11. številka. z ah toreK 26. j anuvarlj a i (T Trste, ▼ t«rak zjltr^j M. jniTirijt 18*7.) Tefaj XXII. „■DINOBT" lAaj« pa trikrat it tadea t Uatth ti. daajik ab toaklk, Aatvtklk ia aobot»h. Zjatraaje isdaaja ia-haja ak I. ari sjatraj, Tiiiri« pa ak 7. ari vaiar. — Obajaa iadaaja ataaa: ■a JelaaBeaee . f. 1.—, lavaa Avrtrtja f. l.M ■a tri mm . . , I.— ... aa pel lata . . . •.— . , , ».— ■a vaa lata . . „ 13.— . . .11.— Naroiala« I« plaiovatl »M™! ■■ uriMi kriz prllozsao uriiilii m oprave ozira. Patanaiisa iterilka ae dobivaja ▼ pia-dajalaiaak tabaka v 1ratu pa S ari. iiTti Tlita pa S uri. EDINOST V Glasil« altv«iik«|i p»lilila«|a rimitva za Primorska, Oflaai aa rthit pa tarifa t polita; x& aaalava i dakaliat irkaari ne plalaje praater, kalikar abaega navadnih vratia. raalaaa, aa.rtaiaa in javna »hvala, da. aiaii eglaai itd. aa raianajo po p^codbi Tai dapiai aaj aa paiiljajo aredniitva aliea Caaenaa, it. IS. Vaako pi*na« mora kiti fraakavaae, ker nefrankavana aa na aprajaaiaja. Kekepiai ia na vraiaja. Haraiaiaa, raklaaiaeije ia *giane apra-janaa uprmvniitvo alien Mohae pie-aal« hit. S. II. aadat. Karainiiio ia eflaaa ja plaiavati laaa Trat. Odprte reklama tii« aa praata poštnine. 1V( P *Mm0*H J« m—" Finis coronat opus. Predvčerajšnjem je bil javni shod v svetem Križa. XVII. shod v tržaški okolici, kija je sklicalo pol. društvo »Edinost*. In ako prištejemo ie shod t Marezigah, občine pomjanske, potem moram" zabeležiti, da je to druitvo t treh sesecih nastopilo javno osemnajstkrat. To je vsakako Jsp kos dela in truda. Predvčerajšnjem je bil zadnji shod v propagiranje ideje za osnntje skrajnega glavarstva. Dne 18. oktobra m. 1. je bil prvi na rodoljubnem Prošeka, včeraj zadnji v istotako rodoljubnem Križa. Sijajno so se zapričeli ti shodi, a — to rečemo lahko mirno vestje — ie sijsjneje završili. Finis coronat opus. Ako hočemo označiti vspeh teh shodov, moramo reči na kratko, da je isti visoko nadkrilil vse naše nade. Na takih tleh, ob takih okolnostih, ob toliki demoralizaciji, ob tolikem pritisku od mogočne strani, ob tolikem hujskanju pa ni lahko prirejati shodov. To je vendar jasno. Vsaj takih shodov ne, ki bi se vršili brez hrupnih prizorov, brez protestov od stani zasljepljenih življev. Saj vemo vsi, kako lahko je vreči seme razpore med priprosto in poleg tega razburjeno ljudstvo ; le jedna iskrica in plapolajoči plamen je tu. Da srno odkritosrčni: mi smo pričakovaii prav za trdno, da pride do burnih prizorov na na-iih shodih, da bode strastne opozicije od take strani, ki je pristopna nam sovražnim vplivom, bodisi zbok uevednosti, ali pa zbok umazane sebičnosti. Računali smo z vsemi eventuvalnostmi, ali šli smo na delo ono srčnostjo, kakoršne treba v takih kritičnih časih, v katerih živimo mi. Naši nasprotniki so skopali že velik grob in ga širijo še vedno — in v ta grob bi hoteli pahniti aašo narodnost na tržaškem ozemlju. Ob tem grobu tava naše Ijudstve ; par zgrešenih korakov in narodnost naša bode — v grobu. To so kritični, usodepolni trenotki; v takih časih ni da bi rodoljubje premi-iijali iu poštavali razne pomisleke, ampak treba delati, hitro delati. V takib usodnih trenotkih narod neba varuhov, angeljev varuhov, da ga opo- PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 1» ROMAN. — Francoski apiaal Alphonso Oaudet, preložil Al. B. — O svitu pliiove luči so sestavljale te blede Parižanke, izbirajoče bisere, ki so bili isto tako bolehno bledi kakor one, prav britko podobo: zdelo se je, kakor da imajo isti prevarljivi lesk, isto krhkost kakor ponarejeno dragotinje. »Ali si videla Adelo Pageovo v „Treh mušketirjihw Iu Mćlinguea ? In Marijo Lanrentovo? O, ta Marija Laurentova!*... In v belem odseva bisernic, katere so držale v rokah, pokazali so se pred njimi obrobljeni plašči igralcev in vezene oprave gledaliških princes. Po leti je bilo manj opraviti: bilo je to tako imenovana .mrtva sezona*. V največji vročini, med tem ko je bilo za zatvorjenimi šalazijami doli na cesti slišati ponujanje mirabellskih in reiueclaud-Bkih sliv, naslanjale so delavke glave ob inizo ter trdo spale. Ali pa je uia Malvina v zadnjo sobo, izprosila si od gospodičine Le Mire snopič .Časnika za vse* ter drugim na glas čitala iz njega. A Chibeova hčerka ni imela rada romanov. zarjajo na nevarnost, da ga odvračajo od propada, od skopanega mu greba. Tudi mi se nismo smeli pomišljati, ampak nastopiti odločno, naj že pride, kar hoče. A prišlo je drugače nego smo se — bali! Bilo je sicer hrupiih prizorov na naših shodih, toda isli niso bili obrnjeni proti nam, ampak proti našim nasprotnikom. Tudi v hrupnih prizorih bilo je soglasje med našimi okoličani in lahko rečemo, da ie nikdar se ni naša okolica združila v tako harmonično, impozantno manifestacijo, nego se je ua sedanjih shodih. Razprave so bile povsod animirane, a resolucije so se sprejemale soglasno in z navdušenjem, »osebno pa ona za osnutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Vse je bilo uverjono, da tako ne moremo naprej, ako se hočemo rešiti. Tu treba seveda male pripombe. Govoreči o .vsej okolici* nismo hoteli reči, da smo tudi vse nasprotnike dobili na svojo stran. Tako domisljevanje bi značilo neodpusten optimizem. Kakor prej imauio tudi sedaj po okolici še veliko nasprotnikov in zasljepljencev, in se moramo že danes pripraviti ua skrajne napore o predstojećih volitvah, ako si hočemo ohraniti svoje pozicije. Črv se je zajel pregloboko, da bi ga mogli zatreti tako biro. Ali kar smo dosegli, znači vendar gotov velikanski moralni dobiček : kar je našega, se je vzbudilo iz apatije in mrtvila!! Po okelici veje sedaj svežeja sapa, katero občutijo tudi nasprotniki notri do kosti. To pripoznavajo sami v svojih glasilih. Te sveže sape so se tudi zbali nasprotni agitatorji, da si niso upali ni ziniti na naših shodih. To je velik dobiček, ki ga beležimo ponosom in zadovoljstvom. Finis coronat opus. Shod v sv. Križu je aajsijajneje kronal naše delo z dejstvom, da nam je dokazal, da tam nismo le oživili naših ampak da so stopili na našo stran tudi oni, ki niso bili nasidosedaj. Število nasprotnikov v sv. Križu se je skrčilo v malo peščico! Slava Križanom! Prelepi vspeh naših shodov po okolici, pri-lejenih v ta namen, da se okolica nekoliko osvobodi iz spon mostne oblasti, priča torej, da .smo udarili na pravo struno. ■■——.»m «WUi Nosila ga je v glavi svojega, ki je bil dokaj bolj zanimiv od vseh drugih. Nič ni moglo pn njej izdati, da bi bila pozabila tvornico. Kadar je zjutraj ob očetovi roki ostavljala svoje stanovanje, je vselej pogledala v tisto stran. Baš tedaj so stroji pričenjali delati. Visoki dimnik je puhnil iz sebe prvi črni oblak dima. Sidonija je mimogrede slišala klicanje delavcev, krepke, votle udarce drogov pri tiskalnicah, silno, jednakemerno pehanje strojev — in vse to delavsko vršenje, združujoče se v njenem spominu s spomini ua krasue veselice in modre kočije, jo je trdovratno zasledovalo povsod. To je donelo glasneje aego-li ropotanje om-nibusov, glasovi klicarjev, šumenj« deževnice v koritih. Cel6 v ateljeji, ko je izbirala svoje ponarejene biserje in zvečer pri stariših, kadar je po večerji pri oknu v veži dihala čisti zrak ter skozi noč neprestano zrla tja proti samotni mračni tvornici, bilo jej je na uho neumorno vršenje kakor da njene tihe misli spremlja neprenehljiva godba. .Dekle se dolgočasi, gospa Chfebeova... Treba jej kratkočasenja... V nedelo jo popeljem na kmete*. Ti nedeljski izprehodi, ki jih je prirejal vrli O tem smo bili uverjeni mi od prvega začetka, da je ai druge rešitve za našo okolico. Žalostio je sicor, da moramo državo prositi varstva. Ali kaj čemo ? Sedanje položonje naše je sad državnih zmot; uprav vsled teh zmot so naše moči oslabele tako, da ne moremo popraviti svojimi močmi, kar je greiila država. Ob dosedanjih razmerah in okolnostih bijemo boj brez upa zmage, kajti orožje v tem boju je prejednako. Nasprotniki s kanoni, mi pa niti s puškami na kamen, oni v ugodnih pozicijah na višinah, mi v soteski doli v nižavi: kdo naj prepreči o takih okolnostih — poraz na naši strani P! To naj bi pomislili oni, od katerih smo morali čuti očitanja, da se tako rekoč pregrešamo zoper splošno načelo vsega naroda slovenskega: zoper blagonosno in svobodnostno načelo avtonomije \ Ne, niti na te naše nesrečne razmere se nočemo sklicevati v opravičenje svojega nastopa za okr. glavarstvo. Ne treba tega! Saj se nismo ni za las zagrešili proti avtonomiji v naši okolici, to pa ne iz najjednostavnejega vzroka, ker ta n&&a okolica nikake avtonomije nima. Vasi z 1000, aooo prebivalci nimajo ui najmanjega upliva ni na gospodarstvo, ni na šolstvo, ni na druge kulturne potrebe, d&, niti te pravice nimajo naši okol kmetje, da bi si smeli po svoji volji, izbrati bornega — poljskega čuvaja 1 Vse take organe jim dekretuje absolutistična mestna oblast in ti organi mee pod nikako kontrolo od strani ljudstva, ampak eo — nad ljudstvom — Gessleriev klobuk. Gorje mu, ki se ne klanj a pred tem klobukom! Samouprava je izraz samostojnosti, a kje je ta s a m o s t o j u o s t, kje je tu le senca samostoj n o s t i P Ne, o sedanjih razmerah velja okoličanu: molči, plačaj in ne zaneri se ca-povilu in poljskemu uivaju! Ali sine se res zagrešili zoper načelo avtonomije? Kdor tako trdi, temu se ne sanja o absolutistiški upravi v naši okolici. Potom okr. glavarstva hočemo doseči, da bode naša okolica dihala svobodneje — in ko bode dihala svobodneje, se bode tudi laglje borila za pravo samodoločbe v upravljanju lastnih stvari; torej — za avtonomijo I Risler, da bi Sidonije kratkočasil in razveseljeval, so le še poviševali njeno nezadovoljnost. Take dni je morala ustajati že ob štirih zjutraj, kajti reveži si morajo vsako veselje kupiti za kakšen trud. Vselej je bilo še zadnji hip treba popraviti kako obleko ali prišiti kak obšiv, da se je osvežilo neizogibljivo lilasto oblačilo z belimi progami, katero je gospa Chebeeva vestno podalj-šavala vsako leto. Chćbeovi, Rislerja in sloveči Delobelle so vsolej zajedua odrinili. Samo Dćsirće in njena mati sta ostali doma : rovica, katero je poniževala njena hiba, ni hotela ostaviti svojega naslonjača, in gospa Delobelleova je ostala doma, da jej je delala druščino. Razven tega nobeea njiju ni imela prilične toalete, da bi se zunaj pokazala poleg velikega moža : to bi porušilo ves učinek njegovega bitja. Ob odliodn so je Sidonija malo odobrovoljila. Pariz v rožni megli julijevega jutra, kolodvori polni jasuih poletnih oblek, pokrajina, hiteča mimo voznih oken, potem svobodno gibanje, tista kopolj v čistem zraku, katerega je hladila voda reke Seine, lesovje osveževalo, cvetoča livada iu klasja polno polje z vaujavami napolnjevalo — vse te jo je za jed^n hip omamilo. (Prid« »«.) Kdor nas hoče t!* nsw razume ; kdor „ . ^ noče, da smo grešili zoper načelo ra po V»e« ^ r t ..olje, temu ne moremo pomoči! V tolažbo na » je, da je vse, kar je zavednega v naši okolici, pokazalo, da razume nase nakane iti da jih odobruje. Tako j« bil« na prvem uhoda, tako je bilo predveoraojem r sv. Križu. In tu še posebno impozantno, zato vskiikamo zopet patrijo-tiškim zadoščenjem : Finim coronat opus. 0 iztirjevanju davkov. - Umesten nasvet. Govoril poslanec dr. Laginja v seji zbornice poslancev dne 8. jauuvarja 1897. (Dalje.) Zadnja sodnja dražba naj bi bila dne 16. oktobra 1896. in zastopnika te stranke se je videlo umestno, ker ni mogel ničesar doseči zoper davčni urad, da se v interes« straike obrne do finančne prokurature v Trstu, kjer je torej pojasnil stvar in je prosi!, da se zaustavi eksekutivua dražba. Finančna proknratara je hvalevredno hitrostjo istega ali naslednjega dne, potem, ko se je uložila prošnja, ugodila prošnji za zaustavljenje z odlokom št. 18940 in je gledć na daljnjo prošnje, da bi se stranki izročil precizovan in natanjčen račun o vseh zaostankih, pridodala, da se to zgodi od strani davčnega urada v Motovunu. Kolikor je meni znano do tega trenotka še nista došla strankam tak račun in tako obvešče-nje, in jako lahke mogoče je, da se sedaj, ko se bli-iamo spomladi in ko ljudje ničesar nimajo več v hiši, zopet zaprosi za eksekutivao dražbo radi onih 1107 gld. in nekoliko novčičev dolga, ki ne obstoji več. Kakor rečeno, ta slučaj je bil predmetom interpelaciji v tej visoki zbornici, in sicer nekako pred dvemi leti, in jaz menim, da bi bil vendar enkrat čas, gospoda moja, da se stori kraj takim nepristojnostim in da bi se vzelo v varstv* dotično stranko ne glede na to, da-li je ista slučajno zastopana po poslancu, ki ni posebno priljubljen jednemu tamošnjih gospodov, ali ni zastopana, in ne glede na to, da je dotični državni poslanec slučajno odvetnik, in da dobiva ali ne dobiva par goldinarjev za svoj trud, kakor je tako v tem slučaju. Navel bi lahko iz svoje prakst stotine slučajev, stvarij, na katerih se človeku lasje ježfi. Nočem nadlegovati visoke zbornice s tem, saj so te stvari po mnogih pritožbah znane najvišim administrativnim oblastim in miuisterstvu. Jako ob* žalovati je, da reševanja v takih stvareh, toliko na finančnem ministerstvu kolikor na finančnih direkcijah, zahtevajo toliko časa, da treba često čakati na iste po cela leta. Umevno je samo ob i sebi, da to ne upliva ugodno med prebivalstvom. Pri vsem tem hočem, kolikor je le možno, stvar j prijeti od optimistiške stravi. Jaz sem zadnji, ki bi rekel prebivalstvu, da pod temi ali onimi oi;ol- \ nostmi ne bi bilo več nositi davkov in breait-n. Često sem povdarjal tudi do najuboznejega prebi- i valstva, da nobena država, nobena administracija j ne more obstati dan danes brez gotovih žrtev od strani prebivalstva; davki se torej morajo plačevati, in če le mogoče: točno. Na drugi strani pa ima prebivalstvo sveto pravico do tega, da vsaj ve, k«i in koliko mu j« plačevati Kar se dostaje jezika, katerega se pri aas poslužujejo uradi nasproti prebivalstvu, moram le ponoviti, kar se je povedalo že večkrat, da mnogi davčni uradi še vedno izdajajo hrvatskemu prebivalstvu plačilne naloge in dn^a priobčenja, sestavljena v italijanskem jeziku. Ob tej priliki bi opozoril vlado na povsem nedovoljeno, in dovolil bi si izraz, nesramno agitacijo od strani posamičnih argatiov, sosebno o iztirjevauju davkov. Je posamičnih organov, ki na vprašanja, kako je to, 4a je letos plačati več aego v minulih letih, ne mislijo na to, da bi pojasnili ljudem, da ie dež. odbor, o. cestni odbor ali kaka druga korporacija morala naložiti više doklade, ampak valć pred občiistvom vse doticuo breme le na občino, seveda le tedaj, ako ima ista slovanski zastop, sicer ne. Poznaai so mi posamični »lučaji, imen nočem navajati, ako hočeje vedeti to gospodje, naj le poizvedujejo bolje. To bi se moralo nehati enkrat. (Pride ie.) Politiike vesti. i ^ V TRSTU, dne 26 jan*Yi»rija 1897. K položaju, ka) nuj rečemo o položaju? Težko je reči kaj! Kake namene ima slavna vlada ? Tudi v tem pogledu smo danes v neprodii m temi. Ako bi hoteli torej pi«ati o položaju, oziroma o bodočih dogodkih, pisati bi morali le ugibanja. Tako bi se dalo ugibati po razdraže-nosti v pisavi v nekaterih uemško-iiueraluih listih, da hoče graf Badeni odločno zasukati na konser« vativno stran. Tudi po navdušenju na banketih nemških konservativcev, čeških veleposestnikov in Poljakov dalo bi se ugibati, da bodo te tri skupine temeljni vogali bodoče večine. — Poročevalec praške »Politike« trdi, da Mladočehi prav gotovo in Jugoslovani skoro gotovo stopijo v novo večino-Glede Jugoslovanov trdi, da pride do jedinstvenoga kluba, ker da si tudi vlada želi takega kluba. Dopisnik pa pristavlja, da bodo dalmatinski poslanci morali — in ta opazka je opravičena popolnoma — nekoliko pridneje zahajati v zbornico. Toda Jugoslovani da zahtevajo jamstva zapopolno i a-vedenje jed na kop ravno s ti v z m i s 1 u državnihtemeljnjihzakonov. Jednako-pravnost naj bi se povdarila že v prepolnem govoru. Drugače da ne bodo vladi na uslugo. — Tako bi bilo torej ugibanje, pozitivnega pa ne vemo ničesar, le-to vidimo, da hoče vlada jako e-nergično voditi volitve. Tako so da sklepati že po nenavadni naglici, s katero je h krati razpisala volitve in sklicala novo zbornico. Rusija in Francija. O z*ezi med Francijo in Rusijo ne dvomi živ krst več. In Rusija sama še posebno skrbi, da bodi jasno na to stran za vse. Tako je porabila tudi priliko imenovanja Muravjeva ruskim ministrom za vnanje stvari, da pokaže, kako intimni so nje odnošaji do Fraucije. Ruski poslanik v Pariau, baron Mohrenheiui, je namreč prijavil fraucozkemu ministru za vnanje stvari, da Muravjev pride najprvo v Pariz, da se predstavi predsedniku republike i n da stopi v osebno d o t i k o z t r a n coz-k i m i ministri. — Z Dunaja poročajo, da je ta vest napravila tam globok utis, kajti diploma-tiški kropfi si tolmačijo ta korak tako, da je razmerje med Francijo in Rusijo postalo še intimneje nego je bilo popred. I tali i a v Afriki. Rimski časopis .Roma" objavlja te-le podrobnosti: Derviši nadaljujejo svojo pot ter so zasedli zopet jeden del ozemlja pod Agordatom. To se je zgodilo jako previdno; najprvo je korist?© z.sedlo levo obrežje Tukulaja ter o tem pogostoma pošiljalo svoje varnostne pa-tpilje daleč tje proti italijanskim stražam. Sovražnik je tako blizo italijanski vojski, da je videti uj« sove straže prostim očesom, titilišče italijansko je nespremenjeno, vojaki so utrujeni vsled naporov poslednjih dni, k* se je zbirala vojska. Polož.tj je tak, da soviažnik mora ali ponuditi bitko, ali pa umakniti se. Italijanske po/.ie je pa se take, da se je nadejati, da bodo lahko mogle sijajno odbiti vsak napad, kajti, dasi je sovražnik po številu mnogo mvčiifji od Italijauov, morajo se pa Italijani opirati na utrdbe, ki imajo mnogo topnistvaj General Baldissera, vrnivši se v Rim, je imel včeraj dolgotrajno konferenco z vojnim ministrom. Hiiniki „Tribuni" javljajo iz Suakiina, da je Osiaan Di.jma odpotoval iz Onduriaana, da prevzame vrhovno poveljstvo nad vojsko dervišev. „Enercito' sodi, da ima Vigan6 zbranih samo 4001 mož in 150 konj (!) ter da ima na razpoloženje 24 topov. Agencija „Štefani* javlja: Minolo noč (24.) so italijanske četa izvršile razne eksploracije ter se osvedočile o stališču iu sili sovražnika. Od južue meje je došla vest, da je bila dne 19. t. m. praska aied četami ras Alule ia onimi upornega ras Agosa. Poslednji da je padel v bitki, njegovi pristaši pa so se raspršili. Ras Alula je neizdatno ranjen. (To bi pa utegnilo postati usodno za Italijane, ako bi se jeli zopet gibati razni .rasi*. Op. aved.) Se nekaj o izgredih v Anini. Do 23. t. m. zvečer so zaprli 90 apornih delavcev in 3 ženske. — V praski z orožaiki je bilo prav hudo ranjenih 20 delavcev (razven ubitih), od katerih jih je nekaj že umrlo za rasami. Koliko pa je bilo sploh ranjenih, toga se ne zQa in tadi ni moino konstatovati, ker se je več raojeaib poskrilo iz straha pred kazni. Štrajk nadaljuj«. H z Hć ti e vdati« Naii shodi! Še -mo na dolgu s poročiloma j o shodih v TreKcah in v Kolonji. Poročilo o teh i dveh shodih priues mo v nocojšniem večernem i izdanju, toda omejiti se nam bode le na glavna j stvari. Drngačo absolutno ne bode moči zmagati I vsega gradiva. Volitve imamo tu in zasedanje de-j želuega zbora istrskega. Tudi o shodu v sv. Križu prinesemo nekoliko besed že v današnjem večernem izdanju. Poročilo pa bode nekoliko razaežneje, ker je bil ta shod ne le zaključni, ampak tudi veleznameuit. Državnozborske volitve. Cesaiskim pateutom 22. t. m. odrejene so splošne volitve za državni zbor. Volitve se bodo vršile na podlagi novega zakoaa od 14. junija 1896., s katerim je bila ustvarjena splošna peta kurija, odnosno 72 novih mandatov. Tukajšnje nameatništvo je objavilo za volitve v Trstu in Istri to-le naredbo: A. Za m$jno grofijo Istro. I. Splošni volilni razred. Vsi državljani moškega spola, kateri, ne da bi bili vpisani v občinskih volilnih imenikih, zahtevajo volilno pravico v splošnem volilnem razreda, morajo javiti in dokazati to svojo pravico v občinskem aradu svojega bivališča in to najdalje T roku osem ti ni j od dneva razpisa teh volitev t občini. Volitev volilnih mož v splošnem vohlnem razredu se ima vršiti pravočasno. Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev: Poreč, Motovun, Buje (volilni kraj Poreč); Koper, Piran, Buzet (volilni kraj Koper); Pazin, Labinj (volilni kraj Pazin) ; Pulj, Rovinj, Vodnjan (volilni kraj Pnlj); Lošinj (volilni kraj Maloaelo); Krk, Cres (volilni kraj Krk); Volosko, Podgrad (volilni kraj Volosko). Navedeni kraji volili b»do v omenjenih volilnih krajih dne 10. marca t. 1. jednega poslduca. j II. Volilni razred kmečkih občin. Volitev volilnih mož v kmečkih občinah se i ima vršiti o pravem času v občinah samih. | Izvoljeni volilni inožje sodnijskih okrajev: I Poreč, Motovun, Buje (volilni kraj Poreč); Koper, j Piran, Buzet (volilni kraj Koper); Vodnjan, Pulj, Rovinj (Vodnjan). Volilo se bode v omenjenih volilnih krajih dne 16. marca t. 1. jednega poslauca. Izvoljeni volilni možje (fiducijari) sodnijskih okrajev: Pazin, Labiuj (volilni kraj Pazin); Volosko, Pod grud (volilni kraj Volosko); Krk, Oie« (volilu! kraj Krk); Lošinj (volilni kraj Mali Lošinj), Volilo se bode tudi v omenjenih volilnih krajih dne 16. marca t. 1. jadnega poslanca, III. Volilni razred mest. V t.i volilni razred uvrščeni kraji, in sicer: Poreč, Koper, Piran, Roviuj, Buzet, I/joIa, Milje, Cittanovu, Umag, Motovun, Bnje, Vižitiada, Pazio, Labiuj, Plomin, Vodnjan, Pulj, Mali Lošinj, Veliki Lošinj, Cres, Ki k, Volosko, Kastav, Lovran, M»-ščenice. Volilo ne bode dne due 18. marca t. leta jednega poslanca, in pri tem je vsak omenjeni kraj veiilni kraj. IV. Volilni razred k u p č i j s k e in obrtne zbornice. Kupčijska in obrtaa zbornica v Rovinju, ki voli s kraji omenjenimi pod A II f. jednega poslanca, volilu bodo v svojem sadeža dno 20. marca t. 1 V. V o 1 i 1 n i razred velikega posestva. Za volitev opravičeni izmed velikega posestva bodo dne. 22. marca t. 1. volili v Poreču jednega poslanca. ii. Za mesto Trst z okolico. I. Splošni v o 1 i 1 u i razred. Vsi državljani moškega spola, kateri, ne da bi bili vpisani v občinskih volilnih imenikih, zahtevajo volilno pravico v splošnem volilnem razredu morajo javiti in dokazati svojo pravico pri mastnem magistratu in to najdalje v roku osem dnij od dneva razpisa teh volitev v Trstu. Za volitev opravičeni izmed splošnega ve-lilaega razreda bodo volili dne 8. marca t 1. v Trstn jednega poslanca. II. Volilni razred mest. Prvi volilni razred po dodatku k v .lilnemu reda za volitve v državni zbor bode dne 13. marca t. 1.; drugi volilni razred dae 15. marca t. I. tretji volilni razred dne 18. marca t. 1.; volil v Trstu jednega poalanca. III. Volilni ra sred k u p 5 i j s k e i n obrtne zbornice. Tržaška kitpčijska in obrtna zbornica bod« volila v svoje« sodežu dne 22. marca t.l.jeduem poslanca. V Trstu, dne 22. januvarja 1897. C. kr. namestnik : Teodor vitem Uinaldini. Torej vsakdo, ki je dovršil 24. leto in biva že 6 mesecev v občini tržaški, naj gre rtemudoma na mestni magistrat (soba št. 14, drugo nadstropje, uhod od zadej.) se prijavit kakor volilec V. kurije. Kdor se ne prijave do sobote 30. t. m., ta ne bode imel pravice voliti. Gospodarji, podjetniki, ki imajo uradnike in delavce, zavarovane za slučaj bolezni, delodajalci sploh, ki imajo služabnike v svoji hiši, službujoče pri njih vsej 6 mesecev, morajo prijaviti iste tudi do 30. t. m. ter naznaniti ime, starost, pristojnost in dan nastopa službe. C kr. pošta v Trstu. Naše poštne razmere so še vedno take, kakoršue so bile, ali bolje rečeno : hočejo se še slabšati. Dne 14. t. m. smo sporočili, da tukajšnji poštni urad ni hotel z lepa napraviti nemško-slo-vensko dostavnice na slovenski naslov in na slovenskega adresata, ampak je vsiljeval nemško-laSko tiskovino; danes pa nam je zabeležiti v »postno kroniko" še bolj interesantan slučaj. Na pošti so se gospoda menda zakleli, da ne bodo izdajali slovenskih, ali bolje rečeno: nemško-sloven-skili tiskovin. Pismonoša je prinesel priporočeno pismo. Oddajalec: g. Jos. Saucin, Predloka, pošta Černi-kal, štev. 76, datum 20. januvarja 1897., štev oddajnega lističa ali dostavnice 22832. Adresat pa „Tržaška posojilnica in hranilnica*. Ker je bila dostavnica uemško-laška, jo posojilnični urad ni hotel podpisati in je prosil, da se pismo dostavi na podlagi slovenske tiskovine. Pismouoša je odšel; ali čez malo časa je prišel v posojilnični urad neki g. ofioijal z istim pismom iu z isto dostavnico ter izjavil, da je prišel uradno. Poslal da ga je poštni upravitelj, da naj izposljuje on (oficijal) podpis na tisto dostavnico. Če pa posojilnica noče podpisati, izjavil je dotični g. oficijal, smatralo se bode pismo kakor nesprejeto^nicht augenommen), ki ostane v poštnem aradu prtid^isano dobo (7 dni), poteui pa se vrne oddajatelju „als unbehoben* 1 Nn to pa je posojilnični urad odgovoril, da posta tega pis.iia nikakor ne more smatrati ,ne-sprejetim" („nicht angeuommen"), ker posojilnica ni izj ivila, da pisma ne sprejme, nego le: „prosimo iti zahtevamo nemško-slovenske t i s k u v i u e, kakorsno c. kr. pošta mora rabiti vsaj ua zahtevauje !" Torej g. oficijal ii dosegel tega, kar je hotel, in kar mu je bilo naročeno, to je izjave : da se pismo ne sprejme; ampak ravno narobe: da se pismo sprejme, uli zahteva se sloveti ka tiskovina. Po našem menenju postopanje pošts ne odgovarja ni predpisom, ni jednakopravnosti ! C. k. pošta torej stavlja alternativo: ali podpiši, kar hočemo mi, ali pa ne dobiš pisma, če je še tako važno za-te ! Danes se je torej eksponiral sam poitni upravitelj, iu je stavil omenjeno alternativo ter poslal v to svrho c. kr. oficijala, naj on dostavi to pisme. No, gospudom poštnim oficijalom moramo le gratu-lirati, da so konoemXIX. veka toliko „avanzirali", da morajo dostavljati pisma. Ali ni to žalostno, da se rabijo take osebe za take posle, samo, da bi obveljala — nemško-laška dostavnica 11 Za osebo g. upravitelja vidimo mi še nekega druzega! Gosp. poštni upravitelj se na svojo odgovornost ne bi bil tolikanj izpostavil, ker je vendar le podrejen uradnik, ali ... . Befehl je Befehl — če gre, je dobro, če ne, pa tudi, pa naj pismo leži na pošti! Euakopravnost in stranke pa naj trpijo 1 Tu se vidi da ni nemarnost poštnih uradnikov, ako ne dajejo slovenskih tiskovin, nego želja, oziroma zapoved poštne direkcije, kajti poprej nego bi po-iiljali poštne ofieijale po privatnih hišah, bi menda vendar raje pisali slovenske dostavnice. Tako delovanje ne odgovarja nalogi pošte, 1 kajti ittaie tn^aj da strankam vstreza pa da jih J ' »adloguje. Evo novega materijala za poslance! Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda je darovala g.a Klodič pl. Sabladolski 6 kron, kor se ni mogl a udeležiti koicerta podružnice. Prošnja. Pišejo nam: V ulici Donadoni št. 1. stanuj« Ličen Andrej s ženo in štirimi nedoraslimi otročiči. Oče je že več let bolehen, a sedaj je že tri mesece v postelji ter visi med življenjem in smrtjo. Podpore dobiva 45 »ovčičev na dan in s to svoto mora preživljati šest glav in plačevati stanarino!! Bratje in sestre narodnjaki! Ta mož da-si priprost delavec, je bil vsikdar zvest na-rodejak, doloval je in podpiral našo narodnost ob vsaki priliki — zato zasleži, da se ga sedaj, v sili, usmili vsako srce po mogočaosti. Ženska pod-drnžnica Sv. Cirila in Metoda je preskrbela dvema večima otrokoma, pohajajočima slovensko šolo, nekaj najpotrebnise obleke, na kar jej nesrečnež z družino vred izreka srčno zahvalo — a na Vas je, dragi Človekljubi, da mu olepšate morda poslednje dni na tem svetu s tem, da mu podarite vsak po svoji moči! Otročiči so majhni in žena tudi ne more misliti na zaslužek v teh težkih urah. Pomagajte, da jih vsaj za par dni obvarujete g ada 1 Za bedne rodbina ponesrečenih Križano v darovali so nadalje : Gosp. Josip Turk, Škorklja . . . 4 Kr. — a Merzidovšek......2 , — „ Ivan Hribar, župan ljibljanski 5 „ — Skupaj . . 11 Kr. — st. K temu prejšnja izkazana svota 842 Kr. 36 st. Skupaj . . 853 Kr. 36 st. Nadaljnje darove sprejema drage volje naše j uppavništvo (Via Molin piccolo št. 3). Starčevifieva kolajna. Hrvatski listi poročajo, j da so dobro razpečavajo kolajne, kovane v spomin I dr. Ante Starčeviča. Kolajne so tre'i vrsti: me-| dene, pozlačene in srebrne. Spredaj je oprsje pr-! vaka dr. Ante Starčeviča, na drugi strani pa | datum njega rojstva in smrti, autografski podpis j pokojnikov in geslo „Bog i Hrvati". Te kolajne j je izdelal glasoviti zavod Roberty — v Milanu t Kakor da res ne bi bilo domačega unantnika, ki i bi umel izdelati tako kolajno in zato je bilo treba ! po tržaškem receptu naročiti jo — v Italiji ! Oj, ' slovanski »nnos, kje si ? ! Ljubljanske novice. Nam poroča jeden naših | dopisnikov 24. jan. t. 1.: Minoli četrtek smo dobili po dolgotrajnem, neznosno vlažnem vremenu 2" snega, | v petek še 4 palce in v soboto za nameček še pol t črevlja, tako da znaša visočina snežene odeje tukaj | zdaj že nad 1 črevelj. Danes žuga z novo „pri-! klado". — V četrtek 28. t. m. bodo imeli tukaj j zaupni možje katol. stranke posvetovanje, ki se tiče J postopanja o novih državnozb. volitvah in kompromisa z narodno stranko. Občinski svbt ljubi lanski je sklenil za letos na uekatere davke,3 da pokrije ž njim i trošek za razne potrebščine, a je že naletel na ovire. Nekaterim gospodarjem ni nikoli dovolj dohodkov, ; ne pomislijo pa, da o izrednih razmerah občina po« trebuje izrednih dohodkov za izredne potrebščine, a nekateri ljudje si ne dado v glavo vtepsti, da je Ljubljana v razvitju še daleč za — Celovcem ! — j Čas je že, da tudi nekoliko napreduje! — Pa — i skrajni čas! —X. Kužne bolezni v tržaški občini. V teduu od 16. do 23. t. in. je bilo prijavljenih v področju ; tržaške občine 27 novih slučajev davice, 27 si. ' čšpic, 2 fl ^ozic, 1 al, SkHatice in 7 si. leg&rjeve s mrzlice. Umrlo je 10 oseb za ddvlco in 4 ca i čšpicami. Mednarodna konferenca zoper kugo. Kore-J spondenčni urad javlja iz Carjegagrada, da se i udeleži tudi Turčija mednarodne zdravstveoo kon-I ference v Bonetkah. Roža kreposti. Papež osreči letos najvišim j odlikovanjem, namreč z „zlato rožo kreposti", voj-vodinjo M;irijo Terezo Virtemberško. Vo vodioji je ' 52 let. Zlata roža, ali bulje rečeno šopek, ker sestoji iz 10 cvetov, stoječih v nmetno izdelani , vazi, posvečuje se 4. nedelje, v postu. Katoliška hierarhija. Po novem letu v Rimu I izišli letnik „La Gerarchia Cattolica" našteva : 60 I kardinalov, 8 patrijarhov latinskega in 6 vstočnega j obreda, 173 nadškofij in 712 škofij. — Latinski ! patrijarhati v Carjeugradu, Aleksandriji in Antio« hiji *o častni naslovi ; latinski patrijarh v Jeruzalemu je vrhovna glava cerkve v Palestini. Patrijarh vstočue Indije ima primacijalno oblast nad veeim deUm te zemlje, dočim so patrif*rhati zapadne Indije (nadbiskup od Toleda), Lisbone in v Beutkah samo zgodovinski spomini. — Vstočnega obreda patrijarhi so glavarji ovojih vern kov ter vsše svojo oblast tndi nad nadškofi in ikofl. Ta so patrijarhi v Alaksandriji (koptiškega obreda), vsi štirje patritrijarhi v Antijohiji (grško-helvetski v Damasku, maronitski v Bikorhiju na Libanonu in sirijski v Mardinu), cilicijski, ki stoluje v Car-jemgradu in babiloski v Mosulu. Tatvina na železnici. Jankoviški trgovec Marko S c h w a r z peljal se je te dni v Pešto. Vozil se je v kupeju II. razreda, kjer je sedel mlad, eleganten potnik. Le-ta je v razgovoru prosil Schwarza, da mu menja 100 gld. Trgovec je vzel iz žepa svojo kožnato, dfbelo listnico, v kateri je bilo 3500 gld., razmenjal sto-tak, ga stavil med ostale v listnico, le-to pa je shranil v notranji žep svoje suknje. Tekom vožnje se je Schwarz sprijaznil toliko z elegantnim sopotnikom, da mi je poslednji postregel s fiao smotko in likerjem, katerega je imel v svojem malem kovčegu. Sclnvarz »e je bil sicer br nil, toda drug je bil tako ljube/.njiv, da ga je slednjič vendar pregovoril, da ui je zapalll smotko in izpil čašico likerja. Kmalu zatem je Schwarz tako trdno zaspal, da ga je sprevodnik v Pešti moral probuditi. Schwarz je takoj segnil po svoji Ustnici, toda — ni je bilo več. Soditi je, da sta bila smotka in pa liker navlašč pomešana kakim uspavaj »čim sredstvom. Ruski „Rdeči križ' v Abesiniji. Vodstvo družbe „Rdečega križa" v Peterburgu je sklenilo ustanoviti v Abesiniji na svoje stroške zdravstveni oddelek. — Kakor je razvidno iz obračana, ima ruska družba „Rdečega križa" 7.224.000 rublje* premoženja Koledar. Danes (26.): Polikarp, škof; Pavla. — Jutri (27.): Janez Zlatoust, cerkv. učenik. — Zadnji krajec. — Soluce izide ob 7. uri 39 min., zatoni ob 4. uri 48 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7 stop., ob 2 pop. 10 stop. C. Loterijske številke izžrebane dne 23. t. ra.; Dunaj 63, 24, 55, 56, 75. Gradec 83, 65, 14, 75, 8. Razprava proti morilcema pokojnega Ostromana (D J je) Sledilo je tudi prečitanje dopisa žalujoče matere. Ista jnko hvali sin«, priznava dalje, da se je surovo vedel, kadar je bil pijan, ali žnjo je bil jako dober in jo je izdatno podpiral. Imela je tri sinove, najstarejšega je zadnjič videla pred desetimi leti, ko je šel na morje, iu nima več nikake nade, da je živ. Drugi sin jo iatotako na morju, prikaže se jej le redkokedaj in jej ni ie dal niti novčiča. Umorjeni Josip Oktavij bil jaj je ediua podpora. Kar si prisluži 16l»»tua liči, je jako malo in negotovo. Ostale tri hčere so omožene, in morajo skrbeti za svoje rodbine. Ona tirja za veliko izgubo svojega redilca in sina 6000 for. odškodnine. Iz nadaljnjih poizredovanj je razvidno, da je bil pok. Ostronian na jako slabem glasu pri tamošnjem po-desta, ki ga imenuje malovredueža iu razsajača, ki je rad pil, dasi ni mogel prenašati več kakor jedne čaše. T idi žendarmenja, se ni nikakor povoljno izrazila o umorjenem, s katero je imel že enkrat mnogo opravila. Mnogo občanov opisuje obtoženca Radoslaviča kakor pijanca, ki je surovo ravnal z ljudmi, bil pristal laške stranke in je bil v izvrševanju svojega poklica že jedenkrat obsojen na 5 forintov globe, radi ražaljenja časti. O Skopiniču se glastS poizvedovanja povoljueje, očita se mu le strankarsko postopanje, kaznovan ni bil še doeedaj. — To je bilo posneti iz izjav naštetih prič, razprava je napredovala silno počasi, kajti vse je bilo treba zopet ponoviti v nemščini, in tudi vprašanja su se morala prevajati na hrvatski ali italijanski jezik. Predsednik ki je umel tudi italijanski, je stavil tu pa tam pričam kako krajše vprašanje v italijanskem jeziku, ali ostalo je bilo vse nemški ponovljeno, da so mogli razumeti porotniki iu sodniki. Ob 10. uri prijel je za besedo državni pravdiik za svoj obtožni govor, katoregaje kmalu završil. Državni pravdnik Steiner je oporekal odlećno menenju, da je narodno naaprotatvo aakrivilo ta zločin, ter je obžaloval, da se je poizvedovanje in preiskavanje trsilo pod ntisom tega napačnega nenenja. Ostro jo karal, da se je dovolile nepoklicanim krogom vtikati ae v to zadevo s pretvezo političnega zločina. Upa, da ie porotniki o preso-jevanja tega dogodka postavijo na ono stališče, ki izključuje popolnoma vsaki politični in larodai moment. Pripoznava silno težavni poklic javnih stražarjev, ki ne smejo nikdar izgubiti potrpljenja, kajti vsak prestopek se pri ujih kaznuje mnogo strožje nego pri navadnem človeku. Ali obtoženca sta popolnoma pozabila na svojo dolžnost', ter brez pomisleka se udala divji strasti, brez usmiljenja sta sekala po nesrečni žrtvi. Ziana jima je bila prepoved načelnika : „radi navadnih prestopkov ne sme se ljudi aretovati, da se letoviščnike ae vznemirjajo po nepotrebnem; zadostuje le nazniti oblasti ime dotičnika, ki se je pregrešil*. Torej ni jima bilo treba aretovati Ostromana, zlasti ko je pevanje bilo tu ie v izrednem slučaju lahek prestopek. Da nista Ostromanu uiti naznanila areto-tovanje, kaže jasno, kako sta že v prvem hipu popolnoma pozabila na svojo dolžnost. Pravila dovoljujejo stražnikom, da tedaj, ko so v nevarnosti, smejo potegniti sablje v samoobrambo ia zabosti je, toda le v rebro in v nogo, drugam pa ce; ona dva sta pa udrihala po vsem životu aeoboroženega jetnika, katerega sta še trdno držala ; to je bil na vsaki način silno nejednak boj, in naj je bil Ostro-man še tako močan v primeri ž njima. Radoslavič pa je s pozivom »Bij ga, sicer ga jaz nabijem", dokazal, da je res imel namen raniti, ter skuSal za to svojo namero pridobiti še tovariša. Dokazano je, kolikokrat sta oba stražarja po nepotrebnem udarila Ostromana, ki se vsled udarcev ni mogel več zoperstavljati in je milo prosil, naj ga spustita, vsled česar Radoslavič ni imel vzroka zabosti ga. Res pa je, da se je jetnik silno gibal, da bi se iztrgal, vsled česar ni izključeno, da ga je Radoslavič nehote zadel v srce. (Zvrsi-tek pride.) Odgovor na „odgovor". (Dalje) Za .sedanje razmere* pa je tudi boljše, tvrdi vis. o. Stanislav, da imamo vsak svoj jezik, posebno pa ,mi (Slovenci) svojega (sic!), bodi-si tak ali tak (mi sploh nismo izbirčni!) da ga le naše ljudstvo ume, kar mi, češ, pišemo „za svoje ljudi, ne pa za Ruse ali Čehe". Jaz mislim, in temu mi gotovo pritvrdi šče kdo iz nepristramkih rojakov, da mnogo ni pisano za veliko večino naših Ijudij, kar se piše v Slovencih ; iže učene razprave vis. o. Stanislava dostopne so le nemnogim Slovencem ; kaj pa razve učene knjige, n. pr. kf.ka „Fizika*, kako „Duio-slovje* kak .Uvod v modroslovje* itd. ? Da, večina tega, kar se piše na Slovenskem, ni po jeziku ni po vnotraajem obsega ni dostopna množini naroda, naj si bode uže znanstveno ali leposlovno. Vse to toro bez vsake zgube lehko piiete na katerem si bodi drugem jeziku, celo na nemškem. Pisati tako, kakor govori narod, ne ziači iče pisati za narod, t. j. za priprosti narod, ki vendar sestavlja ogromno večino; kar narod čita zdaj, čita i bude i takrat, ako vse znanstveno, vse učeao vse .gospodske" romane napišete na drugem jeziku. Takrat bi se krog Čitateljev neizrečeno razširil in slovenski tveleumi" bili bi znani daleč za mejami domače zemlje. Ali nI dovolj karakteristična, uže ta okoliščina, da slov. pisatelj« v svojo obrambo mora jemati — kdo ? Nemec Kleinmayer ta prvi dobrotnik slovenskih .literaturnih močij* ? Gotovo bi zalagal slovenske .umotvore* veliko rajše, ako bi znal, da proda ae 1000 ali 2000 odtisov, nego desetkrat in dvajsetkrat več. Z druge strani, kako koristno bile bi za Ruske, ako bi mogli čitati razprave vis. o. Stanislava. Res je, svoje svetovne litorature bi na Ijabo Slovencem in slovenskim latinizatorjem morda ne prepissli na latinico*) in ie sprejeli soveta njego« *) in na kiitaro? na poljako-mudjarsko aH na italijansko - ilirsko latiuico, a a bohorifcico, na danjčieo, na Maotclkovo žabico, na švabahico, na goaitio ali gnjico, aa gjuro-auguHtinovičioo ali na najnovejšo, Spanj nitmi robom in benn&kim kodrom „okinčano" h-rva&ki lirozico ¥ E bratje ne bodimo *al<»l>arde. Kar imajo Uuski n»jsTetejAcga in kar bi imelo biti najnvetojSe vHakmnu pravemu Slovanu to naj oni zavržo in naj se popriiuo latinioe, t kuteroj ni notno pisati pravilno prav nobenega naročja. Bože mili čuda golemoga, Gledj: B'že bumkavao mudrosti!! vega, naj začno rabiti bemkaae dovršnike .kakor posebea izraz devrieaja djanja v prihodnosti", ao oni bi vsaj vedeli, kdaj je v slovenskej literaturi prvikrat aabreačala klasična straaa, in azaali bi, da je večii zakon prirode, da velika teleaa pritegajo mala telesa na-se, v Slovencih lih narobe: Ruski ie morajo bližati Sloveneem, in ne vsem Slovencem, aego majčknej manjšini, katera blagovoli bomkati. Kdor misli, da se ima občeslavjanski knjižni jezik skrpati iz koičekov raznih slavjanskih narečij, ta hoče velikansko celoto, ki se nazava Slavjanstvo, obleči v obleke, sešite iz „raznobarvnih zaplat, ki je pristojna le barlekinu. Take se svetovui knjižni jeziki niso ustvarjali, ai nemški, ni francoski, ni italijanski, ni sploh nobeden. Historia eet magistra vitae! Takega .volapiika" aaj bi se učili Slavjani ? Kam naj bi deli dosedanjo literaturo ? Prevesti je, ka-li, na ta „volapuk" ? Ali migoma ustvariti novo literaturo, kajti knjižni jezik bez knjig se pač misliti ne daje, ka-li ? (Pride še.) Za alabotne bolehava vsled pomanjkanja krvi n« živcih, blede i« sla-botae otroke ; izvršnega okusa ia proiskuSenegn učinka jo železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikoT. — Pol lotorska steklenica velja 1 gld., pot pol litornkib staUleaio 4 gld. 50 kr. Trgovinska brzojsivka In v tati. jjUiiiEipvsta. Ptonioa /,aj»HOU—•— —-— • a. mu 7.« spanlad 1*9« S.10 da S 11 Oves za spomlad rt-01—« 08. Rit za spomlad «.65—8.67. Koraza za maj-jaai 18»?. 8.92*8 93 Pfmiiick. nova * 13-25 83'60CJotvorni 1*4*—' —*. V glavah sodih 88-- mlačno Havrn. Kaw 'aiitoa gaod >tuer.i|(» zdavatHli m odgovorni m^miik : Fran Cedmik.