čevljar
letnik XXIV
fohrii občinska knjižnica
IfcJUrU 6429o TRŽIČ
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
LETO 1983
v_____________________I---------------------ž
Leto 1983 je bilo v gospodarskem smislu težko leto. Marsikatera dogajanja so se iz dneva v dan bolj odmikala z Resolucijo začrtanim smerem. Cene so rastle kljub zamrznitvi. Sredi leta je zamrznitev popustila in nas zagrabila zopet konec decembra. Dinar je strmo drsel v primerjavi z drugimi valutami. Pomanjkanje vseh vrst denarja je hromilo proizvodne tokove. Energetska pogača ni uspela nasititi številnih lačnih organizmov. Osebni dohodki zaposlenih so realno padli. Inflacija je dosegla rekordno stopnjo.
Naštete in nenaštete težave so usmerjale vsakodnevno delo. Naša poslovna usmeritev je že vrsto let jasna. Osnovna naloga je izvoz na zahodna tržišča, izvoz kvalitetne, modne obutve. Preko 390.000 parov smo izvozili več na zahod kot leto poprej. Toda vrednostni iztržek je bil slabši. Spremenili so se pogoji prodaje, vrednost začasno uvoženega materiala je bila 1,4 krat večja, obutev nismo od-premljali v dogovorjenih rokih, itd. Z rezultati izvo-
za ne moremo biti zadovoljni. In razlogi?
Proizvodnja se je s polnim razumevanjem prilagajala pomanjkljivi oskrbi. Pomanjkanje zgornjih delov je ustavljalo stroje v montažnih oddelkih. Izdelali smo 4 % manj parov obutve. Obutev je bila po vloženem delu sicer zahtevnejša, kljub temu bi lahko ob polni oskrbljenosti izdelali mnogo več parov. Obutev ni prihajala s trakov v dogovorjenih rokih. In razlogi?
Izdelave zgornjih delov so ozko grlo. Pomanjkanje nekaterih materialov je zaviralo proizvodne cikle. Kooperanti so dobavljali manj, kot smo od njih pričakovali. In razlogi?
Za našo proizvodnjo potrebujemo ob polovični prodaji na zahod približno 65% iztrženih deviz. Razpolagali pa smo v poprečju s 50%. Pomanjkanje deviz! Krog je sklenjen! Za ta razlog vemo. Na različne načine smo mu skušali obrusiti bolečo ostrino, kot vidimo, manj uspešno kot smo želeli in pričakovali.
V naši trgovski mreži smo znižali zaloge za preko 340.000 parov obutve, prodali 13 % več parov kot leto poprej. Rezultati so pomembno prispevali k lajšanju ostalih področij poslovanja.
Ovrednoten seštevek vseh dogajanj je finančni rezultat, ki je kljub vsemu sorazmerno ugoden. Dohodek je za 70% večji od dohodka v preteklem letu. Osebni dohodki so naraščali v skladu z naši-
mi uspehi. Poprečni osebni dohodek je znašal v Peku 18.258 din in je za 32% večji kot leta 1982. Ostane torej le grenak priokus, da bi bil rezultat lahko še ugodnejši, še posebno ob misli in prepričanju, da smo ugodnejšega tudi sposobni doseči. Seveda z mnogo bolj zavzetim in discipliniranim delom prav vseh zaposlenih.
Edvard Košnjek,
dipl. inž.
POZDRAV OLIMPIADI
Več kot tisoč Tržičanov je v četrtek, 2. februarja prisrčno in slovesno pozdravilo olimpijsko plamenico — simbol največje športne prireditve pri nas.
Plamenico je na prireditveni prostor na drsališče za Vir-jem v spremstvu športnikov prinesel nekdanji olimpijec Janez Štefe.
Ob zvokih olimpijske koračnice je olimpijsko zastavo razvil najstarejši izmed udeležencev zimskih olimpijskih iger Albin Novšak, predsednik telesne kulturne skupnosti Slavko Teran pa je prebral pozdravni govor.
Po krajši slovesnosti je plamenica nadaljevala pot proti Kranju.
Plamenica je večji del poti potovala z avtomobilom, v krajih kjer se je ustavila pa so jo nosili udeleženci dosedanjih olimpijskih iger. Tržiški olimpijci so: Albin Novšak, Janez Štefe, Matevž Lukane, Ludvik Dornig, Marjan Pečar, Bojan Križaj in Janez Zibler.
VI VPRAŠUJETE Ml ODGOVARJAMO
v----------------------------------
Dolgo že nismo napisali tega naslova, pravzaprav le takrat kadar smo vabili bralce naj nam pišejo. Vprašanj nam niste postavljali. Tokrat je drugače. V obdelavo smo dobili dve vprašanji — dve temi, ki bosta zagotovo zanimivi za mnoge med nami.
Prvo vprašanje nam je poslala konferenca osnovnih organizacij sindikata. Na občnih zborih osnovnih organizacij se je izoblikoval predlog, da bi se v tovarni
ORGANIZIRALA PRODAJA OBUTVE ZA DELAVCE PEKA.
Navadno imajo delavci v delovni organizaciji možnost cenejšega nakupa izdelkov, ki jih proizvajajo, zato naj bi se taka oblika prodaje organizirala tudi v naši delovni organizaciji.
KAKŠNE SO MOŽNOSTI? Odgovor je pripravil vodja tozda Mreža, Janez Kališnik:
Zastavljeno vprašanje ni novo, odgovoriti nanj pa ni tako enostavno. Pa vseeno poskusimo:
Res je, da nekatere delovne organizacije omogočajo svojim delavcem tak ali drugačen način nakupa svojih proizvodov. Predvsem je to možno tam, kjer proizvajajo izdelke, katerih prodaja je enostavna, s čemer mislim na to, da izdelki niso odvisni od mode, mere, pomerjanja in slično! Povsem drugače je na primer prodajati metrsko blago, izdelke, ki imajo stalno velikost in druge izdelke, ki v enaki obliki in meri odgovarjajo vsakemu kupcu, kot pa na primer čevlje, za katere se odloča človek odvisno od modela, barve, velikostne številke in slično. Izdelki stalne oblike in mere imajo tudi enake cene, dočim je pri čevljih cena zelo različna. Kaj lahko je prodati svojim delavcem vsakoletno po določeno količino odpadkov za drva, ali določeno težo tekstilnih ostankov, kako pa naj to uredimo pri čevljih, ko se cene gibljejo v razmerju 1 do 3.
Z vsem navedenim sem hotel razložiti, da bi morali, če bi hoteli organizirati posebno prodajo čevljev za naše delavce, urediti posebno prodajalno, pa tudi te ne bi mogli zapreti za druge kupce, kajti vsaka prodajalna mora biti dostopna vsem ljudem. Tako prodajalno pa imamo že na Deteljici in če bi odprli še eno kje v bližini tovarne bi le podvojili našo prodajno pot. To pa bi seveda ne bilo najbolj smotrno.
Vsi tisti, ki ste že dalj časa v naši DO, se prav gotovo spominjate, da smo s tako prodajo že večkrat poskušali, pa se ni nikoli obnesla. Na koncu je vedno postala prodajalna za vse in posebnih koristi za naše delavce ni bilo.
Tudi v tem trenutku ne vidim posebnih možnosti za tako prodajo, saj niti v tovarni, niti v bližnji okolici ni primernega prostora. Mogoče bo dana priložnost, ko bomo zgradili nove proizvodne prostore, zapreti prodajalno za ostale kupce pa ne bomo mogli nikoli, ker nam to ne dovoljujejo trgovski predpisi.
Drugo vprašanje pa nam je poslala skupina čakajočih v vrsti za malico iz »prve runde«.
KAKO ZADOVOLJNI SMO Z ORGANIZIRANIM TOPLIM OBROKOM?
Menim, da bo večina pritrdila, da kvaliteta toplih obrokov v naši menzi v zadnjem času pada, tako da ne veš ali bi jedel ali ne. Predpisi o organiziranju in sredstvih za tople malice obstajajo, kontrole nad samo izvedbo pa ni. TOZD kar precej prispevajo za tople obroke, vendar je vprašanje, ali je sredstev premalo ali so drugi razlogi za takšno stanje.
Poglejmo jedilnik za čas od 16. do 31. januarja, lahko tudi katerega drugega, saj se navadno obroki dobesedno ponavljajo: obara, ciganski golaž, segedin golaž, mučkalica, dušena govedina, jota, paprikaš — lahko bi rekli: v 13 dneh kar sedemkrat golaž na različne načine. Pešen piščanec, sesekljan zrezek, krompirjeva solata s šunko in verjetno še kaj, so kar izginili s spiska.
Tudi spremljajoča »topla malica« se je precej spremenila: namesto reberc ali suhega mesa je »Špeh«, navadna salama se je spremenila v »gotajsko«. Mesa v toplem obroku dobiš le malo. Menimo, da so pristojni, ki bi zadevo morali nekoliko popraviti.
Tisti, ki jim želodci vse to še vedno dobro prenašajo, bodo rekli: »Pa ne hodi na malico! Kupi v trgovini kar hočeš in jej, če želiš!«
Zakaj, se vprašujemo?
Cena toplega obroka je 85 din, tovarna oziroma TOZD ali sami delavci, če tako hočete, saj je denar naš, prispeva 79 din k toplemu obroku. Če bi to izplačevali v gotovini, polovica delavcev verjetno ne bi hodila na malico v menzo.
Menimo, da bi z malo več dobre volje in s prizadevnostjo tudi za tako ceno lahko pripravili vsaj nekoliko okusnejše malice.
Predlagamo, da začnemo polemiko v smeri, da bi zadevo izboljšali. Naj povedo svoje še delavci, ki so zadolženi za organizacijo in izvedbo toplega obroka, ali pa se oglasite vsaj tisti, ki ste s kvaliteto toplih obrokov zadovoljni.
Kaj storiti? Najprej dobiti več mnenj, to se pravi postaviti se v vrsto za malico in spraševati: »V redu«, »slabo«, »dobro«, »zanič« in tako po vrsti, s pismom pa najprej do kuharic, ko so po dveurni delitvi hrane sedle za mizo in si tudi same privoščile svoj obrok.
»O, ja, seveda so predpisi o organiziranju tople malice pa tudi kontrolo nad izvedbo imamo. Z Zavodom za socialno medicino in higieno Kranj je sklenjena pogodba o kontroli kvalitete kot tudi kontroli snažnosti.
Kako je s kvaliteto prehrambenih proizvodov, predvsem mesa, je znano vsaki gospodinji. Klobase niso več klobase, hrenovke prav tako, mesa se vse bolj drži »Špeh«, pa tudi žilavo je vedno bolj. Vsako dopoldne je treba pripraviti okoli 1400 obrokov, preračunati in predvideti pa tudi tako, da bodo zadnji v vrsti ob deseti uri dobili malico vsaj približno tako kot prvi. Kadar na primer cvremo ribe, so prve količine pripravljene že ob četrti uri zjutraj.
Jedilnik je sestavljen v naprej, naročene količine tudi. Skuhati je treba vsaj približno tisto jed, ki je na seznamu, pa četudi ni pravih sestavin. Da pa bi »premerjale od nog do glave« vsakega posebej v vrsti pa tudi ne more držati. Na razdelilni mizi je vedno vsaj pet pripravljenih krožnikov.
Tako, to je bila druga stran medalje. Poglejmo pa še strokovno mnenje, oziroma izvide vzorcev, ki jih vzamejo tako, da pripravljeni obrok na razdelilni mizi stresejo v posebno posodo in odnesejo v analizo, prav tako naredijo tudi ta-koimenovani vzorec snažnosti, to je čistost posode, pladnjev, pribora, skratka vse opreme in pripomočkov.
10.	marec 1983 - FIŽOLOVA SOLATA, TRDO KUHANO JAJCE, ČAJ
Vzorec je primeren.
5.	maj 1983 GOLAŽ, POLENTA, ČAJ
Vzorec ustreza prehrambenim priporočilom po sestavi, energijska vrednost pa je nekoliko prenizka.
Ocena snažnosti: vzeto 31 vzorcev, od tega jih pet ne ustreza.
10. avgust 1983 GOLAŽ S SVALJKI, ČAJ
Vzorec ustreza prehrambenim priporočilom po sestavi in higienski vrednosti. Energijska vrednost vzorca je primerna, za opravljanje težkega dela.
Ocena snažnosti: od 30 vzorcev jih šest ne ustreza.
27. oktobra 1983 GOLAŽ S SVALJKI
Vzorec ustreza pravilniku o bakterioloških pogojih za živila.
Ocena snažnosti: od 61 vzetih vzorcev trije ne ustrezajo.
Ostane nam še pestrost jedilnika. Da bi osvežili ponudbo, bodo sodelavci Centra zavoda za napredek gospodinjstva skupaj z osebjem v kuhinji skušali sestaviti jedilnik, ki bo bolj pester in se obroki ne bodo tako hitro ponavljali.
Toliko smo pripravili za danes. Svoje povejte še drugi.
POČITNICE NA PLANINI
Delavski svet tozda Mreža je iz sredstev za negospodarske investicije namenil Športnemu društvu Lom sredstva za gradnjo koče na Javorniku. Športno društvo in Pašna skupnost Lom naj bi zato nudila našim delavcem možnost koriščenja uslug v tej planinski postojanki. Kdaj bo to mogoče? Pri Športnem društvu smo izvedeli naslednje:
PORTRET SODELAVCA
Slavko MEGLIČ je začasno, do vrnitve referenta za varstvo pri delu iz JLA, naš »varnostni«. Končal je srednjo tehnično šolo in šolo za organizacijo dela, ter opravil tečaj iz varstva pri delu po takoimenovanem »drugem programu«. Glede na to, da so mu poznane razmere v proizvodnji in obveznosti do varstva pri delu, se mu zdi, da imamo to področje dokaj dobro urejeno v proizvodnji, medtem ko je več nepravilnosti pri skladiščenju, kar pa je pogojeno predvsem s prostorskimi možnostmi. Ko je prišel je moral najprej urediti predvsem dokumentacijo, saj se pozna nezasedenost delovnega mesta, pa četudi je to samo dva meseca. Pravi še, da se je dokaj dobro in hitro vživel, kako tudi ne, ko pa je svojo delovno pot začel pri Peku v razvoju, kasneje pa ga je premamila predvsem »denarna« ponudba v Metalki — Triglav, kjer je bil preden je prišel spet k nam.
Koča na Javorniku še ni dograjena. V smučarski sezoni je sicer oskrbovana v sobotah in nedeljah. Električno energijo že pridobivajo s pomočjo agregata, medtem ko je koča še brez vode, zato še ne moremo nuditi popolne oskrbe in ponudbe. V zimskem času upravlja s kočo Športno društvo, v poletnem času pa Pašna skupnost. Glede na to, da je izredno težko dobiti planšarja in oskrbnika koča tudi poleti še ni primerna za daljša bivanja. Planšarijo prevzameta v pašni sezoni starejša zakonca, od katerih pa ne moremo zahtevati, da bi se ukvarjala s kompletno ponudbo, kakršno bi radi ponudili vašim delavcem.
To je seveda začasni odgovor. Dokler koča ni oskrbovana in dokončana res ni mogoče računati na kakršnekoli usluge. Pri Športnem društvu pa so nam obljubili, da nam bodo sporočili kdaj bo koča lahko oskrbovala obiskovalce, kar pa je seveda povezano tudi s kadrovskimi problemi.
Dela na prizidku gasilskega doma so v zaključni fazi, tako da bo novi gasilni avto kmalu pod streho.
Na objektu se izvajajo keramičarska dela. Ostala dela, kot so ureditev fasade in beljenje prostora bodo izvedena v toplejših dneh.
Gradnja gasilskega orodišča — garaže se nadaljuje kljub mrazu in snegu.

BLED	f
/rvx4/ /»'VĆVi
@1/6* Ifc,

-	/V?L'	o 'fo/uO-ft+vC'1 Aa h,
°fL pbàcIh»
f? ^ č e-T-i-j	.. YolÀ ik.fi	/P<5*

fcl Takih pisem in pohval smo izredno veseli.

iiktbnt' tfthcr'>
ö



6 tl?*
fa /jt* -7^ ^	SW	-	____ ' - -v
jekli*, 'fndUt*, !(J
■j (■
ZÌV
Sarajevo '84
SINDIKAT POTREBUJE POGUMNE
Zveza sindikatov je dejavnik razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in stalne krepitve vloge delavskega razreda v združenem delu in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.
Osnovne organizacije povezujejo svoje delo v konferenci osnovnih organizacij. Konferenco sestavljajo delegati osnovnih organizacij.
Delavci, organizirani v zvezi sindikatov, se pri svojem delovanju, kot delavci v združenem delu in kot člani zveze sindikatov med seboj nagovarjajo s tovarišem oziroma tovarišico. S tem izpričujejo svojo tesno družbenoekonomsko povezanost in soodvisnost ter si zavestno prizadevajo za uveljavljanje naprednejših in bolj tovariških in humanih odnosov med ljudmi v samoupravni socialistični družbi.
Člani zveze sindikatov in drugi delovni ljudje morajo biti obveščeni o stališčih in sklepih sindikalnih organov.
KONFERENCA
OSNOVNIH
ORGANIZACIJ
Predsednik — Boris JANC
Podpredsednik — Branko PLAJBES
Člani osnovnih organizacij sindikata vsako drugo leto na svojem občnem zboru ocenijo delovanje v dveletnem obdobju, sprejmejo usmeritve za delovanje, izvolijo izvršni in nadzorni odbor.
Pri sindikatu je bil lani imenovan odbor za letovanje. Že v prvi počitniški sezoni je izredno uspešno izpeljal akcijo in dobil v zakup 25 počitniških prikolic v kampih severnojadranske obale. Iz lastnih sredstev je bilo že pred kolektivnim dopustom nabavljenih osem prikolic. Letos smo bogatejši za dve prikolici, planira pa se nabava še dveh. Tako bomo štartali v sezono z dvanajstimi lastnimi prikolicami, v zakupu pa bomo imeli vsaj toliko počitniških kapacitet kot lani.
V okviru sindikata deluje blagajna vzajemne pomoči.
V matični tovarni, to se pravi brez tozdov: Trbovlje, Budu-čnost in Mreža, je včlanjenih 850 delavcev. Blagajna vzajemne pomoči razdeli povprečno mesečno več kot 40 posojil.
N
IZVRŠNI ODBOR KOMERCIALA
Kati UZAR — predsednik Simona ZUPAN — podpredsednik
člani poverjeniki sindikalnih skupin
Ljuba NADIŠAR Niko HLADNIK Milan PRETNAR Mojca TOPORIŠ Zdenka ZUPAN
Sindikat tozda Mreža ureja, glede na to, da je pri njih daljša počitniška sezona ter da organizira letovanja že pet let, počitniška letovanja posebej. Iz lastnih sredstev so nabavili že sedem prikolic, dve pa imajo vplačani in jih bodo dobili predvidoma konec februarja. Delavci v Mreži so za prikolice namenih tudi del regresa za letni dopust, ne boste pa verjeli, da so z zbiranjem in prodajo odpadnega papirja zbrali toliko denarja, da so kupih več kot eno prikolico.
Najbolj živahna razprava je bila na občnem zboru sindikata tozda Mreža. Njihovo delovanje se razlikuje od drugih osnovnih organizacij. Vsaka prodajalna predstavlja svojo sindikalno skupino. Tako organiziranost so uvedli pred štirimi leti. Delavci so zadovoljni, posebno še, ker mnogi niso bili vključeni v sindikalne organizacije.
Blagajna vzajemne pomoči deluje samostojno tudi v sindikatu tozda Mreža. Mesečni prispevki so 20, 50 in 100 din, glede na višino prispevka pa je različna tudi višina posojila. Članov v Mreži je 727 od 867 zaposlenih.
V takoimenovani »jesenski akciji« je sindikat 51 članom (za 132 otrok) podelil denarno pomoč v znesku 1000 din na otroka.
Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata (izvedeni so bili v januarju) so analizirali delo v preteklem obdobju in sprejeli smernice in naloge za prihodnje. Izvoljeni so bili novi člani izvršnih odborov in poverjeniki sindikalnih skupin. Tudi v prihodnje, tako so sklenili, bodo vsi napori usmerjeni k uresničevanju gospodarske stabilizacije, izpolnjevanju proizvodnih in izvoznih načrtov, nadaljevala se bo akcija za povečanje počitniških kapacitet.
Konferenca osnovnih organizacij je po dvakratnem poskusu izvolila novo vodstvo. Pri prvem sklicu so delegati ugotovili, da postopek kandidiranja ni bil v skladu s poslovnikom sindikata, zato so ga ponovili. Delegati so tako prišli dvakrat, zgodi se pač, kar tako pa tudi ni, saj je konferenca delala v imenu in za 4300 delavcev.
Obakrat pa smo pogrešali prisotnost predstavnikov občinskega sindikalnega sveta, kot naj večja delovna organizacija bi najbrž zaslužili to pozornost.
IZVRŠNI ODBOR ORODJARNA
Peter PERKO — predsednik Marjan GROS — podpredsednik
člani — poverjeniki sindikalnih skupin Rudi BERLOT Stane ALJANČIČ Svetozar RUBEŽ Marjan JEŽEK Bojan ŽELEZNIKAR
l
IZVRŠNI ODBOR OBUTEV I.
Jožica KOGOJ — predsednik
Metka ŠPIK — podpredsednik
člani — poverjeniki sindikalnih skupin Marina ČARMAN Marjeta SLABE Nežka HAFNER Zofka MEGLIČ Francka PEHARC Rada KOSTIĆ
IZVRŠNI ODBOR OBUTEV II.
Viktor SEDEJ — predsednik Franc RUPARČIČ — podpredsednik
člani — poverjeniki sindikalnih skupin Nuša JENKO Rudi NUNAR Ludvik GERMOVŠEK Dragi OBAJDIN Rudi TERAN Nikola RADOVANČEVIĆ Darko OMAN
IZVRŠNI ODBOR MREŽA
Miha ROŽIČ — predsednik Vlado BOGOVIČ — podpredsednik
člani — poverjeniki sindikalnih skupin Slava JEREBIC Ivan VALJAVEC Jože MEGLIČ Alojz HORVAT Milena BRELIH Milan TEOFANOVIĆ Miljana PETRUŠEV
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
ČEVLJARSKI KROŽEK
Že v lanskem šolskem letu so začeli z delom na vseh treh tržiških šolah čevljarski krožki. Vodijo jih naši sodelavci: Jože Žugič v Bistrici, Vili Aljančič v Križah, Marjan Jerman na šoli heroja Grajzerja.
Učenci se v krožkih spoznavajo z izdelavo čevljev. V okviru krožka pa so delali tudi risbe in lepljenke. Izdelke je ocenila strokovna komisija, izbrala najboljše in jih nagradila.
Izdelki učencev vseh treh osnovnih šol so bili razstavljeni v recepciji ob slovenskem kulturnem prazniku.
Med počitnicami smo neke sobote zjutraj odšli v tovarno Peko. Z nami je šel tudi Matjaž. Pred tovarno nas je pričakal Matjažev oče. Vodil nas je po tovarni. Ogledali smo si veliko oddelkov. Z ogledom smo pričeli v oddelku, kjer se rišejo načrti za čevlje. Videl sem ves potek, kako delavci izdelajo čevelj.
Tovarna ima tudi oddelek za izdelavo plastike. Tam izdelujejo ogrodja za telefone in druge manjše plastične izdelke.
V	nekaterih oddelkih je delo težko. Delavci delajo na tekočem traku. Naj slabši pogoji za delo pa se mi zdijo v gumami, kjer talijo gumo.
V	prostoru je zelo vroče in slab zrak.
Po ogledu smo šli v pisarno, kjer dela Matjažev oče, povedal nam je, da tovarna praznuje 80-letnico obstoja.
Uroš Čadež, 5. b OŠ Bračič
Zelo rad obiskujem krožke. Med vsemi mi je najbolj všeč čevljarski krožek. Na naši šoli ga poučuje tovariš Jože Žugič. Pri tej dejavnosti se naučimo marsikaj koristnega. Odkril sem vse skrivnosti usnja in vem, kako ga je treba rezati, lepiti in kašno usnje se izbere za določeno obutev.
Delo smo razdelili na dvajset ur.
Najprej smo čevlje risali. Ko nam je šlo to dobro od rok, smo se lotili lepljenke. Lepljenke so nam še posebno dobro uspele takrat, ko nam je tovariš dele usnja za čevlje urezal na plehnato ploščo.
Na naši šoli lahko učenci petih in šestih razredov ob sredah obiskujemo čevljarski krožek. Pri krožku smo vsi tisti, ki se navdušujemo za čevljarski poklic. Krožek vodi tovariš Žugič Jože, ki je po poklicu čevljarski tehnik. Imeli smo ga že trikrat. Na prvem sestanku smo se seznanili o podrobnostih tovarne Peko in o čevljih, ki jih izdelujejo. Za tem smo risali čevlje. Na drugem pa nam je pokazal, kako se dela lepljenka. Pri tretjem, ko smo lepljenko že znali dokončno narediti, smo jo že sami naredili. Pri vseh delih, ki jih opravljamo, nam tovariš Žugič pomaga. Vse več učencev mika poklic čevljarski tehnik. Upam, da bomo res nekoč postali čevljarski tehniki. Ta krožek bo trajal samo pol šolskega leta. Na koncu bomo imeli tudi tekmovanja. Tovariš Žugič nam je obljubil, da bomo naredili tudi kakšen sandal ali čevelj, ko bomo že več znali.
Barbara Perne, 5. razred OŠ Bračič
• ••
V starih časih so čevljarji delali obutev doma. Z leti je v Tržiču iz čevljarskih delavnic zrasla tovarna, ki še sedaj izdeluje čevlje za domači in tuji trg. Peko, ki ga pozna že skoraj ves svet, s svojo obutvijo napolnjuje trgovi-
ne. Izdelujejo vse vrste obutve. Svoje izkušnje pa prenaša v Alžir, da bodo tudi tam pričeli z izdelavo čevljev.
Petra Alič 2. b
OŠ Kokrškega odreda
Križe
Ta krožek obstaja na vseh treh šolah v tržiški občini. Za zadnji izdelek naj bi vsaka šola naredila veliko lepljenko. Na naši šoli smo naredili, po zamisli tovariša, velikega čevljarja s kladivom v roki in z velikim čevljem na kopitu ob sebi. S čevljarskim krožkom smo šli tudi na ogled tovarne Peko. Po ogledu so nam postregli s sokom in napolitankami. Povedali so nam tudi, da bodo učenci z najboljšimi izdelki nagrajeni.
Če bo čevljarski krožek obstajal tudi drugo leto, ga bom vestno obiskoval.
S čevljarskim krožkom smo šli na ogled tovarne Peko. Ko smo prišli tja, smo malce počakali, da je prišel tovariš, ki vodi čevljarski krožek in nas popeljal po tovarni.
Najprej smo šli v modelirnico. Tam smo videli, kako čevlje rišejo in pomerjajo po kopitu. Za tem smo se odpravili v šivalnico. Tam so delavke po risih šivale usnjene dele skupaj.
V obrezovalnici je bilo zanimivo, kako so stroji rezali usnje. Stopili smo v nov oddelek, kjer so lepili, zabijali, lepili podplate. Nazadnje smo si ogledali, kako delajo športno obutev. Po ogledu smo šli v restavracijo, kjer so nas malce postregli.
Koder Tomaž, 7. a OŠ Bračič
IZVRŠNI ODBOR POLIURETAN
Peter KOVAČ — predsednik Marinka KAVAR — podpredsednik
člani poverjeniki sindikalnih skupin
Anton TEROPŠIČ Štefan RAVBAR Mevlida ŠAKANOVIĆ Miro MEGLIČ Anto BALUKČIĆ Milan ZUPAN Nurija ROŠIČ Ivo LORKOVIĆ Ludvik KADIVNIK
IZVRŠNI ODBOR GUMOPLAST
Vili ZUPAN — predsednik Anton IVE — podpredsednik člani — poverjeniki sindikalnih skupin Anka ROBLEK Cirila AHČIN Štefan DUH Janez KUTIN Martin ČEŠKA Pavel ERLAH Andrej PIVK Janez MOHORIČ Stane PERKO
IZVRŠNI ODBOR DSSS
Peter REZAR — predsednik MARICA PRAPROTNIK — podpredsednik člani — poverjeniki sindikalnih skupin Slavko BOHINC Bogdan BRODAR Dragi LAPANJA Milka SKORIČ Danči SLAPAR Darja JOSEF Darinka TIŠLER Majda KRAMAR Malči MEGLIČ
IZVRŠNI ODBOR TRBOVLJE
Rajko VLAISEVIČ — predsednik
člani — poverjeniki sindikalnih skupin Dragi OPLOTNIK Joža PUSOVNIK Terezija ZAKONJŠEK Janez GORJANC Marija ŠKERBINEK Dani MRAK Metod LESKOVŠEK Dragi KOVČAN Marjan HUTAN Vanja CENTRIH
UPOKOJILI SO SE
Ivanka Perko
Prvi letošnji upokojenci so se poslovili v četrtek 12. januarja in odšli v zasluženi mir in počitek.
Želimo jim mnogo lepih dni, zdravja in zadovoljstva.
Viktorija Gosar, Marjeta Špendal in Štefan Kihler.
SPREMLJAMO
DOGODKE
22.	januarja 1945 je Churchill obvestil kralja Petra IL, da bo britanska vlada priznala jugoslovansko vlado, kot predvideva sporazum, ki sta ga 1. novembra 1944 sklenila Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije in predsednik kraljevske vlade.
23.	januarja 1937 je prva skupina Jugoslovanov preko Francije odpotovala v Španijo, da bi se borila v republikanskih vrstah.
športnega življenja na Slovenskem. Med obema vojnama je bil drsalec in učitelj mladine v tem športu, predvsem pa je postal znan z graditvijo prve stometrske skakalnice na svetu v Planici. Od leta 1948 do svoje smrti leta 1959 je bil stalni član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Po njem se imenuje športni park v Tivoliju v Ljubljani in pa najvišja priznanja za zasluge v telesni kulturi na Slovenskem.
21.	februarja 1974 je bila na slavnostni seji zbora narodov zvezne skupščine razglašena nova ustava SFRJ.
22.	februarja 1810 se je rodil poljski pianist in skladatelj Frédéric Chopin. Že v zgodnji mladosti je kazal izredno nadarjenost za glasbo. Od dvajsetega leta dalje je živel v Parizu. Kot komponist je skoraj izključno skladal klavirske skladbe, ki jih je obogatil z novimi izraznimi sredstvi. Njegova dela so: dva koncerta za klavir in orkester (E-mol_ in F-mol), sonate, etude, mazurke, preludiji, nokturni, valčki, poloneze, balade, skerci, impromptuji, fantazije itd. Umrl je leta 1849.
24. februarja 1075 je bil na cerkveni sinodi v Rimu uzakonjen celibat. Poročeni duhovniki so še morali ločiti od svojih žena, sicer so jih kaznovali z izobčenjem.
26.	februarja 1961 je Jože Šlibar v smučarskih skokih v Obersdorfu dosegel svetovni rekord.
27.	februarja 1971 je umrl francoski filmski igralec Fer-nandel (pravo ime: Fernand Joseph Contadin), eden najslavnejših filmskih komikov, čeprav je svoj talent pogosto zapravljal v stereotipnih in komercialnih filmih.
28.	februarja 1928 je iz Beograda poletelo v Zagreb prvo letalo v jugoslovanskem civilnem letalstvu.
7. marca 1975 je v Ženevi, kjer je bil na zdravljenju, umrl eden najvidnejših jugoslovanskih revolucionarjev in politikov Veljko Vlahovič.
9.	marca 1961 so v Sovjetski zvezi izstrelili umetni satelit Sputnik 9 s psičko Lajko v kabini. To je bilo prvo živo bitje v vesolju. Kabina se je pozneje uspešno ločila od satelita in se vrnila na zemljo.
12.	marca 1935 je v New Yorku umrl jugoslovanski fizik in izumitelj Mihajlo Pupin, star 77 let. Po letu 1874 je deloval v ZDA. Bil je profesor teoretske fizike na kolumbijski univerzi v New Yorku in predsednik inštituta radijskih inženirjev.
14.	marca 1879 se je v Ulmu na Wurtemberškem rodil znameniti fizik Albert Einstein, ki je s svojo relativnostno teorijo izredno pripomogel k nadaljnjemu razvoju fizike^ Leta 1933 je kot nasprotnik nacizma odšel v ZDA, kjer je živel in deloval do svoje smrti. Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za pojasnjeni zakon fotoelektričnega efekta s pomočjo kvantne teorije. Med njegova najbolj znana dela, o katerih vseobsežnosti znanstveniki še danes razpravljajo, sodijo: Teorija Brownovih gibanj, elektrodinamika gibajočih se teles, osnove splošne relativnostne teorije, o specialni in splošni teoriji relativnosti, evolucija fizike, Moja podoba sveta, Pomen relativnosti, Ideje in mišljenja, Iz mojih starejših let.
TRANSPORT

24.	januarja 1965 je umrl britanski politik in državnik Winston Churchill. Zmagal je na volitvah leta 1940 (konservativna stranka) in v drugi svetovni vojni uspešno vodil Veliko Britanijo v boju proti nacistom.
25.	januarja 1904 je začel izhajati beograjski časnik »Politika«. Njegov ustanovitelj, lastnik in urednik je bil Vladislav Ribnikar.
1.	februarja 1945 je predsedstvo SNOS razglasilo 8. februar, dan smrti Franceta Prešerna, za slovenski kulturni praznik.
2.	februarja 1968 je umrl hrvatski politik in publicist Ivan Ribar. Bil je predsednik I. in II. zasedanja AVNOJ in je eden izmed najpomembnejših osebnosti jugoslovanskega osvobodilnega boja.
10.	februarja 1947 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba med zmagovalci v drugi svetovni vojni in Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko. Jugoslaviji so bili vrnjeni otok Cres, Lošinj, Lastovo, Palagruž in drugi ter Istra, Zadar in Slovenska Primorska.
12. februarja 1890 je bil v Idriji rojen strojni inženir Stanko Bloudek. Pred prvo svetovno vojno je bil konstruktor letal in izdelovalec letalskih modelov ter aktiven pobudnik
To je nekaj vozil in našega »avtoparka«. Delovna enota TRANSPORT razpolaga z 26 avtomobili, od tega je devet osebnih avtomobilov, dvanajst kombijev in trije tovornjaki. Mesečno prevozijo po več kot 90 tisoč kilometrov.
C	\
»ŠUŠTAR I AD A«
V_________________J
Tokrat so bili prvič prireditelji Industrija usnja Vrhnika na Ulovki, prelepem smučišču nad Vrhniko. Zbralo se je okrog 650 smučarjev alpincev in tečakev, ki so uživali v prekrasnem vremenu in ob zelo dobri organizaciji. Čeprav so bile proge težke, so bili doseženi dobri rezultati. V boju za ekipno zmago smo dosegli 89 točk in premočno zmagali pred Alpino, IUV itd.
Najbolje smo se odrezali v kategoriji moških do 30 let, kjer je bilo kar pet naših na najboljših mestih. Od naših tekmovalcev so zmagali v veleslalomu: Klemenc Milan (moški do 30 let), Soklič Mi-
lena (ženske od 30 do 40 let), Ruparčič Suzana (ženske do 30 let) in v tekih Ambrož Janez (moški nad 40 let). Srebrne medalje in druga mesta so osvojili Stritih Franci, Zupan Simona, Kramar Majda, Ambrož Lidija, Hladnik Niko, Primožič Anton in Meglič Jože, bronasti pa so bili Ruparčič Blanka, Roblek Dorca, Bohinc Jože, Primožič Marko in Meglič Tone.
Uradnih rezultatov v času poročanja še nismo prejeli, zato smo našteli le nosilce medalj in to, upam, pravilno. Prihodnje srečanje bo na Veliki planini, prireditelj pa bo Utok Kamnik.
Božidar Meglič
Ekipna razvrstitev:
točk
1.	Peko	89
2.	Alpina	75
3.	IUV	59
4.	TUS	45
5.	Konus	36
6.	Trio	30
7.	Utok	28
8.	Planika	23
9.	Galant	10
10.	Poliks	9
11.	Ko-To	7
12.	Toko	2
13.	-15. Tolo	0
13.-15. Lilet	0
13. —15. Zmaga	0
Rezultati: udeleženci Peka:
Veleslalom:
—	ženske do 30 let —
1.	Suzana Ruparčič, 2. Simona Zupan, 3. Blanka Ruparčič; 7. Vida Meglič, 9. Milena Dolčič, 12. Metka Sova, 13. Joži Karničar;
—	ženske od 30 do 40 let — 1. Milena Soklič, 2. Majda Kramar, 4. Olga Benčina;
—	ženske nad 40 let — 3. Dora Roblek, 8. Silva Stritih;
—	moški do 30 let — 1. Milan Klemenc, 2. Jože Meglič, 3. Marko Primožič, 4.
Peter Perko, 5. Smiljan Josef, 7. Marko Peharc, 13. Franci Meglič, 16. Zdenko Jerman, 28. Štefan Kodoro-vič, 35. Peter Meglič,
—	moški 30 do 40 let — 3. Anton Primožič, 6. Anton Meglič, 12. Nande Kramar,
18.	Marjan Valjavec, 26. Bogdan Brodar, 27. Dušan Ahačič, 28. Silvo Seiko, 29. Marjan Gros, 35. Božidar Meglič;
—	moški 40 do 50 let — 3. Niko Hladnik, 4. Pavel Roblek, 10. Vili Špehar, 13. Pavel Podlipnik, 16. Pavel Hafner, 17. Jaka Bahun, 22. Jože Marin;
—	moški nad 50 let — 2. Franci Stritih, 6. Janez Kališnik, 8. Vinko Švab, 15. Karel Prešeren.
Smučarski teki: — ženske nad 30 let — 2. Lidija Ambrož, 4. Štefka Gros, 8. Teja Marinšek:
—	moški do 30 let — 3. Jože Bohinc, 5. Peter Mihelič,
10.	Jože Štefe.
—	moški 30 do 40 let —
11.	Marjan Sedej;
—	moški nad 40 let — 1. Janez Ambrož, 6. Franc Homan, 11. Štefan Gros;
SINDIKALNO _ .—PRVENSTVO
Šuštariada je bila v nedeljo, 5. februarja. Teden dni prej pa je bilo na Zelenici sindikalno prvenstvo in izbirno tekmovanje za tradicionalno »Šuštariado«, katerega se je udeležilo 127 smučarjev.
Rezultati:
Veleslalom: — članice do 30 let — 1. Suzana Ruparčič (Komerciala), 2. Blanka Ruparčič (Obutev), 3. Milena Dolčič (DSSS), 4. Mojca Meglič (štipendist), 5. Metka Sova (Poliuretan), 6. Joži Karničar (DSSS), 7. Danica Gašperlin (DSSS), 8. Vida Meglič (Mreža), 9. Brigita Perko (Komerciala), 10. Saša Božič,
11.	Sonja Filipčič (Obutev),
12.	Brigita Dornig (Komerciala), 13. Darinka Bašič (DSSŠ), 14. Marjana Zalaznik, 15. Lidija Žnidarič (Obutev), 16. Irena Krmelj (DSSS);
—	članice od 30 do 40 let — 1. Majda Kramar (DSSS),
2.	Olga Benčina (Obutev), 3. Milena Soklič (Gumoplast),
4.	Joži Sedej, 5. Cilka Brodar, 6. Cilka Kramar, 7. Polona Ahačič (Obutev), 8. Anka Teran (Komerciala), 9. Milena Kaplan, 10. Joži Meglič (Obutev), 11. Maruša Sedmi-nek (Mreža);
—	članice nad 40 let — 1. Dora Roblek (Komerciala),
2.	Silva Stritih (DSSS);
—	člani od 30 do 40 let —
1.	Anton Primožič (DSSS), 2. Anton Meglič (Obutev), 3. Nande Kramar (DSSS), 4. Marjan Valjavec (Orodjarna), 5. Bogdan Brodar (DSSS), 6. Ivan Zaplotnik (Orodjarna), 7. Dušan Ahačič (Orodjarna), 8. Jože Šober (Obutev), 9. Mato Leon-tič (Poliuretan), 10. Marjan Gros (Orodjarna), 11. Božidar Meglič (Komerciala), 12. Janez Benčina (Obutev), 13. Silvo Seiko (Komerciala), 14. Marjan Šlibar (Gumoplast),
15.	Pavle Perdan (DSSS), 16. Lado Sedej (Obutev), 17. Silvo Medič (Poliuretan), 18. Franc Jerman, 19. Slavko Zalaznik (Obutev), 20. Janez Muzik (Orodjarna), 21. Ludvik Perko (DSSS), 22. Dušan Jazbec, 23. Marjan Sedej (Obutev), 24. Janez Tavželj (Poliuretan), 25. Stane Doli-
nar (Orodjarna), 26. Nikola Avramovič (Obutev), 27. Miroslav Mežek (Komerciala), j28. Milan Gorjanc, 29. Janez ^ Brej c (Obutev);
—	člani do 30 let — 1. Jože .Meglič (Mreža), 2. Marko
Primožič (Orodjarna), 3. Marko Peharc (DSSS), 4. Štefan Kodorovič (Poliuretan), 5. Zdenko Jerman (DSSS), 6. Peter Perko (Orodjarna), 7. Peter Meglič (Obutev), 8. Matjaž Knific (Orodjarna), 9. Zvonko Štu-lar (Obutev), 10. Lovro Lupša (DSSS), 11. Darko Zupan,
12.	Peter Maje (Obutev), 13. Bojan Prešeren (Mreža), 14. Miro Novak, 15. Drago Šinko (DSSS), 16. Lado Koder (Orodjarna), 17. Boštjan Močnik (Mreža), 18. Iztok Rejc,
19.	Božo Debevc (Obutev),
20.	Janez Vogelnik (Orodjarna), 21. Boris Perko (Poliuretan), 22. Stanko Geč (Obutev), 23. Robert Bajt (DSSS),
24.	Bojan Ropoša (Orodjarna), 25. Brane Murgič (Gumoplast), 26. Robert Špilar (Orodjarna), 27. Josef Smiljan, 28. Tomaž Bergles, 29. Tone Rozman (DSSS), 30. Matjaž Podlipnik (Obutev), 31. Stane Kuzma, 32. Sašo, Uranjek (DSSS), 33. Vinko Golmajer, 34. Borut Zaletel, 35. Benjamin Košir, 36. Dušan Polajnar, 37. Roman Zaplotnik (Obutev);
—	člani od 40 do 50 let —
1.	Niko Hladnik (Komerciala), 2. Pavel Roblek (Obutev),
3.	Janez Ahčin (Komerciala),
4.	Jaka Bahun, 5. Vili Špehar, 6. Jože Marin, 7. Pavel Podlipnik (DSSS), 8. Pavel Hafnar (Komerciala), 9. Janez Golmajer (DSSS), 10. Jurij Ovsenek (Komerciala);
—	člani nad 50 let — 1. Franc Stritih (Orodjarna), 2. Janez Kališnik (Mreža), 3. Karel Prešeren (Orodjarna)
Smučarski teki: članice —
1.	Lidija Ambrož, 2. Štefka Gros, 3. Teja Marinšek, 4. Malči Meglič (DSSS);
—	člani nad 40 let — 1. Janez Ambrož (DSSS), 2. Štefan Gros (Obutev) 3. Franc Stritih (Orodjarna), 4. Janez Golmajer (DSSS);
—	člani od 30 do 40 let —
1.	Darko Lausegar (Mreža),
2.	Marjan Sedej (Obutev), 3. Stanislav Valjavec (DSŠS),
4.	Milan Krohne (Komerciala);
—	člani do 30 let — 1. Jože Bohinc (Orodjarna), 2. Jože Štefe (DSSS), 3. Peter Mihelič (Orodjarna), 4. Jože Pogačnik (DSSS).
NAGRADNA KRIŽANKA
NERAZSTAVLJIVA KEMIJSKA PRVIMA
LEGEUDARNI HRVA$KO-OGRSKI KRAL] ( (AMIDA)
ALJASKA
3RIGWAUI0)
PREBIVAL RA DAMSKE
VRSTA.
HABIREK
5TARE3SA
‘RAUE05KA
ALP5KA
SMUČARKA
SUROVIMA ZA MARA-SKIMO
PISMEMA
TRGOVSKA
POUUDBA
HUKLEARUA Fl ElERTRARUi
JE5EU5KA
'PLATA
IGURAPRI IA ČETVORKI
ŠORLI
IVO
EAKOV SIM, HERKULOV TOVARIŠ
TIKOV LES
ILOVlSČE TAMA Z ILOVICO
LIDITSKI
KRALJ
iTAIJTAL)
[5TAROGR5 GOVOREC IM POLITIK
POPISUT
V
ČEVLJAR'
GRDA
ŽABA
RI5ALEC
RUSKI BA-SUOPI5EC OVATA )
PALMATIU-SKA OBALA
GIASBEUO
ZUAMEU3E
BIVŠI SARAJEVSKI
uogometaS
(IVICA)
REKA UA PIREMETS. POLOTOKU
IVAU
POTRČ
DELAVEC UA METI
OTOKI PRED IRSKO OBALO
BREZZVOČ JE. ATO-MALMOST
VR5TA
KARTALE
IGRE
5L.ILUSTRATOR IM KARIKATURIST (BOŽO)
MAPAD,
HA5KQK
POSLOVITA
QUOTA
VODTA
SAHQSTAMA
HUMSKI
POGLAVAR
5TAROGRŠ,
MESTO
(.OLIHTQS)
VAŠTE
ILKA
VERSKI
OPPADMIK
KRAT PRI .OPATI]!
GRŠKA
ČRKA
MARA
SPROSTH
TEV
DRUŽBE
VRSTA
PLATUA
UKRAT1M 5KI PEVEC
VARHOSTMI SVET
HRAVO-
5L0VTE
OSEBUI
DOHODEK
POZITIVMI
ilEKTROMI
AKUCA
IJÖVSAK
TAVČAR
PRAVOSLAV.
VERSKE
PODOBE
OKRAS HA K0RIUT5KIH STEBRIH. AKAUT05
MATLAI3AI
KOVIUA
UAPLAČILO.
PREPUTEM
6. MAREC
IMDIJSKI
DROBIŽ
POLOTOK
IVATEUAH
ZAHVALE
MALE MODROSTI
Upanje je bogastvo tistih, ki nimajo nič.
Touriet in Santino
Ob izgubi drage mame
MARIJE KIMOVEC
se sodelavkam v oddelku 512 iskreno zahvaljujem za podarjeni venec.
Štefka Mavri
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka družbene prehrane se ob smrti moje drage mame
ANE ROPRET
iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in podarjeno cvetje. Iskrena hvala prav vsem, ki ste mojo drago mamo spremili na njeni zadnji poti.
hčerka Anči Ruparčič z družino
PREKLIC
Izjavljam, da sem neutemeljeno sumila Bernardo Primožič, za kar se ji opravičujem.
Slavica Jerman
Pameten človek je kot bucika; glava mu prepreči, da ne bi šel predaleč.
- M
Umetnost staranja je zmožnost, da umremo mladi — toda čim kasneje.
Dr. David Lander
Kdor nikoli ne začne, ne more nikoli končati.
Nemčič
Ali veste, zakaj je pes zvest svojemu gospodarju?
— Ker je navajen njegove palice.
Cankar
REKREACIJA SPORT
SANKANJE
Športno društvo »Iskra Železniki« je priredilo v Dolenji vasi sankaško tekmovanje v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«. Nastopilo je 80 tekmovalcev iz Gorenjske, na odlično pripravljeni progi sta odlični uvrstitvi dosegla tudi naša sodelavca iz mehanične delavnice. V kategoriji mlajših mladincev je zmagal MARKO MEGLIČ, ALBERT PERKO pa je dosegel 4. mesto v kategoriji članov.
Teden kasneje je bilo na isti progi mednarodno tekmovanje sankačev. Sodelovali so tekmovalci iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, in to v okviru Karavanške turneje. Marko MEGLIČ ni imel uvrstitve, ker je med vožnjo padel, Albert PERKO pa je zasedel 11. mesto. Drugo tekmovanje se je odvijalo v avstrijskem Beljaku. Tega tekmovanja se MEGLIČ ni udeležil, Albert PERKO pa je tekmovanje končal na 9. mestu.	Matevž Jenkole
Smukovič Brigita, Hrgovič Mirko, Žnidaršič Veronika, Deželan Anton, Bogdanič Olga, Piškurič Simon, Valjavec Vesna, Pušavec Vesna, Krohne Milan, Jesenko Terezija, Fakun Marija, Simončič Zdenka, Pavšek Bojan, Meglič Slavko, Frajle Jožica, Matoh Marko, Leben Sonja, Potočnik Violeta, Brkič Nirveta, Pajek Milica, Lamovšek Stanislav, Gabrijel Mojca, Končnik Borka, Ždralovič Milena, Hlebanja Neli, Berkopec Nada, Logar Valerija, Tomažin Maja, Erat Mojca, Mihelič Peter, Kovačevič Zdenka, Praprotnik Danijela, Zupanc Darjan, Stare Barbara, Radič Ivo, Mavri Štefka, Jokan Olga, Kolar Marinka, Pavličevič Milena, Pustoslemšek Zlatka, Medved Jolanda, Tahirovič Šemsa, Vovk Karla, Bedina Dragica, Logar Marinka, Martinčič Katarina, Verbič Sonja, Krmelj Anica, Lepoša Nada, Bojane Irena, Pretnar Tatjana
V	TOZD BUDUĆNOST
Djurdjevič Krešo, Petričevič Zvonko, Bregovič Snježa-na, Horvatič Martina, Pecik Ljuljana, Tkalčič Milka, Hrze-njak Branka, Herceg Vesna, Copan Anica, Djuraševič Jadranka, Milak Ružiča, Vitez Dubravka, Bartolič Terezija, Huzjak Mirjana, Cikar Ljuljana, Jug Mirjana, Zugec Božica, Denačič Dubravka, Drvar Snježana, Kolarič Ružiča, Krobot Vera, Kranjac Vesna, Botak Ružiča, Vodjon Nada-Bernarda, Pevec Jesenko, Zdelar Božidar, Virag Mirjan, Topolko Zdenko, Okie Zvonko, Sobol Slavko, Bartolič Stjepan, Sukanec Damir, Balent Josip, Vahtarič Mladen, Zlatar Mladen, Horvatič Zvonimir, Horvat Mirko, Obad Josip, Ingrec Antun, Štepamek Vladimir, Knopic Ivan, Mihiča Zlatko, Balaško Zlatko, Bocani Zlatko, Spoljarič Tomislav, Brzaj Nadica, Hr-kovič Katica, Drumer Jasna, Premec Andjelka, Vuk Anica, Sajatovi Veljko, Gumaz Zvonimir, Črnogoj Jelena, Črnkovič Ivan. Povijač Damir, Orlovič Ivan, Jogič Anica, Sveč Djurdji-ca, Štefanek Mladen, Pokrivač Zvonko, Knapič Djurdjica, Jambrovič Dragee, Horvat Zdravko, Hlebec Biserka, Pokos Martina, Jakop Danica, Havaic Mirjana, Gotič Mirjana, Hohnec Mirjana, Krušeč Marija, Kotalenic Martin, Štancin Stjepan, Cvitkovič Dubravka, Novosel Marijan, Sopič Bernarda, Novak Nadica, Križaj Mladen, Virag Marija, Crnkovič Marija, Kolarič Kresimir, Sprem Franjo, Kendjel Danica, Broz Marija, Borovič Vesna, Namjestnik Ružiča
V	MREŽO
Metkovič Šimunovič Silvana
ODŠLI
IZ TOVARNE
Paskvale Marija, Bedina Marko, Šmejic Stanislav, Pau-revič Štefo, Kapidžič Fegim, Dolenc Robertino, Zlodej Jernej, Slabe Mladen, Sedej Jolanda, Brejc Vladimir, Gosar Jože, Zaplotnik Janez
IZ TOZD BUDUČNOST
Dijanovič Dijana, Somerscak Jasna, Švagelj Ivica, Spoljarič Tomislav, Haduk Nevenka, Gotič Ljubica, Kern Bariča, Tečeč Ruža, Bulf Dražen, Hadari Damir, Kavran Dušan, Turkovič Zlatko, Povijač Zvonko, Šarec Tomislav, Jantolek Jadranka, Preksavec Tatjana, Sokol Ljuba, Medjimurec Dragica, Kosmacin Šenka, Osman Djurdjica, Stokrajec Božica, Herceg Vesna, Jantol Ljubica, Jakop Danica, Jantol Djurdjica, Novak Josip
-------------------------------— >
LITERARNI KOTIČEK
ZELENICA
Zelenica nam. priljubljena, od nas vsakdo jo pozna.
Vsak, ki sonca si želi, na Zelenico rad hiti.
Kdor dobro smučat zna, po plazu vozi kar se da, pa z žičnico gre spet nazaj, tu za smučarje je raj.
Lepo je poleti tam, kjer rododendron raste nam, med ruševjem po plazu greš, tudi gamsa lahko uzreš.
Od koče do Vrtače še, prav lepa tura je za vse, kdor le malo kondicije ima, na tak izlet naj se poda.
J. J.
TRŽIČANI
Bolj veselga fanta ni, kot smo mi Tržičani, in dekleta prav tako, rade vesele so.
Zato v Tržiču je lepo, ker radi vsi veseli smo, nič nam hudega ne bo, da le ostalo bi tako.
Ko fantič v planino gre, za njim ozira se dekle, oj fantič kmalu vrni se, da ne bo skrbelo me.
S cvetjem fantič vrne se, objame svoje spet dekle, dekle vesela je tako, pojubi ga zato,
potem oba, na sprehod v naravo, kar za oba je najbolj zdravo.
Tako veseli Tržičani smo vedno radi plavšali.
Za delo moramo skrbeti, če hočemo lepo živeti, fant, dekle, oba vseselo, vsak dan hodita na delo.
Najbolj pošteno je tako, da skupno delamo lepo, ponosni smo na naš Tržič, saj tukaj nam ne manjka nič.
J. J.
V.________________________________________________/
NAŠI
^PETDESETLETNIKI
IZ MREŽE
Cerknica
Ljutomer
Postojna
Dakovo
Lunka Irena Mužinčič Marta Tomažič Marija Jukič Mila
KOKALJ ADOLF — pripravljanje zaklopnic v oddelku 531
JELAR VALENTIN — kontroliranje v izdelavi obutve 523
ISKRENO ČESTITAMO!
KURNIKOVA NAGRADA ZBORU
KULTURAMA SKUPNOST IZZič
, PODE LO UD E ^
^0Rj\5iKpvpe n)Ac;^ADo
KOANORroeAu"jcboru v Peko v
ZA USPEŠNO P0U5TVA RJArV) E roA področou ^ßoqovSKOO a PfeTOA INS IZDAtJC PLOŠČE V LETU 1985
FtSRU«.^ KJ54	»HSDbtOnilK
Zveza kulturnih organizacij in občinska kulturna skupnost Tržič sta tudi letos organizirala prireditev TRŽlC POJE 84. Nastopilo je šest zborov, ki so s svojim petjem navdušili do zadnjega kotička napolnjeno dvorano v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici.
Po besedah Radovana Gobca, znanega skladatelja in zborovodje je prireditev izredno uspela.
Prireditev pa je bila združena tudi s podelitvijo KURNIKOVIH NAGRAD. Nagrado in plaketo, najvišje občinsko priznanje za delovanje na kulturnem področju je letos dobil
Komorni zbor Peko, za dosežke s svojim delovanjem in nastopi ter za izdajo gramofonske plošče.
Čestitamo k uspehu!
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Z geslom DELO, USTVARJALNOST, KULTURA smo počastili slovenski kulturni praznik 8. februarja v dvorani recepcije.
Komorni zbor je za uvod zapel Prešernovo Zdravljico, plesalci mladinske folklorne skupine pa so zaplesali nekaj plesov in recitirali Prešernove pesmi.
Kulturni praznik je naš praznik, ne le spomin na smrt enega največjih velikanov slovenskega duha. Kultura je rezultat dela delovnih ljudi, ni nastala sama od sebe, ustvaril jo je človek ko je delal, zato je njegova in nihče ne more kratiti pravice do nje.
Janez Štefe z olimpijsko plamenico.
Kurnikovo nagrado je za dolgoletno aktivno delo v pevskih društvih dobil tudi naš dolgoletni sodelavec, danes pa upokojenec JANKO ROZMAN.
Iskreno čestitamo!
VOLILI SMO
26.	januarja smo izvolili nove samoupravne organe za naslednje dveletno mandatno obdobje.
Predkandidacijski postopek je izpeljal sindikat. Upamo lahko le, da se novoizvoljeni člani samoupravnih organov zavedajo svojih dolžnosti in da se ne bomo ukvarjali s problemi nesklepčnosti in nedelavnosti.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.