 mm.

Z uporabo malo daljših feritnih jeder (6 mm ali
več, prej 4) lahko to izvedenko sprejemnika
uglasimo tudi za frekvenco v področju 35 MHz.
Moram pa opozoriti, da je uporaba slednje do¬
voljena le do konca leta 1982!

Občutljivost sprejemnika

že v uvodu te serije smo spoznali, kako so
med seboj povezani občutljivost sprejemnika,
doseg naprave in občutljivost za motnje. Tudi
frekvenčna modulacija ni vsemogočna, kot ve¬
čina modelarjev verjame, saj naši sprejemniki
niso idealni ampak vedno nek 'kompromis med
željami in dejanskimi možnostmi (beri ceno!).
Ko dobite na vašo frekvenco signal močnejše
CB naprave, ki deluje s 40 W ali več in če je
še ta v neposredni bližini, vas bo »sestrelil«
neusmiljeno, saj vaš oddajnik zmore le dese¬
tinko W. Takšna je »kruta« resnica.

V takem primeru se skrči doseg vaše naprave
od nekaj kilometrov (brez motenj) le na do¬
brih 100 m in še to pri pogoju, da uporabljate
amplitudno modulacijo.

če pa imate smolo in naletite na FM ali SSB
CB napravo, pa vas bo le-ta popolnoma onemo¬
gočila.

Za CB naprave so resda dovoljene moči do
4 W, vrsta modulacije le AM in frekvence nad
27,205 MHz (in 27,065 MHz), vendar je dejan¬
sko stanje drugačno. Meritve kažejo na to, da
so prisotne vse vrste oddaj, čeprav je res AM
v večini. Najslabše pa je s frekvencami, saj
so najbolj pogosto zasedeni prav modelarski
kanali, tj. frekvence pod 27,205 MHz.

Večina CB naprav je namreč uvožena in imajo
vse te frekvence vgrajene, pa tudi smejo jih
imeti vgrajene, le uporabljati jih ne bi smeli
(Ur. list SFRJ, junij 1979, št. 33). Od CB ope¬
raterjev bi bilo naivno pričakovati, da jih ne
bodo uporabljali, saj je v CB pasu nekak
»prost lov«, tj. ni prisotne neke discipline, vsaj
v tem pogledu ne.

To se je pokazalo tudi na lanskem (1981) od¬
prtem državnem prvenstvu na bajerju Koseze,
ko je bila zaradi (namernih!) motenj že storje¬
na materialna škoda.

Kaj sedaj? Modeli, posebno letalski, so najbolj
ogroženi. Le-ti imajo tudi največjo vrednost in
zato je škoda največja. Modelarji se »branijo«,
kakor pač vedo in znajo. Eden od načinov je

beg v druga frekvenčna področja, tj. v 35 MHz,
40 MHz, 72 MHz in 434 MHz. Letalskih mode¬
larjev nas je kar precej v 35 MHz pasu, toda
tu smemo ostati le do konca 1982. leta.
V 40 MHz pasu so samo štirje kanali in dosti¬
krat se primeri, da ob tej gneči ni prostora za
vse. Ostala dva pasova (72 in 434 MHz) sta
nelegalna.

Drug način je zppet beg, to pot v kake samot¬
ne kraje, ki pa zaradi vedno dražjega prevoza
in drugih omejitev pride manj v poštev. Tudi na
modelarskem poligonu v bližini Iga, tj. daleč
stran od »bele« Ljubljane, je motenj kar pre¬
cej.

Ostaneta nam še dve možnosti, in prva od teh
obeta nekaj več. Inozemske CB naprave imajo
določene frekvence izpuščene, tj. niso vgraje¬
ne in to dejstvo predstavlja edino dovolj do¬
bro rešitev za letalske modelarje z napravami
v 27 MHz pasu.

Naj navedem te frekvence v tabeli IV in še
številko modelarskega kanala, kakor je označen
v tovarniških napravah.

TABELA IV

Torej, kdor ima napravo v 27 MHz in če še
vodi letalski model, naj uporablja le frekvence,
navedene v tabeli IV. Pri tem naj letalski mo¬
delarji obvezno (!) uporabljajo sprejemnike z
boljšim filtrom, tj. izvedenke, ki lahko delujejo
v 10 KHz rastru. Ne pozabite, da imate pri na¬
vedenih kanalih že zgornjega in spodnjega za¬
sedenega s CB!

Zadnja možnost pride v poštev le za modelar¬
je, ki vodijo modele na večjo bližino (modeli
ladij in avtomobilov). Tukaj je smiselno zmanj¬
šanje občutljivosti sprejemnika, saj bo tako
tudi občutljivost za motenje manjša. S tem se
seveda zmanjša tudi doseg naprave, vendar
nas v tem primeru to ne moti, saj ne bomo
vozili na več kakor 100 m.

V sprejemniku za daljinsko vodenje TIM XXIX
lahko občutljivost v veliki meri spreminjamo
s spreminjanjem vrednosti upora R8. Le-ta do¬
loča vrednost praga, prek katerega detektirani
signal še seže.

TIM 6  • 81/82 253

Ko je vrednost upora manjša, potrebujemo več¬
ji signal, da presežemo prag in obratno. Spod¬
nja mejna vrednost upora je 150kOhm (občut¬
ljivost reda milivoltov), zgornja pa 2,2 iyiOhm
(občutljivost reda mikrovoitov).

Kakšne so lastnosti sprejemnika TIM XXIX pri
različno velikih signalih ali še bolje — kako
daleč mora biti motnja, da ne bo vplivala na

sprejemnik? Del odgovora na tako vprašanje
najdete v tabeli V. V njej so rezultati meritev
širine sprejemnega pasu pri različno velikih
vhodnih signalih. Meril sem različne izvedenke
glede na filter in za primerjavo tudi VVebrin
MICRO sprejemnik. Dobro je namreč vedeti,
kje smo in kaj zmoremo v primerjavi z izvrst¬
no tovarniško napravo.

TABELA V

PASOVNA ŠIRINA (kHz)

Velikost

vhodnega

signala

TIM XXIX

Brez filtra SFD455

MURATA

KY OCERA  _

2M2 270K 150K

WEBRA
MICRO
FM 40

/...ne  sprejema več

Vrednost upora R8 sem spreminjal pri izvedenki
s KBF filtrom. Ne pozabite, da je to napetost
na priključku za anteno. Dejanski doseg napra¬
ve je odvisen še od dolžine sprejemne antene,
čeprav je res, da boljša občutljivost pomeni
tudi boljši doseg. Največji bi bil pri 2,7 m dolgi
sprejemni anteni (1,9 m pri 40 MHz). Talke an¬
tene navadno ne uporabljamo. Tudi 1 do 1,2 m

dolga sprejemna antena zagotovi doseg nekaj
km (v zraku 10 in več), kar je dovolj za še
tako zahtevnega modelarja.

Modeli ladij in avtomobilov imajo čisto dovolj
le 20 do 30 om dolge antene kljub zmanjšani
občutljivosti. Najbolje je to pokonci montirana
tanka jeklena žička.

Saša Avsec

vektor

priloga

Vektor je model tekmovalnega jadralnega le¬
tala kategorije A-2, s katerim je 1971. leta na
tekmovanju na švedskem Čeh Pavel Dvorak
osvojil naslov svetovnega prvaka. Pravo ime
modela je Saper 13, komplet sestavnih delov
pa se je svoj čas dobil tudi pri nas (uvoz iz
ČSSR). Za tiste, ki tega kompleta ne morejo
kupiti, je tu načrt z navodili za izdelavo.

Izdelava

Krilo je iz dveh delov, ki ju spojimo z alumini¬
jevo ploščo (14). Vsaka polovica ima pravokot¬
ni centropian in trapezni konec, ki je dvignjen
za kot y= 13° in skrbi za prečno stabilnost.
Za pravokotni del (centropian) rabimo 11 re-

254  TIM 6 • 81/82

ber iz 2 mm balse, po eno rebro (4, 5, 6 in 13)
iz 2 mm vezane plošče, 6 opornikov (19) iz
2 mm balse, opornik (20) iz 4 mm balse, jekle¬
no žico 0 0,3 mm (2 X 45 cm), smrekovi let¬
vici 3X5 (2) in 3x8 (1), vstopni rob (11)
iz 10 mm balse, izstopni rob (12) iz 4 mm bal¬
se in ojačitvene ploščice (21) iz 2 mm balse.
Na spodnjo stran letvic (1) in (2) vrežemo s
topo stranjo noža iplitko brazdo, v katero nato
vtisnemo in prilepimo dobro očiščeno in raz-
maščeno žico, ki jo na konceh zakrivimo. Ta
žica precej zmanjša upogibanje kril med letom.
Na letvici nalepimo rebra (4, 5, 6, 7), nanje
pa prilepimo vstopno in izstopno letvico z uto¬
ri, ki smo jih prej izžagali. Na koncu prilepimo
rebro (13) in obsornike (19 in 20). Pozor! Zad¬
njemu rebru na meji med pravokotnim in tra-
peznim delom moramo prej razširiti odprtino
za letev, tako da poleg nje lahko porinemo še
nosilca (16 in 17), letvici (11 in 12) in na
koncu obrusimo tako, da dobimo profil, kot
ga ima rebro (13). Za izdelavo trapeznega dela
najprej naredimo šabloni. Manjša je enaka
rebru (8), večja pa rebru (7). Mednju postavi¬
mo 17 2 mm balsinih ploščic 20 X 145 in jih
obdelamo, pri tem pa pazimo na razliko med
levim in desnim krilom. Rebra (8, 9 in 10) in
še eno rebro (7), ki je na spoju s centropla-
nom, izrežemo posebej. Letvici (1 in 2) (smre¬
ka 3 X 8 mm in 3 x 5 mm) obrusimo tako, da
se enakomerno zožita v 3 x 5 mm in 3 X 3 mm
na koncu. Vstopni in izstopni rob sta iz balse
10 mm (11) in 4 mm (12 in 15), nosilca (16
in 7) pa iz 2 mm vezane plošče. Na načrtih je
narisan še obris desnega krila in premica, ki
kaže kot op med vstopnim robom trapeznega in
pravokotnega dela krila.

Horizontalni stabilizator

Za zadnje krilo rabimo 18 reber (22) iz 1 mm
balse, 1 rebro (23) iz 4 mm balse, nosilno
letvico (26) iz balse 2x9,  vstopni (24) in
izstopni rob (25) iz 3 mm balse, opornike (19)
iz 2 mm balse, ploščice (27) iz 2 mm balse in
0,5 mm folijo (29), ki ščiti krilo pred silami,
ki jih povzroča elastika. IPaličic iz bambusa
(28) tu ne potrebujemo — rabili bi jih, če bi
na model vgradili deternalizator, tj. napravico,
ki zadnje krilo po določenem času premakne
tako, da se začne letalo spuščati.

Trup __

Glava (30) je iz 10 mm smrekove deske, iz
katere izrežemo utore za letvice (31), prostor

za uteži in odprtino, skozi katero bomo spa¬
jali krila. Pri spoju glave z letvicami žagamo
tudi vzdolžno (tloris!), in to zelo pazljivo, da
se nam trup v tej točki ne »lomi«. Smrekove
letvice (31) 3 X 5 mm prilepimo v utore v gla¬
vi in obložimo s 4 mm balso, ki se proti repu
rahlo zožuje. Glavo obložimo z 2 mm vezano
ploščo (33) in nanjo nalepimo rebro (34). Lega
tega rebra je zelo pomembna, ker že majhna
nepravilnost (malo spremenjen kot) precej vpli¬
va na letalne karakteristike modela. Na spod¬
njo stran glave je privita medeninasta startna
kljuka (45), vijaki (46) pa so 20 mm, 0 2 mm.
V spodnji ploščici je izrez, v katerega potis¬
nemo kljuko in zaspajkamo. Medenina je de¬
bela 1 mm. Vertikalni stabilizator je iz treh
delov. Dva sta mirujoča (35, 36) in sta na
trup prilepljena ter ojačana z bambusovimi
paličicami 0 1 mm. Gibljivi del (40) je s tan¬
ko tkanino pritrjen na spodnji del stabilizator¬
ja (35), njegov odmik pa omejuje del (41). To
je 0,5 mm debela aluminijeva ploščica, z dvema
izvrtinama 0 3 mm, ki je potisnjena skozi od¬
prtinico v (35), zakrivljena in zakovičena z
majhno Al kovico dolžine 6 mm in premera
2 mm. V odprtini v (35 in 40) sta vstavljeni
plastični ploščici (42), med katerima je nape¬
ta elastika, ki smerno krilo po odlepitvi mo¬
dela od vlečne vrvi premakne. Med startanjem
s startno vrvjo povlečemo laks 0 0,5 mm (47),
ki je prek elastike (49) in skozi vodila iz bucik
(47) napeljan na smerno krilo tako, da se
krmilo premakne v ravnovesno lego. Tako je
mogoče model uspešno startati in na najeno¬
stavnejši način »onemogočiti«, da nam ta za¬
radi zračnih tokov pobegne, ali pa korigirati
eventualno zavijanje. Vertikalni stabilizator je
iz 4 mm balse. Nosilec zadnjega krila (37) in
(38) je iz vezane plošče 2 mm, paličici (39)
pa sta iz bambusa ali kakega trdnejšega lesa.
Obnje zataknemo elastiko za pritrditev zadnjega
krila. Vrvice (43) ne rabimo.

Oblaganje

Krila pred oblaganjem dvakrat prelakiramo z
zelo redkim nitro lakom, spoje centroplana in
trapeznega dela ter glave in telesa trupa pa
dodatno ojačimo z japonskim papirjem, ki ga
večkrat prelakiramo, nato pa čez krila nalepi¬
mo japonski papir. Na sprednjo zgornjo stran
krila (od rebra 9 do rebra 13) nalepimo 1 mm
debelo vrvico, ki ustvarja turbulenco nad pro¬
filom. S tem se koeficient upora (Cx) sicer
nekoliko poveča, precej več pa se poveča koe-

TIM 6  • 81/82 255

letom ne bi premikale in s tem prestavljale
težišče, jih po določitvi obtežitve pomočimo
v lepilo in pustimo, da se v prostoru za uteži
prilepijo. Seveda ne prilepimo prav vseh, ki so
potrebne za uravnoteženje — nekaj jih pustimo
za fino trenutno nastavitev težiščne točke.
Težišče je na 47 % dolžine profila, in je na
načrtu označeno s krogom.

Izdelava trupa

Trup izrežemo iz 4 ali 5 mm balse tako, da so
letnice v vodoravni legi. Načrt je narisan v me¬
rilu 1 : 1. Ko trup izrežemo, ga spodaj z vodo-
brusnim smirkovim papirjem obrusimo v obliki
polkroga.

Izdelava kril

Tokrat vam predstavljam model letala, ki je Krila izrežemo iz 3 mm balse in jih profili-
enostaven za izgradnjo. ramo.

184

sobno

miniletalce

»račka«

ficient vzgona (Cz) pri tem profilu, tej hitro¬
sti ... toda tako se razmerje Cz/Cx precej iz¬
boljša.

Obtežitev __

Svinčene kroglice vstavljamo skozi luknje 0
8 mm, ki jih izvrtamo na koncu. Da se med

256  TIM 6 • 81/82

Izdelava horizontalnega stabilizatorja

Horizontalni stabilizator obdelamo s smirko¬
vim papirjem. Vertikalni stabilizator izrežemo
po načrtu. Vse te dele lepo obrusimo, nato pa
naredimo naklone ušk in sredino zlepimo. Ko
je suho, krila prilepimo zadaj na trup, prav
tako rep in dodamo svinec. Ko je letalce suho,
ga prelakiramo in naredimo zakrilca na krilu.
Mnogo sreče in užitka pri delu in regiaži.

Tine Vrhunc

enostopenjska
raketa RHEA

To raketo odlikuje zelo stabilen let in velika
višina. Izdelava ni zahtevna. Za pristanek bomo
uporabili padalo. Za pogon pa naše motorčke
(B64 Kamnik, Krušik), ki so primerni za majh¬
ne enostopenjske rakete.

Za izdelavo si pripravite običajno orodje in
material.

IZDELAVA

TRUP

Izdelamo ga po običajnem postopku iz šeles-
hamerja, ki ga navijete na ravno cev, ki mora
biti gladka, malo daljša od trupa samega, s
premerom 20 mm.

STABILIZATORJI

So iz balse, debele 2 mm. Izdelamo 4 stabili¬
zatorje. Pri tem pazimo, kako potekajo letnice.
Delajte natančno, ker se vsaka netočnost hi¬
tro maščuje. Vse stabilizatorje profilno obru¬
site. Potem jih prelakirajte najprej z redkim
in kasneje z gostejšim lakom, ki ste mu pri¬
mešali smukec. Ko jih že suhe potem brusimo
s finim raskavcem, dobimo resnično gladko po¬
vršino. Najbolj pomembno je, kako so stabili¬
zatorji prilepljeni. Pazite na pravokotnost. Sta¬
bilizatorje lepite z Mekolom.

KONICA

Je iz balse in je dolga 8 cm. Izdelava je malce
zahtevnejša, zato delajte pazljivo. Narejena naj

bo na stružnici. Glava naj se točno prilega
v trup. Povežite konico s trupom in iz tankega
polivinila izdelajte padalo.

V trup zalepite kartonski krogec širine kakih
5 mm, ki ste ga odrezali s konca že uporablje¬
nega motorja. Izdelajte in prilepite še vodi¬
la. Raketo še pobarvate in model je gotov.

TIM 6  • 81/82 2  5  7

Miha Kozjek

leteče krilo

Pred vami je vezan model, leteče krilo, ki ga
poganja diesel motor z delovno prostornino
1,48 cm 3 . Model je primeren predvsem za za¬
četnike, saj je gradnja enostavna, predvsem
pa je zelo lahko dosegljiv material. Potrebu¬
jemo vezano ploščo in ploščico aluminija.

Iz načrta si prerišemo na 2 .mm vezano ploščo
krilo (1), ki ga izžagamo z modelarsko žago.
Prav tako izdelamo zakrilca (2), ki jih prišijemo
na zadnji del krila. Na sredini sprednji rob
krila izžagamo za nosilec motorja (3), kjer pri¬
trdimo motor. Za motorjem privijemo 4 očesne
vijake, nanje pa pripnemo rezervoar z gumi¬
cami. Izdelati moramo še 2 mm aluminijasto
vagico (4), ki jo pritrdimo z vijakom M 3 na
levo stran krila. Za vagico in zakrilca zatak¬
nemo jekleno žico (5). Model še pravilno ob¬
težimo.

model
»nela« 2

Trup modela (A) je izdelan iz balse, debele
8 mm. Na sprednjem delu nalepimo kot ojača¬
nje vezano ploščo (B), debelo 1,5 mm, z obeh
strani modela, nato pa izrežemo mesto za
vgradnjo motorja, stabilizator (C) iz dvomili-
metrske balse, ojačan proti lomu z japonskim
papirjem, pa nalepimo naknadno (slika 1).
Krilo modela izdelamo iz enega kosa balse,
debele 4 mm, del, ki odpade, pa dodamo na
sredino krila zaradi pridobivanja širine. Na

258  TIM 6 • 81/82

TIM 6  • 81/82 259

260  TIM 6 • 81/82

koncu krila, kjer teče žična vrvica, prilepimo
ojačanje iz vezane plošče debele 1,5 mm in
ročaj za držanje vrvice (slika 4). Ta del zlepi¬
mo iz dvojne vezane plošče debele 1,5 mm.
Profil krila dobimo s pazljivim brušenjem, kot
je vidno na sliki 1 (slika 2).

Kos lesa (D), ki nam rabi kot nosilec komand,
pritrdimo, kot vidimo na risbi.

Nosilec komand (B1) pritrdimo z vijakom 3 mm.
Nanj pritrdimo žično vrvico. Komandno šibi ko
(E) spojimo s komandnim nosilcem in zakril ci
(slika 1-D).

Repno krilo (slika 3) izrežemo iz balse, debele
4 mm, zakrilca pa zlepimo iz dveh slojev veza¬
ne plošče, debele 1,5 mm. Krilo in zakrilca
spojimo z navzkriž prelepljenimi trakovi japon¬
skega papirja ali platna. Ko je model gotov,
izrežemo v trupu odprtine, v katere vstavimo
in pritrdimo krila, vstavimo motor in rezer¬
voar. Na koncu žičnih vrvic privežemo dva kosa

TIM 6 • 81/82 261

najlonske vrvice, dolge 4 m za komandno ro¬
čico, s katero dvigamo in spuščamo model.
Model spuščamo iz roke, lahko pa dogradimo
tudi kolesca im ga startamo s tal.

Pobarvamo ga po svojem okusu. In še nekaj:
balso krojite z ostrim nožičem, pri tem so
možna manjša odstopanja od načrta, kar pa
ne bo vplivalo na kvaliteto modela.

262  TIM 6 • 81/82

Miran Gosak

mini

raketoplan S-4-B

Raketoplan S-4-B je malo zahtevnejši. To je
tekmovalni model, ki se dobro vzpenja in zelo
dobro jadra.

Trup

Trup izrežemo iz 5 mm balse, ga obrusimo in
polakiramo.

Vertikalni stabilizator

Krmilni rep izrežemo iz 2 mm balse, ga pro¬
filiramo in polakiramo. Prav tako rep.

Krilo

Krila naredimo iz 5 mm balse, jih profiliramo
z modelarskim obličem in fino pobrusimo ter
polakiramo.

Baldahin

Baldahin naredimo tako, kot kaže slika — črt¬
kani del pomeni notranjost. Izdelamo ga iz
5 mm balse in obložimo z 1 mm balso. Kavelj¬
ček naredimo iz vezane plošče. Na trup prile¬
pimo vodila. Krilom naredimo lome in jiih
zalepimo. Krila prilepimo na trup. Repa prile¬
pimo na koncu trupa. Na nosilec motorja prile¬
pimo konico in določimo težišče. Veliko uspeha
in zabave pri spuščanju vam želim.

TIM 6  • 81/82 2  63

264  TIM 6 • 81/82

Franci Leve

snežne

sani

Snežne sani so namenjene vožnji po snegu.
Te snežne sani pa lahko spremenimo v vodne
sani. Razlika je v tem, da namesto plastičnih
ali kovinskih smuči uporabimo smuči iz stiro¬
pora, sicer bi se vozilce potopilo. Vozilo ima
pogon na zračni vijak, katerega poganja ela¬
stika. Premer zračnega vijaka naj bo od 6 do
8 cm. Vozilce izdelamo lahko iz tanke in lahke
pločevine ali plastike. Nosilca smuči naj bi
bila iz kovine. Na mesto, kjer pride os zrač¬
nega vijaka, pritrdimo leseno ploščico debeline
5 mm ali več. Kabina sani je iz celuloida, kate¬
rega moramo ustrezno oblikovati, pri tem pa
si pomagamo s fenom za sušenje las. če de¬
late iz pločevine, dele vozila med seboj zlepite
ali spajkate. Nosilca koles pritrdimo na pod¬
vozje z vijakoma.

KOSOVNICA

TIM 6  • 81/82 2  65

266  TIM 6 • 81/82

Franci Leve

i

mini avtobus

Minibus je izdelan iz 4 mm vezane plošče. Naj¬
prej izrežemo vse dele vozila in jih skrbno
obrusimo. Nato preverimo, če se vsi deli lepo
skladajo med seboj. Gradnja karoserije je po¬
dobna vsem gradnjam izdelkov iz vezane plo¬
šče. Model ima pogon na zadnja kolesa. Ima
tudi luči, zato se hitrost vozila zmanjša, ko
le-te prižgemo. Za prednje luči naredimo zaslo¬
ne, da se svetloba ne razliva po notranjosti.
Sprednje odprtine za luči pokrijemo s prozor¬
nim celuloidom, zadaj pa s celuloidom rdeče
barve.

KOSOVNICA

TIM 6  • 81/82 2  67


268  TIM 6 • 81/82

TIM 6  • 81/82 269

270  TIM 6 • 81/82

TIM 6  • 81/82 271

Matjaž Zupan

plastificiranje

jadralne

deske

Ogledali smo si že, kako iz pene naredimo
jedro za jadralno desko. To jedro je zelo meh¬
ko, zato ga moramo ojačati. To naredimo s
stekleno volno in poliestrsko smolo, ki ju do¬
bimo pri nas. Če pa imamo možnost, delamo
z bolj trdimi materiali, ki smo jih našteli že
prejšnjikrat, to so kevlar, ogljikova vlakna in
epoxy smole.

Poliestrska smola

Poliestrska smola je prozorna gosta tekočina,
skoraj brez barve. Kadar hočemo, da se strdi,
ji dodamo nekaj odstotkov katalizatorja (po¬

speševalca) in nekaj odstotkov trdilca. Natanč¬
na razmerja so podana na navodilih za upora¬
bo za vsak proizvod posebej. Zavedati pa se
moramo, da večja količina obeh primesi skrajša
čas strjevanja, manjša pa ga podaljša. Tudi
temperatura okolja močno vpliva na strjevanje
smole. Najbolj primerne temperature so od
15 do 18 stopinj Celzija. Pri višjih temperatu¬
rah se trdi hitreje, pri nižjih pa počasneje. Pri
0 °C se lahko zgodi, da se nam smola nekaj
dni ne bo strdila. Strjevanje pospešuje tudi
sonce, zato ne delamo na soncu. Pri optimal¬
nih pogojih, torej v senci pri 15 °C in pravilno
dodanem razmerju, bo čas, ki ga imamo na voljo
za obdelavo, 20 minut. Po tem času postaja
masa podobna želatini, rečemo da »želira«,
nato pa je vedno bolj trda, po nekaj urah je
kot steklo.

Delo s smolo je zelo umazano, smola je leplji¬
va in ko se strdi, je ne moremo več spraviti
stran. Zato pri delu s smolo uporabljamo pla¬
stične rokavice, vse umazane dele pa takoj
speremo s topili. Primeren je aceton ali pa
posebna topila. Enako velja za orodja, čopiče
in podobno. Ko se masa strdi, jih lahko vržemo
stran. Masa tudi smrdi, zato priporočamo za¬
ščitno masko, če pa delamo v zaprtem prosto¬
ru, je maska obvezna. Hlapi so vnetljivi, lahko
celo eksplodirajo, zato moramo prostor stalno
zračiti, uporaba kakršnegakoli ognja pa je stro-

272  TIM 6 • 81/82

go prepovedana; stran torej s pečmi, cigare¬
tami in podobnim.

Deska najbrž ne bo iz prozorne smole, zato jo
obarvamo. Barvast pigment za smolo se težko
dobi, belo barvo smole pa dosežemo z dodat¬
kom titanovega dioksida, ki ga dobimo v trgo¬
vinah z barvami. To je bel prah. Smolo pripra¬
vimo torej tako, da nalijemo v posodo želeno
količino mase, dodamo barvilo in dobro pre¬
mešamo. Nato dodamo pospeševalec in zopet
zmešamo. Na koncu dodamo še trdilec, še
enkrat temeljito premešamo in takoj upora¬
bimo. Če kaj smole ne uporabimo, jo zlijemo
iz posode, ker se sicer v posodi strdi.

Steklena volna

Steklena volna je na voljo v različnih oblikah.
Pri nas imajo volno, ki jo imenujemo »mata«.
To je volna, ki je prešana iz vlaken, ki so
dolga nekaj centimetrov in povsem neureje¬
no nameščena.

»Rovving« pa je steklena volna, ki je lepo tka¬
na, taka je kot zelo groba tkanina. Zraven ob¬
like navedemo tudi, koliko gramska je; na pri¬
mer: 300-gramska mata. To pomeni, koliko gra¬
mov ima en kvadratni meter volne. Najbolj pri¬
merna steklena volna bo 200- do 300-gramska.
Ker rovving pri nas težko dobimo, bomo pač
kupili mato.

Pri plastificiranju mato laže oblikujemo, rovving
pri neprevidnem oblikovanju kaj rad pušča me¬
hurčke pod površino, je pa zato bolj trden.
Prodajajo jo kar v rolah, kot blago.

Pa še to, vlakna, ki pridejo na kožo, rada po¬
vzroče srbenje, posebno še potem, ko bomo
maso brusili, zato previdno!

Površina

Gladko površino dosežemo z uporabo poseb¬
ne verzije poliestrske smole, ki se imenuje
»gel coat« (izgovori: žel ko). Z njo ravnamo
enako kot s poliestrsko smolo, le razmerja
pospeševalca in trdilca so nekoliko drugačna.
Za gladek premaz to maso razredčimo, lahko
tudi z acetonom. Tako se bo bolj enakomerno
razlezla in postala gladka. Še bolj gladka in
svetleča bo, če jo, preden se strdi, prekrije¬
mo s plastično folijo. To je dokaj komplicira¬
no, zato se s tem tu ne bomo ubadali, lahko
pa poskusite sami.

Če nimamo gel coata, prebarvamo desko z
avtolaki, ki jih kupimo v razpršilnih dozah

(sprayih), ali pa pri avtoličarjih naprosimo
majhne količine raznih lakov, če bomo barva¬
li s kakšnimi drugimi barvami, se nam bodo
najbrž kmalu odkrušili koščki barve, ker ne
primejo dobro na smolo.

Na koncu bomo površino še zgladili s smir¬
kovim oziroma vodobrusnim papirjem. Začne¬
mo z gradacijo 100 in končamo s 400 ali 600.
Če želimo še bolj gladko površino, jo spoli-
ramo s filcem in premažemo z voskom.
Večina desk je zelo pisanih barv, tako da se
vidi, da niso kupljene in da ima njihov izdelo¬
valec smisel za umetnost. Preden se lotimo
barvanja, na papir naredimo več osnutkov, tu
nam bodo radi pomagali tudi prijatelji, ki se
plastificiranja sicer ne udeleže radi. Izbere¬
mo tisti osnutek, ki nam je najbolj všeč. Tu
pridejo v poštev razne mavrice, zvezde, ko¬
meti, sončni zahodi, palme in še in še. Žal TIM
ni tiskan v barvah, da bi vam lahko prikazali
bogastvo idej.

Tam kjer med vožnjo z desko stojimo, pa taka
površina ne bo dobra, takoj nam bo namreč
zdrsnilo. Pomaga že, če desko premažemo z
voskom, kar tistim navadnim od sveče. Se¬
veda pa postane taka površina kmalu umaza¬
na, ker vsa umazanija ostane na vosku. Zato
naredimo grobo površino z zanimivim trikom.
Preden se masa strdi, jo posujemo s sladkor¬
jem. Ko je masa trda, sladkor speremo z vodo,
kajti vsaka odvečna teža mora stran. Ostre ro¬
bove nato še malo omehčamo s smirkovim pa¬
pirjem in deska je primerno hrapava.

Potek izdelave

Nekaj o materialih in obdelavi smo si ogledali,
pa se lotimo izdelave plastične obloge. Potek
bo najlepše razviden s slik, zato preidimo na
slike.

Slika 1. Orodje: Gumijasto strgalo, oster nož, škar¬
je, lepilni trak, če le mogoče naj bo krep trak,
maska in posoda za mešanje mase. Na sliki ni ro¬
kavic, čopiča in smirkovega papirja

Slika 3. Trak zavihamo: Tisti del lepilnega traku,
ki je bliže sredini deske, zavihamo navzgor. Da
bodo robovi stali pokonci, jih podložimo s kroglica¬
mi, ki jih naredimo iz traku. Ta rob služi za odce¬
janje smole med plastificiranjem

Slika 4. čiščenje: Pena mora biti pred piastificira-
n jem povsem brez prahu. Zato jo najprej očistimo s
čopičem, nato pa še prevlečemo prek nje lepilni
trak, na katerega se prime ves odvečni prah

Slika 5. Polaganje steklene volne: Stekleno volno
položimo na desko in jo obrežemo tako, da nam
povsod ostane kakih 10 cm in jo z roko pogladimo
po deski, da ne dela gub

Slika 6. Obrezovanje: S škarjami stekleno volno
obrežemo tako, da na spodnji strani seže do lepil¬
nega traku. Na robovih volno zarežemo, tako da se
ne bo gubala

Slika  7 . Mešanje smole: Na način, ki smo ga že prej
spoznali, sedaj pripravimo pravilno mešanico polies¬
trske smole. Od tega trenutka pa do slike 11 ima¬
mo okoli 20 minut časa. Smole raje naredimo neko¬
liko več, kajti manj škode bo, če vržemo stran vi¬
šek smole, kot pa da pokvarimo celo desko, ker bi
nam smole zmanjkalo

Slika 2. Zaščita robov: Ko plastificiramo gornjo po¬
vršino, najprej na spodnjo nalepimo lepilni trak ka¬
kih 3 do 5 cm stran od roba. Trak močno pritisnemo
na peno, vendar ne preveč, da je ne preluknjamo.
Pod trak namreč smola ne bo smela

274 TIM 6 • 81/82

Slika 8. Smolo nanesemo na desko: Smolo prelije¬
mo prek cele deske enakomerno, raje nalivamo v
tenkih curkih naprej in nazaj, kot pa da nalijemo na
en konec preveč mase. Posodo povsem spraznimo

Slika 11. Zadnje dejanje: Plastificiranje končamo z
robovi. S strgaiko namočimo in pritisnemo k deski
stekleno volno na vseh robovih. Namočena steklena
volna se mora povsod povsem prilegati jedru. Višek
smole odteče pri lepilnem traku na tla; morda jih
zato prej prekrijemo  s plastično prevleko ali papir¬
jem

Slika 9. Razmazovanje: Poliestrsko smolo sedaj z
gumijastim strgalom enakomerno razmažemo po
celi površini deske. Smola mora ravno namočiti
stekleno volno, nikjer pa ne smejo ostati lužice
smole, ker to le poveča težo deske, trdnosti pa ne.
Če nimamo gumijastega strgala, si pomagamo s
čopičem ali valjarjem

Slika 10. Robovi: Plastificiranje je zelo umazan po¬
sel, smola teče  vse naokoli, časa za čiščenje ni, ker
mora biti vse končano v 20 minutah. Višek smole
steče čez robove, kar pa je kar v redu, ker moralo
biti namočeni vsi deli steklene volne

Slika 12. Dodelava: Če želimo kak del deske pose¬
bej ojačati, ga prekrijemo s še eno plastjo volne in
ponovimo postopek. Ko se smola strdi, previdno
odstranimo lepilni trak in porežemo stran vse del¬
čke, kjer se volna ni prepojila s smolo in prijela
jedra. Sedaj desko obrnemo in ponovimo cel po¬
stopek od slike 2 naprej. Tudi tokrat prevlečemo
robove; ti bodo tako prevlečeni z dvojno stekleno
volno in primerno trdi. Ko se strdi,  vse večje
neravnine odstranimo s smirkovim papirjem

TIM 6  • 81/82 275

Slika 13: Barvanje: Deska je sedaj bela ali celo
prozorna. Zato se lotimo barvanja. Dele, ki jih z
barvo, ki jo bomo trenutno nanašali, ne želimo
obarvati, prelepimo z lepilnim trakom. Močno ga
pritisnemo na površino, da barva ne bo stekla pod
trak. Tako bi dobili grd zmazek

Slika 14. Prekrivanje: Večje kose deske, ki jih tre¬
nutno ne barvamo, prekrijemo s folijo, ki jo prile¬
pimo s trakom

Slika 17. »Žel ko«: Na desko nalijemo sedaj povr¬
šinski premaz, ki se imenuje gel coat. Lahko je
nekoliko razredčen. Porazdelimo ga po celi povr¬
šini enako, kot smo prej porazdelili poliestrsko
smolo (slika 8). Tudi ta se strdi po 20 minutah.
Potem odlepimo lepilni trak in ponovimo isto
z drugo stranjo.

Slika 18. Pika na i: Ko je vsa masa povsem trda,
tako da se ne lepi več na prste, vzamemo smir¬
kov oziroma vodobrusni papir in se lotimo glajenja
vseh neravni n. To delo je zamudno, a brez tega
deska ni taka, kot bi morala biti. Prah sproti či¬
stimo s čopičem. Končni sijaj dosežemo s polira¬
njem s filcem.

Deska je sedaj skoraj nared, manjkajo le še
odprtine za smernike, gredelj in peto jambo¬
ra, o tem ipa še prihodnjič.

Slika 15. Razprševanje: Barvo iz razpršilca (avto-
lak) nanesemo na desko. Dozo prej dobro pretrese¬
mo in pršimo po navodilih na dozi.

Slika 16. Površina: Površino bomo še prevlekli z
gel coatom. Zato najprej na robove nalepimo širok
lepilni trak. S tem omejimo premaz na eni strani.
Isto bomo ponovili za drugo stran

276  TIM 6 • 81/82

elektrotehnika in elektronika

Bogomir Krpan

digitalni
VU meter

S 16 LED »D-LS 01«

Slaba stran analognih VU metrov za merjenje
NF signalov v avdio tehniki je v vztrajnosti
kazalca merilnega instrumenta. Zato pa so me¬
rilniki te vrste, ki so sposobni izmeriti tudi naj¬
krajše impulze, elektronsko zahtevnejši, temu
ustrezna pa je tudi cena. V zadnjem času, ko je
tehnologija integriranih vezij zelo napredovala,
je prišlo do razvoja sklopov z zelo specifično
nalogo. Eno teh je tudi integrirano vezje UAA
170, ki je s svojimi krmilnimi izhodi sposobno
krmiliti 16 LED. Prednost vezja je v zelo majh¬
nem številu dodatnih pasivnih elementov in v
zanesljivosti delovanja. Edina nastavitev, ki je
bistvena za točnost delovanja, je s trimerjem
P1, ki določa prag vžiga prve LED. Uravnavamo
ga v odvisnosti od področja merjenja. Direktno
na vhod pripeljemo enosmerni signal od 0 do
SOV, ker pa so razpolagajoči signali nižjega
nivoja, premostimo upor R7 s kratkim spojem.
Avdio signal najpreprosteje usmerimo z eno
diodo in kondenzatorjem, kajti večja kvaliteta
za merjenje ne igra nikakršne vloge; usmernik
pa je zadovoljiv do frekvence 30 kHz.

Proces v integriranem vezju temelji na statično
določenih komparatorjih (napetostno primer¬
jalnih vezjih), osnovna referenčna napetost
je določena z zener diodo D2. Diagram izhod¬
nih logičnih stanj je podan s pravilnostno
tabelo.

VU meter je primeren za vgradnjo kateregakoli
že gotovega sistema, z njegovim videzom in
načinom delovanja pa bo aparatura dobila dosti
bolj profesionalni izgled. Najprimernejši učinek
dosežemo s postavitvijo LED v vrsti s čim
manjšo medsebojno razdaljo. Barvo, obliko in
velikost LED izberite sami v odvisnost od
možnosti; bistven podatek za vsako LED je
le: dopustni tok I = 20 mA, napetost U = 1,6
— 4 V.

Sk£ $4 (L

Iver fena.  * ^>l f * 4

J  &  ti '^uF

hO-pa-fost m _ 1  ,  l

TIM 6  • 81/82 277

mladi tehniki

Marjan Zidarič

raketno

modelarstvo

V raketnem modelarstvu poznamo več tekmo¬
valnih disciplin. Pri nas so najbolj znane in se
vse več uporabljajo na tekmovanjih rakete s
trimer trakom, rakete s padali, raketoplani,
makete višina in makete do 80 Ns totalnega
impulsa. iPoznamo tudi rakete, ki nosijo tovor
itd. Tekmovalci tekmujejo v več disciplinah
glede na moč motorjev. Tako poznamo strimer
z motorji 2,5 Ns in strimer s 5 Ns ali 10 Ns
moči motorja. Sistematizacijo tekmovalnih ka¬

tegorij iin moči motorjev, tekmovalnih panog
sem nazorno prikazal v svoji brošuri »Raketno
modelarstvo za mlade«, ki je izšla pri Zvezi
organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi
pot 6, kjer jo lahko naročite.

Lansko leto sta se v okviru Zveze astronavtič-
no raketnih organizacij Jugoslavije tudi pri nas
pojavili dve novi tekmovalni kategoriji, ki bi ju
želel nekoliko bolj nazorno predstaviti. Gre si¬
cer za disciplini raketnih amaterjev in nekako
sodita tudi v raketno modelarstvo, čeprav nista
v skladu s pravili FAI. Ta tekmovanja se izva¬
jajo na zletih raketarjev Jugoslavije, ker pa se
s to disciplino tudi v Sloveniji ukvarja vse več
klubov, smo se na naši zvezi odločili, da bosta
ti dve kategoriji tudi na republiškem tekmova¬
nju, ki bo letošnjo jesen v Kranju.

278  TIM 6 • 81/82

Gre za rakete poljubne oblike in velikosti, pri
katerih je pomembno, da imajo za pogon raket¬
ne motorje moči 80 Ns. Te motorje izdeluje
ARAK iz Beograda in jih je moč tudi naročiti.
Omenjeni klub izdeluje tudi komplete raket, ki
jih je moč sestaviti in s pomočjo motorjev iz¬
streliti. Gre za dve inačici tekmovanja. Prva
je čas letenja rakete od starta do pristanka s
padalom. Raketa ima vgrajen elektronski ča-
sovnik, ki v zaželenem trenutku izvrže padalo.
Tudi časovnik proizvaja omenjeni klub, moč pa
jih je napraviti z osnovnim znanjem iz elektro¬
tehnike. S tem je dana velika možnost razvi¬
janja in dograjevanja, konstruktorstva itd. Lah¬

ko ponese koristen tovor in rabi za ekshibicij¬
ske nastope.

Druga disciplina je streljanje v cilj. Na dolo¬
čeni razdalji je postavljena tarča, ki jo je po¬
trebno zadeti. Pri tem je važna izdelava rakete,
startna rampa in koti na njej ter znanje in iz¬
kušnje tekmovalca pri ciljanju v cilj. Na dveh
fotografijah vidite rakete Kluba za eksperimen¬
talno raketno tehniko Trbovlje, ki je na dveh
zveznih tekmovanjih dosegel drugo mesto. Ra¬
kete izdeluje iz povsem plastičnih materialov.
Ti dve tekmovalni kategoriji sta zanimivi pred¬
vsem zaradi tega, ker dopuščata veliko samo¬
iniciativnosti pri gradnji, kjer je moč dopolnje¬
vati obliko in tovor rakete.

Boris Žumer

poskusi z vodo

Za poskus potrebuješ cevko z obročkom, ki ga
odrežeš od gumijaste cevi, in lonec vode, kot
kaže slika. Opazovanje je bolj ugodno, če je
vse prozorno. Plastično cev je lahko rezati in
oblikovati, dobra je tuba pri injekcijski igli.
Posodo napolni z vodo. Cevko primi z eno ali
obema rokama tako, da z enim prstom držiš
zaprto odprtino na obročku. Potopi jo navpično,
tako da je obroček z zaprto odprtino še neko¬
liko nad gladino. Zrak ne sme uiti iz cevke
zaradi slabega tesnjenja s prstom. Nato prst
hitro odmakni. Voda brizgne precej visoko nad
gladino. Cevko izvleci do kraja, da ne bo v
njej več vode. Poskus ponavljaj, dokler ne naj¬
deš najugodnejšega poteka. Lahko ga izvedeš
na več načinov. Vsakič se pokaže kaj svoj¬
stvenega. Namesto cevke z obročkom vzameš
cevko s preluknjanim zamaškom. Lahko si pri¬
praviš manjšo steklenico, ki si ji poprej odrezal
dno. Namesto steklenice je dobra podobna pla¬

stična posoda, ki ji dno odrežeš kar z nožkom.
Primeren je tudi kozarec za jogurt, ki mu v dno
izvrtaš luknjo premera 1,5 cm, ali lijak za
vlivanje tekočin v steklenice. Če uporabiš
zgornji del steklenice, bo učinek dokaj močan.
Rabil boš večjo posodo in večji prostor za
delo, po tleh bo gotovo mokro.

TIM 6  • 81/82 2  79

Sedaj lahko narediš spisek vseh fizikalnih ko¬
ličin, ki pri pojavu nastopajo. Ugotovi, katere
so pomembnejše. V čem je dogajanje pri po¬
skusu podobno dogajanju v naravi — na obali,
kjer pljuskajo valovi, ali pa v še večjem merilu
pri potapljanju ladje?

Potem začni z opazovanjem posameznih količin
in merjenjem. Pri tem naj ti kdo pomaga ali
pa si pripravi še stojalo in merilo. Ko se lotiš
dela, najprej ugotovi, katere fizikalne količine

I so lahko dostopne za merjenje ali vsaj za oce¬
njevanje. Spreminjaš lahko dolžino in premer
cevke, odprtino obročka, obroček lahko premi¬
kaš po notranjosti cevke. Poskusi najti kakšna
J' vprašanja in odgovore nanje. Do katere naj¬
večje višine nad gladino brizgne voda? Ta vi-
)- šina je odvisna od razdalje med obročkom in

)- spodnjo odprtino in od odprtine obročka. Mor-

j da še od česa? Naredi graf. Kolikšna je masa
pobegle vode? Ali bi lahko naredil črpalko s
h podobnim delovanjem ali kaj drugega?

^ V cevki, ki jo zgoraj držiš zaprto, je zrak, ta
ne dovoli, da bi voda pri spodnji odprtini vdrla

v cevko. Z roko premaguješ vzgon in s tem
istočasno držiš vodo, da ima gladino više kot
takrat, ko je cevka še zunaj. S tem ima voda
v loncu tudi večjo potencialno energijo.

V trenutku, ko z zgornje odprtine odmakneš
prst, hidrostatični tlak začne potiskati vodo
v cevko, voda pa pri tem potiska zrak skozi
zgornjo odprtino. Tako se za kratek čas poja¬
vita vodni tok in zračni tok. Zaradi gibanja ima
voda sedaj še kinetično energijo, zlasti znotraj
cevke je to očitno. Potencialna energija vode
se spreminja v kinetično. Zrak, ki je bil zaprt
v cevki, nima velike mase in odnese le malo
energije. Voda pride tako do zgornje odprtine,
ki je manjša kot presek cevke, če naj bi skozi
odprtino tekla z nespremenjeno hitrostjo, bi
se del vode, ki zadene oviro ob steni cevke,
moral ustaviti. Toda masa vode ima vztrajnost
in kinetično energijo, ki je ni mogoče uničiti.
Tako se ob oviri, ki jo predstavlja obroček,
sunkovito poveča tlak, ki se hitro razširi v vse
smeri. Tlak vrže nekaj vode skozi odprtino
navzgor, pri čemer se porabi kinetična energija
vode v cevki. Cel pojav poteka dokaj hitro.

!: tehnika in proizvodnja

Samo Kuščer

)

j

3

računalniške

igre

Čeprav je baje človek razvil svoje velike um¬
ske sposobnosti zaradi dela, obstaja dejavnost,
ki jo je imel vedno veliko raje od večnega,
dolgočasnega dela — igra. človek se je vedno
rad igral. Nad fgrarni pa niso navdušeni le
otroci, temveč prav tako nekoliko starejši.

Nekatere igre so že zelo stare in se niso kaj
prida spremenile. Šah igrajo ljudje po vsem
svetu že nekaj tisočletij, še starejša je kitajska
igra »go«, ki pa pri nas še ni zelo razširjena.
Obstajajo pa tudi igre, ki so vezane na tehno-

J

logijo svojega obdobja. To povsem velja za
eno najnovejših oblik zabave, ki je ponekod po
svetu že povsem preplavila zabavišča in se
splazila celo v domove — računalniške igre.
Že računalništvo je do neke mere precej po¬
dobno nekakšni igri, ki se jo gre programer z
zapletenim strojem. Programerji pa si radi po¬
leg vsakdanjih opravil z računalniki izmišljujejo
še bolj zabavne programe. Tako na primer že
dalj časa obstajajo zelo dobri programi za igra¬
nje šaha, med katerimi prirejajo celo tekmo¬
vanja. Prirejajo tudi tekmovanja med računalni¬
ki in ljudmi, v katerih nemalokrat zmaga dober
program. To so seveda programi, iki so mišljeni
za velike računalnike. Obstajajo pa tudi majhne,
žepne elektronske šahovske igrice, ki vsebu¬
jejo le skromen elektronski »procesor«, proti
kateremu lahko igra človeški igralec,
čisto nekaj drugega so elektronske igre, ki
jih uporabljajo zabavišča. Tudi pri teh gre za
neke vrste merjenje moči igralca, vendar ne
v tako abstraktni igri, kakršna je šah. Te igre
so veliko bolj resnične, čeprav pogosto pope¬
ljejo igralca v prihodnost ali na oddaljene pla¬
nete. Pri eni od takih iger skušajo napadalci iz
vesolja uničiti človeštvo, ki ga predstavlja igra¬
lec. Napadalci se na televizijskem zaslonu pri-

Slika 1. Vojna dinozavrov

-kazujejo v obliki svetlih, včasih celo -barvnih
figuric in s svojimi raketami in bombami ob¬
streljujejo ljudi in njihove postojanke. Ljudje
se branijo prav tako s svojimi izstrelki.

Konci teh iger so različni. Igra se lahko konča,
ko je človek poražen. Prav tako je lahko konec,
ko človek premaga vse svoje nasprotnike. So
pa tudi igre, ki dopuščajo možnost, da jih

Slika 2. igra tenisa brez posebnega računalnika

TIM 6 • 81/82 281

spreten igralec nikoli ne konča — pojavljajo
se vedno novi nasprotniki, vendar je igralec
za vsakega pokončanega nasprotnika nagrajen
s točkami in ko zbere dovolj točk, dobi na
primer novo vesoljsko ladjo. Tako je neki mlad
fant v Združenih državah Amerike igral nepre¬
kinjeno šestnajst ur.

Večina zabaviščnih iger je takih, da jih igra
naenkrat le en igralec. Tekmuje s procesor¬
jem, ki je vgrajen v napravo. Program se ne
ponavlja —napadalci napadajo nepredvideno in
igralec se lahko z večkratnim igranjem le
izuri v hitrosti in prevejanosti, nikoli pa ne
more predvideti, od kje bo prišel naslednji iz¬
strelek. Pri nekaterih igrah se izmenjujeta dva
tekmovalca in vsak skuša nabrati čimveč točk,
pri nekaterih pa tekmujeta sočasno.

Poleg iger, ki jih lahko igramo za denar v
zabaviščnih prostorih, je vedno več tudi takih,
ki so prirejene za domačo uporabo. Sprva so
bile to preproste igre, ki so zahtevale le
majhen priključek k televizijskemu sprejemni¬
ku. Te igre so precej skromne in od igralca
ne zahtevajo ne vem kolikšnih sposobnosti.
Vse kaj drugega pa so igre, ki se pojavljajo
zadnja leta in so prilagojena domačim namiz¬
nim računalnikom. (Takih računalnikov je pri
nas za zdaj še malo, med drugim tudi zaradi
omejitve uvoza. V bolj razvitih deželah pa po¬
stajajo namizni računalniki z dodatki že precej
vsakdanja oprema, ki je ne uporabljajo le znan¬
stveniki in tehniki, temveč tudi obrtniki, pisa¬
telji, glasbeniki in končno tudi ljudje, ki se
radi igrajo.]

Kdor se hoče igrati s svojim računalnikom že
posnete igre, si lahko kupi program v obliki
kasete ali mehke plošče, pač odvisno od opre¬
me, ki jo ima. To vstavi v računalnik, ki mora
biti zvezan seveda tudi s televizijskim ekra¬
nom — in igra se lahko prične. Igralec kontro¬
lira potek igre s svoje strani na dva različna
načina — prek računalnikove tipkovnice ali pa
prek posebne krmilne paličke. Njegov nasprot¬
nik ni nihče drug kot sam računalnik, ki igral¬
cu na njemu neznan način postavlja različne
zapreke in mu pošilja nasprotnike.

Proizvajalci skrbijo za to, da so na tržišču
vedno nove igre, ki razburjajo domišljijo. Nove
igre si zmišljujejo tudi čisto navadni smrtniki,
ki se pač radi igrajo s svojimi računalniki. Ob¬
stajajo celo natečaji za najboljše igre leta.
Prav tako so že začeli prirejati tekmovanja v
igranju posameznih najbolj zanimivih in zah¬
tevnih iger.

Slika 3. Olimpijski deseteroboj

Slika 4. Vojna z napadalci iz vesolja

282  TIM 6 • 81/82

Igre skušajo biti seveda čimbolj raznovrstne,
obenem pa se le držijo nekih pravih o sami
strukturi in poteku. Največji del iger je taka
ali drugačna varianta boja med igralcem in
napadalcem, ki ga zastopa računalnik. Večkrat
kot ne so napadalci kruta vesoljska bitja, ki žele
zavojevati svet. Igralec, ki jih skuša prema¬
gati, se torej počuti nekako poslanega v svo¬
jem uničevanju. Kljub temu pa ne moremo pre¬
zreti, da ne gre za nič drugega kot za precej
agresivno in krvoločno igro.

Spet druge igre pa so bolj edinstvene. Kot naj¬
boljša igra leta je v ZDA letos zmagala igra z
imenom »Olimpijski dekatlon«. Pri tej igri ra¬
čunalnik ne predstavlja nekakšnega nasprotni¬
ka, temveč športnega sodnika. Igralec tekmu¬
je v desetih atletskih disciplinah in zbira toč¬
ke. Igra lahko sam in skuša zboljšati svojo
igro, lahko pa se pomeri s soigralci. Igra je

zelo dovršena. Opremljena je z zvočnimi sig¬
nali za start, z diskvalifikacijami in podobnimi
podrobnostmi, ki sodijo v pravo športno tekmo¬
vanje.

Zanimiva je tudi igra, ki jo igrata dva tekmo¬
valca, vsak s svojim računalnikom. Vsak
tekmovalec lahko ostane kar v svojem domu,
računalnika pa sta povezana prek posebnih
telefonskih priključkov. Igra je podobna znani
igri »potapljanja ladjic«, le da je veliko bolj
zapletena in zahtevna.

Velik del iger ni opremljen le z ličnimi barv¬
nimi podobicami, ki se premikajo sem ter tja
po zaslonu, temveč tudi s prepričljivimi zvoč¬
nimi efekti. Tako na primer pri igri »Boj di¬
nozavrov«, ki jo igrata dva tekmovalca, oba
dinozavra spuščata predirljive napadalne krike
in presunljivo javkata, če ju nasprotnik uspe
ugrizniti v vrat.

iz tehničnega muzeja

Samo Kuščer

balon

Z baloni so se prvi začeli ukvarjati Francozi.
Skoraj v istem času so odkrili tako -balone na
vroči zrak kot balone, napolnjene z vodikom.
Prva balonarja sta bila brata Joseph in Etienne
Montgolfier. Leta 1783 sta odkrila, da se vreč¬
ka iz papirja ali gostega blaga dviga na vročem
zraku nad plamenom. 5. junija istega leta sta
napravila velik balon z obsegom sto metrov
in ga pred javnostjo v Annonayu poslala v
zrak tako, da sta pod njim zakurila ogenj, ki
ga je napolnil z vročim zrakom. Balon je letel
dva in pol kilometra daleč. 19. septembra tega
leta sta z večjim balonom poslala v zrak prve
potnike v zgodovini balonskih poletov — v ko¬
šari, pritrjeni pod balonom so čepeli raca, pe¬
telin in ovca.

Medtem je fizik J. A. C. Charles napravil gumi¬
jast balon, ki ga je napolnil s plinom, lažjim
od zraka — vodikom. Tudi on je uspešno
opravil nekaj poskusov z baloni brez posadke.
Prva človeka, ki sta poletela z balonom, sta
bila Jean-Francois Pilatre de Rozier in Fran-
cois Laurent. V balonu bratov Montgolfier sta
21. novembra 1783 23 minut letela nad Parizom
in preletela razdaljo skoraj devet kilometrov.
V decembru je poletel tudi Charles s svojim

Slika 2. Era zračnih ladij se je končala 1937. leta,
ko je zrakoplov »Hindenburg« v plamenih treščil
na zemljo v Ameriki

TIM 6 • 81/82 283

3-

ii

3 '

>

rk

j,

h

li

lj

a

j. !

i-

a

e

3

!


Slika 1. Prvi polet z ba¬
lonom na topli zrak, ki
sta ga izumila in opravila
brata Montgolfier leta
1783

balonom, spremljal pa ga je Nicolas-Louis Ro¬
bert. Vzletela sta v Parizu in preletela 24 kilo¬
metrov. Pristala sta v majhni vasici, kjer so
domačini, ki so se prestrašili leteče pošasti,
z vilami raztrgali balon.

Iz balonov so se kmalu začeli razvijati zrako¬
plovi — velike zračne ladje za prevoz tovora
in potnikov. Sprva so skušali poganjati balone
kar s človeško močjo, vendar se to ni obneslo.
Zrakoplov na parni pogon je napravil Henri
Giffard in z njim 24. septembra 1852 preletel
razdaljo 27 kilometrov s hitrostjo okoli
10 km/h. Leta 1884 sta inženirja Charles Re-

nard in Arthur Krebs zgradila petdeset metrov
dolgo zračno ladjo »La France«. Njen propeler
je poganjal električni motor z močjo okoli
6 kW. Dosegla je hitrost okoli 23 km/h. Zrako¬
plovi so potem postajali vedno večji in poga¬
njali so jih vedno močnejši motorji — seveda
tudi bencinski. Uspešno so prevažali potnike
med Evropo in Ameriko. To je trajalo do leta
1937, ko je pri pristajanju v Združenih državah
zgorel eden največjih zrakoplovov vseh časov
»Hindenburg«. Tragedija, ki je terjala veliko
življenj, je ljudi prepričala, da je tako potova¬
nje prenevarno.

284  TIM 6 • 81/82

PRODAM radijsko vodeni avto¬
mobilček FUTURA VTS z monti¬
ranim novim 3,5 ccm nemškim
GRAUPNERJEVIM HB. Cena po
dogovoru.

Matjaž Štruklec
Vrbanska ul. 18
62000 Maribor
tel. 062/28-196

PRODAM dobro ohranjeno HO
avtocesto in železnico ter nekaj
tirov.

Karli Dolenc
šaleška 2/c
63320 Titovo Velenje

PRODAM CB postajo POL MAR
VX 2000 z okoli 60 kanali s
piskom, SWR pover meter, ki
meri od 27 do 110 MHz ter do
100 W, dve mobilni anteni —
magnetno 50 cm ter SIRTEL
1,40 m, MATCHBOX za prilagodi¬
tev antene oddajanju, kalkulator
CASIO PW 81 z uro in alarmom,
reflektorske luči za light-show
in light-show (1 kanal) v KIT
kompletu.

Boštjan Konič
Verje 31 c
61215 Medvode
tel. 061/612-547

PRODAM dirkalno kolo AMATER
ali pa ga zamenjam za 40-ka-
nalno CB postajo (možno dopla¬
čilo).

Beno Sever
Cesta na grad 64
63000 Celje

NUJNO KUPIM navadno (kom¬
pletno) kitaro, cena naj ne pre¬
sega 1300 din.

Prodam pa drsalke št. 37/38, še
dobro ohranjene.

Irena Veber
Predenca 6

63240 Šmarje pri Jelšah

PRODAM TV igre z manjšo
okvaro, transistorski sprejemnik,
prav tako potreben manjšega
popravila. Oboje zamenjam za
letalski motorček 1,5 ccm ali za
Walkie-Ta!kie dometa 2 km.
Darko Vrbančič
Gmajna 18

62380 Slovenj Gradec

PRODAM 1C-SOVND generator
76 477, po želji z različnimi she¬
mami vezave.

Asim Maslo
Oblakova 11
63000 Celje

timov! oglasi

UGODNO PRODAM 3-kanalni
light-shovv, UKV oddajnik, IC
vezja: 7490, 7400, 7408, 7512,
7485 ...; transistorje: BD 649,

BD 650, 2 N 5190, MC 7805 CK.
Andi Domitrovič
Vrtna 2

63210 Slovenske Konjice
tel. 063/751-752

POCENI IZDELUJEM ploščice ti¬
skanega vezja po naročilu s foto
postopkom. Vezje prerišite čim
lepše na paus papir s tušem.
Prodam pa 5W ročno CB posta¬
jo PACE z dovoljenjem, mobil
anteno, usmernik in par manjših
VValkie-Talkiev.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

KUPIM Walkie-Talkie. Ponudbe
pošljite na naslov:

Marjan Vrabl
Mariborska cesta 87
62342 Ruše

PRODAM krilo, rep in kabino ja¬
dralnega letala. Krila so dolga
232 cm.

Kupim pa nove svečke za COX
motor 0,9 ccm BABE DEE.

Miran Gosak

Pot na Rakovo jelšo 19/D
61000 Ljubljana

KUPIM CB postajo (najmanj 30
kanalov) z dovoljenjem in carin¬
sko deklaracijo. Cena naj ne
presega 7000 din.

Gaber Lesjak
Falska cesta 2
62342 Ruše
tel. 062/66-217

KUPIM izvenkrmni motorček
(4,5 ali 9 V) za čoln in komple¬
ten letnik revije TIM 1980/81.
Plačam po prvotni ceni.

Uroš Zupanc
Kardeljeva 50
63310 Žalec

KUPIM kompleten letnik revije
TIM 1976/77 ali samo TIM št. 4.
Srečko Šopar
Rudarjevo 8

62393 Črna na Koroškem

IZDELUJEM tiskane ploščice. Ce¬
na cm 2  je 1,30 din. Dovolj je da
shemo narišete na paus papir
in pošljete na naslov:

Danko Prprovič
Prvomajska 35 (pri Bislavec)
42300 Čakovec

PRODAM dirkalno stezo (4 ravne
kose, 12 krivih delov, 4 avtomo¬
bilčke, 4 regulatorje hitrosti,
podstavke in škatlo za bateri¬
je). Prodam še UKV oddajnik —
tovarniška izdelava in japonski
stereo radiokasetnik z 2 dodat¬
nima mikrofonoma.

Gregor Klemenčič
Dobračeva 166
64226 Žiri

KUPIM načrt RC elektro motor¬
nega letala ELKTRO MAX
(Graupner).

Tomaž Kosmač

Celovška 159

61000 Ljubljana

tel. 061/558-326 (po 20. uri)

KUPIM knjige ELEKTRONIKA in

ELEKTROTEHNIKA V SLIKAH.

Peter Babič

Kajuhova 8

61000 Ljubljana

tel. 061/455-334

PRODAM dirkalno kolo ESKA na
tri prestave ali pa ga zamenjam
za malo rabljen vrtalni stroj
(manjši) BLACK & DECKER ali
ISKRA. Stari model mopeda let¬
nik 1968, tank za gorivo zadaj
(TOMOS avtomatik) prodam po
delih.

Boris Škodnik
Slivnica 39

62312 Orehova vas Slivnica

PRODAM izredno dobro ohranjen
RC avto RODEO, izdelek tovar¬
ne ROBBE z motorjem SUPER
TIGRE X 21 RE in dodatno karo¬
serijo. Prodam tudi TV igre.
Janko Rant
Godešič 124
64220 Škofja Loka

KUPIM preverjen in enostaven

načrt za 4-kanalni Iight-show.

Tomaž Rekar

Kvedrova 17

63320 Titovo Velenje

tel. 063/851-756

PRODAM SPAJKALNIK 24 W,
220 V, razne načrte električnih
naprav in računalnik (7 opera-
cij). .

Kupim pa kositer za Iotanje-men-
ko ter vrtljive kondenzatorje
(500 pF, 50 pF, 15 pF, 30 pF).
Davor Lipej
Črne 41 a
68250 Brežice

TIM 6  • 81/82 285

PRODAM ELEKTRO PIONIR,
elektromotor (220 V — 150 W),
light show, ki ne utriplje po
glasbi, in prenosni kasetofon
»BLAJPUNKT«.

Aleš Lazar
Bazoviška 5
65280 Idrija

PRODAM NASLEDNJE naprave
v KIT izvedbi (tiskana ploščica,
shema, material, navodila): HI-FI
NF ojačevalnik: 45 W, 60 W,

100 W, predojačevalnik z regu¬
lacijo barve tona, kojak sireno
10 W, light-show v ritmu glasbe
3x1Q00W,  potujočo luč 10 X
X 1000 W.

Drago Gunčar
Moša Pijade 46
64000 Kranj

KUPIM CB POSTAJO (KIT; 0010
do 20 kanalov, input min. 3 W)
ter naslednji material: IC-TBA
810AT ali CA 3089, CA 1310 (2
kosa); IC uPC1032, UPC1156H (2
kosa); transistorje: BF 266 (4

kose), BF 225 (2 kosa); diode:
BA 243 (8 Kohm), AA 131 (4 ko¬
se), kataloge IC Siemensa ali
motorole.

Marko Rutar
Kranjska 4b
61240 Kamnik

PRODAM 2 DOLGI, 55 krivih,
13 ravnih tračnic, 5 vagonov, 4
navadne kretnice, 3 križišča, 6
stikal, 2 končna tira in 2 pokvar¬
jeni lokomotivi.

Robi Urbiha
Oprešnikova 33
64000 Kranj

PRODAM OSCILOSKOP LBO 31
AO firme Leader, volmeter (0—
30 V) in ampermeter (0—3 A),
integrirana vezja UA 732 (4 ko¬
se), CD 4016 (2 kosa), CD 4029
in CD 4055. Po naročilu izdelu¬
jem 3- ali 4-kanalne regulatorje
svetlobnih efektov (light show),
ki delujejo po binarnem kodu.
Zlatko Waiss
Korčetova 10
62000 Maribor
tel. 062/32-558

PRODAM POPOLNOMA novo
ameriško postajo PALOMAR
SSB5 500 (AM, LSBI, USB) z iz¬
hodno močjo 4,6 W na AM ter
12 W na SSB, GP anteno SIG¬
MA 4 radiali (SWR 1 : 1,1), avto¬
mobilsko anteno LEMM z nosil¬
cem za rob strehe ter namizni
mikrofon s kompresorskim oja¬
čevalnikom, dvojno regulacijo

(barva ter jakost tona) s kontro¬
lo modulacije na dveh VU-me-
trih.

Mitja Fabjan
Regerča vas 164
68000 Novo mesto
tel. 068/23-682 ob nedeljah do¬
poldan

PRODAM TIM letnike 17, 18 in
19, Življenje in tehniko iz let
1978, 1979 in 1980. Komplete
prodam po prvotni ceni, posa¬
mezne številke pa po 10 din za
TIM in 25 din za ŽIT. Prodam
tudi povečevalnik UPA-5.

Rudolf Bregar
Sevno 9

61276 Primskovo

KUPIM VVALKIE-TALKIE dometa
do 5 km.

Robert Goropevšek
62000 Maribor
tel. 062/34-555

PRODAM SPAJKALNIK Monter
100 W, Polaroid 1000, akustično
kitaro Adria ter elektronski ma¬
terial vseh vrst in slušalke 1600
Ohmov. Izdelujem pa ohišja iz
nerjaveče in aluminijaste ploče¬
vine z vsemi odprtinami in iz-
vrtinami — rok dobave 5 dni
po prejemu naročila.

Julijan Košir

Ul. Ivanke Ovijač 6

61215 Medvode

IZDELUJEM PLASTIČNE trupe
jadralnih in motornih RC mode¬
lov letal iz epoxi ali poliestrske
smole. Naredim tudi cele kom¬
plete modelov.

Branko Dežman
Naklo 156
64202 Naklo

PRODAM LED DIODE (5 mm)
po zelo nizki ceni ter RC si¬
stem SIMPROP SSM CONTEST
(16 kanalov) oddajnik, sprejem¬
nik, Ni-Cd akumulatorji, 2 ser-
vomehanizma S-1. Vse je še v
garanciji. Izdelujem tudi light-
show po naročilu.

Aleš Jakuč
Ljubljanska 3/B
61240 Kamnik

PRODAM ELEKTRO PIONIR, ku¬
pim pa vvalkie-talkie (par). Do¬
met najmanj 3 km in pol.

Danijel Miklavčič
Kovor 64
64290 Tržič

NUJNO KUPIM ojačevalnik v
KIT izvedbi 2 x 50 ali več. Ni
nujno, da je v KIT izvedbi.
Slavko Smrdelj
Partizanski hrib 12
66250 Ilirska Bistrica
tel. 067/81-522

KUPIM DOBRO ohranjen in po¬
ceni kasetofon (lahko tudi z ra¬
diom) ter kaširani pertinaks.
Tomislav Zaponšek
Tomšičeva 20
63320 Titovo Velenje

UGODNO PRODAM transforma¬
tor za male železnice (0—12,
V=, 15 V~). Prodam tudi Al
pločevino debeline 0,2 mm, pri¬
merno za izdelavo ohišij.

Vinko Žerjav
Na gaju 29

61210 Ljubljana-Šentvid

KUPIM EKRAN za TV (velikost
39 cm RR Niš), vvalkie-talkie
2 00 SEG 30, manjši transistor-
ski sprejemnik, avtoradio-kaseto-
fon in foto povečevalnik ter raz-
vijalno dozo.

Dušan Antolovič
Bizeljsko 4a
68259 Bizeljsko

PRODAM USMERNIK (220 V —
12 V, 9 V), potenciometre, tri-
merpotenciometer, univerzalni
merilni instrument MINIMER 1,
tongenerator za telegrafijo, ra¬
čunalnik REX 8 ter načrte elek¬
tronskih naprav. Ves omenjeni
material zamenjam za rabljen
enooki fotoaparat ZENIT ali za
par vvalkie-talkie (3—5 km).
Davor Lipej
Črne 41 a
68250 Brežice
tel. 068/61-700

PRODAM NAČRT digitalne ure
z MM 5314 in digitalni voltme-
ter. Za obe napravi imam izde¬
lani tiskani ploščici po foto po¬
stopku. Prodam tudi knjigi Elek¬
tronika in Elektrotehnika v sli¬
kah.

Stanko Hojnik
Kopivnik 11
62313 Fram

PRODAM INTEGRIRANO vezje
SN 76477 N in ICL7107 primeren
za gradnjo voltmetra in rele PR
15 E04. Priložim tudi načrte in
podnožja.

Marko Megedič
Cesta na Brdo 62c
61111 Ljubljana
tel. 061/265-403

286 TIM 6 • 81/82

PRODAM REGULATOR hitrosti,
3 letnike Tima (80/81, 79/80,
77/79) in še 2 kompleta avto¬
ceste Mehanotehnike.

Kupim pa 8 celic 1,2 Ah po
možnosti znamke VVARTA.

Dušan Mihelič
Pod hribom 22
61000 Ljubljana

PRODAM VRTLJIVE kondenzator¬
je in 8-ohmske zvočnike. Ku¬
pim pa 1600-ohmske.

Robert Vrček
N.H.M. 19
68290 Sevnica
tel. 068/81-528

PRODAM naslednji material N
sistema za železnico: 3 cister¬
ne, 1 zaključni vagon, 1 zaprti
vagon, 6 rudniških (komplet),

1 lokomotiva (triosna), 2 levi in

2 desni kretnici, 18 krivih in 2
ravna tira. Morebitnemu intere¬
sentu za ves material dam lo¬
komotivo, potrebno manjšega
popravila.

Matjaž Mirt
Gubčeva 6
68240 Krško
tel. 068/72-971

KUPIM par vvalkie-talkie kakršne¬
gakoli dometa in vse vrste ra¬
dioamaterskih načrtov.

Srečko Lukovnjak
Radenci p. p. 24
69252 Radenci

PRODAM 5 servo mehanizmov
firme GRAUPNER VARIOPROP
št. 3765, primernih za letalo,
avto ali ladjo.

Rado Por
Finžgarjeva 19
64260 Bled
tel. 064/78-221

NUJNO KUPIM polprevodniško
fotodiodo iz galijevega arzenida.
Fotodioda mora imeti vzporedno
zbrušeni mejni ploskvi.

Toni Verdenik
Ptujska gora 5
62323 Ptujska gora

PRODAM snemalno kamero KO¬
DAK SUPER 8 ameriške izde¬
lave.

Matej Marc
Prešernova 17
65270 Ajdovščina
tel. 065/62-204

PRODAM 2-, 4- in 6-kanalno RC
napravo in light-shovv 3- in 4-ka-
nalno ter eksplozijski motorček
1,5 ccm, 2,5 ccm in 4,0 ccm.

Kupim pa revije Tim št. 5 letnik
1981 in komplete letnika 79/80,
78/79, 77/78, 76/77 in 75/76...
Kupim tudi več modelarskih pro¬
spektov, makete in drugo litera¬
turo (Carrera kolekcija ...).
Vladica Stankovič
Proleterskih brigada 11/3
18500 Vranje

PRODAM naslednji material: CA
3130, CD 4011, TDA 1028, TDA
1029, LM 3914, CD 4528, CD
4026, CD 4047; voltmeter AK
50 V, KIT stereo DECODER, pred-
ojačevalnik STBA231, lak posi-
tiv-20, diode 1N821, nekaj kata¬
logov, styroflex kondenzatorje
in drugo ter gramofon ELAC
50 II.

Vinko Janežič
Volčji potok 14
61235 Radomlje

NUJNO KUPIM naslednje števil¬
ke Tima: letnik 70/71, št. 1, 3,
8 in 75/76 št. 4.

Aleš Renar
Vipava 246/a
65271 Vipava

KUPIM dobro ohranjen eksplo¬
zijski motorček 3,5 ccm. Navodi¬
lo za sestavo metanola in 5 ža-
rilnih svečk. Dokupim tudi eliso
20 cm.

Vidko Skočir
Drežniške ravne 2
65222 Kobarid

PRODAM RC 4-kanalni oddajnik
in sprejemnik, narejena po na¬
črtih iz Tima. Vse je preizku¬
šeno.

Ivan Golob
Šmihelska cesta 17
68000 Novo mesto

PRODAM avto na žično vodenje
(BMW TURBO). Je zelo dobro
ohranjen.

Franci Marinšek
Jelovškova 5
61234 Mengeš

NUJNO KUPIM 4—8-kanalno na¬
pravo, ki ima več kot 27 MHz.
Zraven kupim tudi vse kable in
priključke, ki spadajo k napravi
za povezavo med predmeti.
Prodam pa po ugodni ceni
GRAUPNER celice VARTA 6/RS
H 1,2; 7,2 L 1,2 Ah.

Boštjan Vertačnik
Rašiška 1
61000 Ljubljana
tel. 061/554-409

KUPIM slušalke z dušilci, kupim
pa tudi načrt za vvalkie-talkie s
podrobnim opisom izdelave in
dometom 15—20 km.

Igor Kovič

Stara ulica 12

69000 Murska Sobota

KUPIM bencinski, dieselski ali
eksplozijski letalski motor z eli¬
so in gorivom od 0,2 do 1,5 ccm.
Zraven je lahko vse potrebno
za vžig, po možnosti naj bo mo¬
tor COX LABE LEE 0,8 ccm.
Niko Cigler
Polzela 209
63313 Polzela

PRODAM nedokončan ojačeva¬
lec VVINTON (iz Galaksije).

Robi Stražišar
Iztokova 80
65000 Nova Gorica

PRODAM ojačevalnik 80 W, ima
4 vhode in za vsak vhod svojo
regulacijo.

Marko Mežan
Zabreznica 53
64274 Žirovnica

KUPIM balso, 2 modelarski gu¬
mici, prereza 1,5 X 1 mm, dolži¬
ne 335 mm.

Miran Ferjančič
Goče 1b
65271 Vipava

KUPIM IC — 723 (2 kosa), NE
555 (3 kose), LM 3914 (1 kos),
pA 741 (5 kosov), kondenzatorje
2,2—4,7 uF/12 V (3 kose), pA 709
(1 kos v kovinskem TO-9 ohišju).
Polde Pakar
Ševlje 36
64227 Selca

KUPIM blok kondenzatorje 47 hF/
630 V (27 kosov), diode 1 N 4007)
1000 V (27 kosov), upore 3M3
(10 kosov), zener diodo 5,5 V (1
kos). Prodam elektropionir, Pony
expres z manjšo okvaro.

Polde Pakar
Ševlje 36
64227 Selca

KUPIM gramofon za čim nižjo ce¬
no — naj bo v brezhibnem sta¬
nju, lahko je tudi brez zvočni¬
kov.

Janez Kosi
Radenci 33
69252 Radenci

tel. 069/73-108 samo popoldan

timov a zgodbica

Mildred Downey Broxon

vir učne
snovi

Prevedel Žiga Leskošek

Negotovo je stala in mežikala v mozaik svet¬
lobnih lis, ki so nejasno presevale temino pred
njo. Učilnica? Vonj knjig in toplega, nekoliko
zadušljivega zraka, polnega krednega prahu, jo
je spominjal na učilnico. Obrabljen, masiven
leseni podij se ji je zdel znan, pred njo pa je
v medlem svetlikanju zaznala slaboten odsev
bodisi stekla ali plastike. Ni mogla videti, kdo
je sedel pred njo v temi in jo opazoval.

Razred se je vznemiril v pričakovanju, ali pa
mogoče zaradi nestrpnosti. Bilo je očitno, da
mora nekaj storiti. V beležnici je imela zapisa¬
no: zgodovina Zemlje. Zemeljska zgodovina?
To je bila zelo zahtevna učna snov. Ni se mogla
spomniti, če jo je že kdaj učila. Pravzaprav se
ni mogla spomniti, kako se je sploh znašla tu.
Je bila v kaki novi učilnici? V novem prizidku
univerze? Zakaj pa so potem privlekli sem sta¬
ro pohištvo? Mogoče je že prestara in jo bodo
upokojili, če bo preveč pozabljala. Odkašljala
se je.

»Zdravo, moje ime je dr. Ellen Donally, pouče¬
vala pa bom...  zgodovino Zemlje,« je dejala,
ko je s kratkim pogledom še enkrat preverila
napis na-beležnici. Za trenutek je zastala in se
zazrla v temino. Prednji del sobe je bil blešče¬
če razsvetljen in zaslepljena ni mogla razbrati
posameznikov v učilnici in oceniti odziva. »Naj¬
prej bi rada, da mi vsak od vas pove, zakaj se
/e odločil obiskovati moja predavanja.« Tako.
Menila je, da ji bodo odgovori obudili spomin.
Gez nekaj trenutkov je tišino pretrgal enoličen
kovinski glas. »Proučujem naključne oblike živ¬
ljenja rumenih pritlikavih zvezd.« Ellen je me-
žiknila.

Kovinski glas se je znova oglasil v nekoliko
drugačnem tempu. »Moji predniki so v davnih
časih obiskali Zemljo, želim spoznati, kaj so
videli, in izvedeti, če se njihova takratna de¬
lanja kakorkoli odražajo v Zemljini zgodovini.«
Iz mozaika medlo sijočih svetlobnih lis je po¬
novno zaslišala isti glas. »Pročevanje življenj-
s kih oblik, ki so zasnovane na ogljiku, mi je
v  razvedrilo.«

TIM 6  • 81/82 287

Mehanični glas, ki je verjetno pripadal preva¬
jalni napravi, je nadaljeval. »Fiziologija slanih
voda, starodavne mitologije, vpliv sistema dveh
planetov na psiho inteligentnih bitij, tipična
umetniška dela sektorja Sirius ...«

Medtem, ko so ji naštevali razloge, je z nasme¬
hom prikimala vsakemu govorniku, pod njenimi
znojnimi rokami pa so na podiju ostali vlažni
madeži. Nič, kar je slišala, ni moglo obuditi
njenega spomina. Vse skupaj bi bila lahko šala,
a saj je bila med študenti, ki so menili, da ob
njenih predavanjih preteklost oživi, vendar pri¬
ljubljena. Le kdo neki bi se tako trudil, da bi
zbegal neko starko?

Preletela je prvo stran svojih zapiskov. Čeprav
jih ni videla še nikoli prej, ji je bilo izrazo¬
slovje tako znano, kot da bi jih napisala ona
sama. »Zgodovina Zemlje?«

»Ker je danes prvo predavanje, bomo končali
bolj zgodaj, da si boste lahko ogledali stro¬
kovno gradivo.« To je bilo dovolj varno, saj je
vendar morala imeti nadomestno učno gradivo.
Študentom je dajala na voljo knjige, slike in
celo ročne izdelke iz svoje zbirke, da so se
lažje učili. Ozrla se je v beležnico. »Prihodnjič
bomo obravnavali nastanek Zemlje in geološka
obdobja do dobe plazilcev. Na svidenje.«
Slepeča rumena svetloba je ugasnila. Za trenu¬
tek je kot v kaki ogromni draguljarni videla
vrste svetlečih posod, ki so žarele v rdeči ali
modri svetlobi, nekatere napolnjene s tekočino,
druge zamegljene z izparinami.

Trenutek zatem je učiteljica nenadoma obstala.
Zgrbljena postava je negibno stala za lesenim
podijem. Nek študent, ki se je ozrl k predaval-
nemu odru, je pripomnil. »Mar niso ti nado¬
mestki osupljivi? Nič čudnega, da so preda¬
vanja o starodavnih kulturah tako priljubljena.«
Besede so bile prevedene in nek študent je
odgovoril.

»Da. Zavedajo se, veš. Zgodnji modeli so bili
preveč mehanski, novi pa so skoraj živi.«

»To odpira zanimivo vprašanje,« je dejal prvi
študent. »Na nek način so seveda živi, saj pre¬
živijo vsaj njihove osebnosti. To je edini možni
način, da spoznamo, kakšna so bila bitja v res¬
nici. Sprašujem pa se, kako se počutijo, ko
preživljajo večnost v mirovanju.«

»No, saj se nikoli ne izrabijo,« je odvrnil drugi
študent.

Učilnica je bila prazna. Na predavalnem odru
je neodvisna od časa dr. Ellen Donnaly negibno
stala in v časovni brezkončnosti čakala na novo
predavanje.

288 TIM 6 • 81/82

za ugankarje

VSILJIVCI

FIZIK — BIOLOG — KLEPAR —
ARHEOLOG — PENTODA —
TRIODA — DIODA — ELEKTRO¬
DA

PERM — TRIAS — JURA —
KREDA

ZEMLJA — LUNA — VENERA

— MERKUR

KVADRAT — ROMB — ELIPSA

— TRAPEZ

POMOL — REMORKER — ŽER¬
JAV — DOK

Iz vsake gornje četverice izloči¬
te pojem, ki ne sodi zraven. Pri¬
mer: k četverici KRIPTON —
RADON —- RADIJ — KRESON
ne spada RADIJ, ki ni žlahtni
plin, ampak radioaktivna prvina.
Po vrsti brane začetne črke iz¬
ločenih besed dajo znanega
nemškega astronoma, ki je po¬
stavil tri važne, po njem imeno¬
vane zakone in sestavil poseben
daljnogled (Johann, 1571—1630).

GRŠKE ČRKE

H ------~:~.

P ...—....

2  .......-.

Y .......,...

A .......-.

Q ...-.-...

N .....-.

Uganite imena grških črk na le¬
vi in jih vpišite na pikice v
ustrezni vrsti. Po vrsti brane za¬
četne črke dajo še eno grško
črko. (y)

AVTOMOBILSKE OZNAKE

NI .....

vk..-.....L...

ZG .....

CE ..........

V2 ........

KŽ.....

DU ........

Vsaki avtomobilski oznaki na
levi pripišite kraj, ki ji pripada.
Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti
brane zadnje črke krajev še me¬
sto v severni Dalmaciji z avto¬
mobilsko oznako Šl.

POSETNICA

RADO LEM

Rado ima tehničnega konjička.
Kaj je v prostem času?

UGANKA

Možic zardi,
promet stoji,
porumeni —• zahrumi,
pozeleni,— vse drvi!

UGANKA

Štiri obleke
za eno leto,
primerne za sneg
in za pripeko.

TRIZLOŽNE BESEDE

AN — CA — CA — GOS — JA

— KA — KA — MAN — MON

— NA — NA — NO — OP —
RU — RU — SA — STO — TAK

Iz navedenih zlogov sestavi de¬
vet trozložnlh besed, ki jih za¬
htevajo spodnji opisi. Srednji
zlog je pri vseh besedah enak
in ni podan.

1. siva, krhka kovina (Sb), 2.
majhna ruta, 3. decimalni del
logaritma, 4. stoti del, 5. nauk
in spretnost o oblikah, metodah
in načinih bojevanja, 6. ročnost,
spretnost, nastala iz privajeno¬
sti, 7. nauk o svetlobi, 8. kratko
poročilo, zapisek, 9. pojedina ob
kakem pomembnem dogodku.

Po vrsti brane začetnice vseh
besed dajo priimek ameriškega
vesoljca, ki je kot prvi človek
21. VII. 1969 stopil na Luno
(Neil).

ENAČBA

1 23456789  = 9
Med števila od ena do devet,
ki so urejena po vrstnem redu,
vpiši znake za seštevanje, od¬
števanje, množenje in deljenje
tako, da dobiš rezultat 9. Plus
uporabi štirikrat, minus dvakrat,
krat in znak za deljenje pa po
enkrat. (V pomoč še to: za vsa¬
kim uporabljenim znakom izra¬
čunaj rezultat!) Bo šlo?

IZ ENIC STOTICA

Imaš pet enic (številk 1). V ka¬
teri dve števili jih moraš zdru¬
žiti in katero računsko operaci¬
jo moraš izvesti s tema dvema
številoma, da bo rezultat točno
100 ?

KOMBINACIJA Z ZLOGI

AN — CU — EN -- LA — LO

— LON — NA — NJE — NJE

— O — Pl — RA — STI —
TOL — U — U

S pomočjo gornjih zlogov sesta¬
vi 8 trozložnih besed. Srednji
zlog vseh besed je enak in ni
podan.

1. sunkovito potegovanje, 2. pre¬
žvekovalec iz družine žiraf, ki
živi v pragozdovih ekvatorialne
Afrike in so ga odkrili šele leta
1891, 3. popularna partizanska
trilogija slovenskega pisatelja
Toneta Svetine, 4. priprava, s
katro sklenemo ali prekinemo
električni tokokrog, 5. skupno
ime za glasbila, ki jih uporab¬
ljajo za izraz ritma, 6. tkanina
iz umetnega poliamidnega vlak¬
na, 7. glavno mesto Turčije, 8.
vriskanje.

Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti
brane začetnice vseh besed pri¬
imek slavnega francoskega razi¬
skovalca morskih globin in borca
za zaščito narave (Jacques, rojen
1910).

OBRNJENA BESEDA

NIMATE pojma
katero blago,
bi za zavese
dobro bilo!

ŠTEVILČNICA

Ista številka pomeni isto črtko.
Najprej reši ključ, tako da k vsa¬
ki številki pripišeš ustrezno
črko. Potem jo s pomočjo šte¬
vilk prenesi v spodnje zapored¬
je, kjer boš dobil neko misel.

Ključ:

1 23456378  — menjalno
gonilo za menjanje in pretikanje
hitrosti pri motornem vozilu,

9 10 11 12 13 3 12 14 15 —
medsebojna povezanost dogod;
kov, od katerih so nekateri
vzrok za druge,

16 1 17 — dihljaj.

Misel:

8 16 12 11 — 7 1 5 — 1 5 6 12
— 15 5623 15 5 — 73 —

9 2 6 7 8 12 — 9 10 15 11 5 4

3 12 14 15 7 — 6 5 17 8 12 —
35 11 2 16 7—9267 13 5
14 15 3 5 — 16 2 6 5.

POSETNICA

VLADO T. MORSE

Katera amaterska dejavnost na¬
vdušuje Vlada?

slikovna križanka

Pavle Gregorc

Robert A. Heinlein, TUJEC V TUJI DEŽELI, v dveh
knjigah (304 + 286 str.) italijanska vezava, 300 din

Avtor ljubiteljem znanstvene fantastike nikakor ni neznan
— saj je bilo prevedenih že več njegovih del v slovenščino.
»Tujec v tuji deželi« pa je roman, ki ga štejemo med te¬
meljna dela znanstvene fantastike in je doživel že veliko
prevodov in ponatisov. »Tujec«, o katerem govori roman, je
človek, ki je bil rojen in vzgojen človeškim staršem na
Marsu. Kose v prihodnjem, 21'. stoletju, pojavi na Zemlji, se
izkaže, da ima nenavadno moč in možnost, da bi dobil
neomejeno oblast nad Zemljani, vendar to ni njegov
namen. Narobe: želi jih rešiti njihovih tegob in jim dati boga¬
tejše, svobodnejše življenje. Toda vladajoča družba tega
ne sprejme, in Mike Smith, človek z Marsa, umre v tej »tuji
deželi«, a za njim ostanejo njemu zvesti »vodni bratje«, ki
bodo razširjali njegovo idejo ljubezni in svobode med ljud¬
mi.

Josef Nesvadba, TARZANOVA SMRT, 260 strani,
italijanska vezava, cena 150 din

V knjigi predstavljamo slovenskim bralcem izbor Ne-
svadbovih krajših del, ki jih druži ena od pisateljevih značil¬
nih potez — pisatelja zanima predvsem posameznik in nje¬
gove stiske in ne družba, ki pa ga avtor vseskozi sooča z
njo. Posebna privlačnost teh zgodb pa je, da imajo v večini
za izhodišče resničen dogodek, pojav ali osebo — Tarza¬
na, snežnega moža — le da je Nesvadba našel za vse
drugo, fantastično razlago, drugačen razplet, drugačno
usodo.

Po zapletu in dinamiki v mnogočem spominjajo na detek¬
tivske zgodbe, zato bralca tako potegnejo s seboj, da jih ne
more odložiti, dokler ne obrne zadnje strani.

MAVRIČNA KRILA, 276 strani, italijanska vezava,
cena 150 din

Izbor izvirnih slovenskih znanstvenofantastičnih novel, ki
sojih napisali B. Grabnar, B. Gradišnik, G. Strniša, V. Peč¬
jak in F. Puncer. V zgodbah bo bralec našel vse tiste značil¬
nosti in kvalitete, ki jih išče v znanstveni fantastiki: od poe¬
tične zgodbe o deklici-metulju prek čudno sprevrženih
medčloveških odnosov porabniške družbe do zgodbe o
super dirkaču-robotu.

Naši naročniki imajo — kot vedno — pri nakupu posebne
ugodnosti: 20 % popusta in možnost obročnega odplače¬
vanja.

Uredništvo založbe

tafzanbra Q
smrt

r , ^

<r