American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.
Organ of the Best Element of V nmatnUsJ Slovenians. It covers News and Ojatiins Meters of Special Importance to Them Not F j.1.1 i C p wharo
Številka u.
joliet. illinois, 22. marca 1918.
letnik 1 ii
j
URADNA POROČILA 0 VOJNIH DOGODKIH.
Pariz, London in Berlin poročajo, da se spopadi na zapadni fronti pomnožujejo.
ALIIRANCI ODBIJAJO NEMCE.
Nemški zrakoplovci spuščajo plinove krogle na Američane.
1»
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21, 1918, a« required by the act of October6,1917.
Laška fronta.
Rim, 18. marca. — Topniški dvoboji so bili živahnejši v Lagarinski dolini, v Montellskem okrožju in južno od Zen-sona. Sovražni oddelki so bili razkropljeni ob strugi reke Piave z našimi strojnimi puškami. Naše patrole so razdejale sovražne utrdbe v Giudicar-ski dolini, provzročile alarm v sovražnih postojankah v krnici Laghi in u-plenile vojnih zalog v primorski krajini.
Zrakoplovstvo.
Pet sovražnih zrakoplovov je bilo zbitih po naših zrakoplovcih. Snoči je pomorska zrakoplovnica bombardova-la sovražno zrakoplovišče.
padno od Bitolja). Važni učinki so bili opaziti.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21, 1918, as required by the act of October6,1917.
Ruska fronta.
Berlin, 18. marca. — V južni Ukrajini je bil zaseden Nikolajev.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act of October 6,1917.
Topniško streljanje.
Rim, 19. marca. — Pogostno obojestransko topniško streljanje se je pripetilo od Zensona (srednji piavski odsek) do morja. Živahno topniško streljanje je bilo v Montellskem okrožju. V Orniški dolini smo ujeli nekaj mož.
Zrakoplovstvo.
Sedem sovražnih zrakoplovov je bilo zbitih včeraj, dva po Italijanih, dva po Francozih in trije po Britancih.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act of October6,1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 18. marca. — Francosko topništvo je vzdrževalo trapeče streljanje zapadno od Vardarja. Sovražnikove naprave v Strumski in Vardarski dolini so bombardovali aliirski zrakoplovci. En sovražnikov zrakoplov je bil zbit.
True translation filed with the post master at Joliet, 111'., on March 21,1918, as required by the act of October6,1917.
Aliiranci se gibljejo.
Pariz, 18. marca. (Zakesnelo.)—Napadi so bili uspešno izvedeni blizu Se-resa in zapadno od Presbajskega je-Zera, kjer je francoski oddelek presenetil sovražnikov pozvedovalen odde-k in ujel nekaj mož.
Zrakoplovstvo. Veliko delavnost so razvijali aliirski zrakoplovci, ki so spustili več nego >900 kilogramov raznesnih tvarin na sovražnikove zavode v Strumski in Vardarski dolini ter blizu Resne (za-

True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21, 1918, as required by the act of October6,1917.
Francoska fronta.
Pariz, 18. marca. — Francoske patrole, pozvedujoče severno od Alletta, so se vrnile z ujetniki. Severozapad-no od Reimsa, blizu La Pompelle, so bili sovražni napadi proti malim francoskim stražiščem brez uspeha.
Topniško bojevanje se nadaljuje na desnem bregu reke Meuse. Sovražni pozvedovalni oddelki, ki so poskušali približati se francoskim linijam blizu Hardaumonta -in severozapadno od Bezonvaux, so bili razkropljeni po francoskem streljanju.
V	Vogezih je bilo topniško bojevanje dokaj močno severno od Violu in na desnem bregu reke Fave.
Ničesar ni izporočiti z ostale fronte.
Severno od reke Chemin Des Dames je topništvo na obeh straneh kazalo veliko delavnost v soboto.
Na levem bregu reke Meuse so francoske čete izvedle v mraku velik napad blizu Cheppyske hoste, ki se je končal uspešno. Pod okriljem francoskega topništva, ki je obvladovalo nemško artiljerijo, so naše čete prodrle v nasprotne zakope na fronti 800 metrov v razdaljo 300 metrov. Raz-dejavši kritja, kladare in utrdbe sovražnikove, so se francoski oddelki vrnili v svoje lastne linije z 80. ujetniki od trojih polkov in sedmimi strojnimi puškami. Naše izgube so bile neznatne.
Ponoči so bili francoski oddelki delavni in uspešni v prodiranju v sovražnikove postojanke. Blizu Vanquois so privedli nazaj deset ujetnikov v napadu.
Na desnem bregu reke Meuse so nemške baterije ponoči silno bombar-dovale vse točke med rekama Meuse in Bezonvaux. Francosko protistre-ljanje je tudi naraslo. Baš severno od St. Mihiela so naše patrole ujele nekaj Nemcev.
Zdajpazdaj je bilo topniško bojevanje blizu La Pompella (champagnska fronta).
Na desnem bregu reke Meuse (ver-dunska fronta) je bombardovanje postalo zelo silno. Sledilo mu je več močnih nemških napadov blizu Samo-gneux, severno od Caurierske hoste in blizu Bezonvaux. Veliki "sovražni oddelki -o se približali našim postojankam in so prodrli v naše linije na raznih točkah. Silnost našega streljanja je provzročila, da je sovražnik utrpel prav težkih izgub, in ni se mogel obdržati v postojankah, kjer se je bil ustanovil. Prav težko topniško bojevanje se je nadaljevalo v tej krajini.
V	soboto zvečer so naše čete prodrle v sovražne zakope pri Malancourt-ski hosti na fronti 1,400 metrov v razdaljo 800 metrov. Skupno število u-jetnikov na levem bregu reke Meuse
ALIIRANCI ZASEGLI HOLANDSKE LADJE.
Sedeminsedemdeset holandskih ladij v ameriškem vodovju zasegla vlada Združenih Držav.
BODO PREVAŽALE ŽIVILA IN DR.
Nemške grožnje so zadrževale ladje od oceanskega prometa.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21, 1918, as required by the act of October6,1917.
Aliiranci zasegli holandske ladje.
Washington, D. C., 20. marca. — Ker je Holandija vsled nemških groženj odklonila, uveljaviti svoj prostovoljni odgovor za zopetno postavljenje svoje trgovinske mornarice v normalni obrat, je vlada Združenih Držav nocoj zasegla vse holandske ladje v*" ameriških vodovjih. Ob istem času je Velika Britanija prevzela holandske ladje v britanskih lukah.
Skupaj je bilo sedeminsedemdeset ladij s približno 600,000 tonami doda- kor zahteva zakon nih ameriški trgovinski mornarici po zasegi. Drugih 400,000 ton je postavljenih v službo aliirancev vsled zasege pO Veliki Britaniji. Večinoma bodo rabljene v prometu živilskega prevoza med Združenimi Državami in Evropo.
zavrnitev britansko-ameriške zahteve. Vlada je čakala več nego oseminštiri-deset ur prek časa, ko je bila Holandija naprošena, naj se odloči, ali izvede prvotno pogodbo, ali se podvrže zasegi.
Vse je bilo storjeno v izognitev drastične odredbe, ker je bila izročitev ladij po dogovoru bolj zaželjena nego po zasegi, dasi je zadnja v soglasju z vršitvijo suverenskih pravic in upravičena v mednarodnem zakonu in izvrševana po vseh narodih.
Mornarica prevzame ladje.
Šele ob 6. uri nocoj je bilo odkrito, da je bil predsednik Wilson tekom dneva obveščen o odlašanju v holand-skem odgovoru, s prošnjo, da naj naznani, ali naj se zasega izvede ali ne. Sklenil je, počakati formalni odgovor, ki se je izkazal nesprejemljiv, dasi bi v drugih okoliščinah utegnil služiti kot podlaga za nadaljnje pogajanje.
Predsednikov proglas je bil izdan takoj, pooblaščujoč mornarico, da prevzame ladje, ki jih bo opremil in o-bratoval pomorski department z bro-darstvenim odborom. Holandska moštva se nadomestijo z ameriškimi civilnimi mornarji in pomorskimi reservi-sti. Lastniki bodo odškodovanj, ka-
PETROGRAD PRED ZAVZETJEM.
Poročila iz Rusije kažejo, da utegnejo Nemci v kratkem zasesti rusko glavno mesto.
Holandija odklonila pogoje.
Predsednika Wilsona proglas o prev zetju ladij je bil izdan šele potem, ko je prišla zadnja beseda iz Londona, da pomeni odlašani odgovor Holandije
Nemčija je kriva.
V izjavi, ki na kratko omenja poga-jaija, ki so se vršila pred_ zasego, je predsednik Wilson poudaril, da je trajni dogovor s holandsko vlado ovirala Nemčija vkljub dejstvu, da je malo kraljestvo nujno potrebovalo živil, za katera je skrbela pogodba. Začasen dogovor je bil potem pogajan, da se pride črez nujno potrebo, ali tudi tega je zadržala pruska diplomacija.
v soboto zvečer je preseglo 160, od katerih je več častnikov.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, •naster at Joliet, 111., on March 19, 191°
Pariz poroča več uspehov.
Pariz, 19. marca. — Pozno včeraj je francoski oddelek blizu Reimsa prodrl v nemške linije na razdaljo enega kilometra, razdejal številna kritja in pri-vedel nazaj devet ujetnikov.
Po kratki topniški pripravi so Nemci vzhodno od Sillery podjeli napad, ki je bil zlomljen po francoskem streljanju.
Na desnem bregu reke Meuse je bilo silno topniško bojevanje, zlasti blizu Griča 344. Pehotnega bojevanja ni bilo.
Nič važnega ni izporočiti z ostale fronte.
Dva sovražnikova napada v nedeljo, eden južno od Juvincourta, drugi jugovzhodno od Corbeny, sta bila odbita; po živahnem bojevanju, v katerem so j Nemci utrpeli znatnih izgub. Ujeli smo nekaj mož.
Topništvo na obeh straneh je bilo dokaj delavno, zlasti blizu Samogneux in Bezonvaux (verdunska fronta), kakor tudi v Lotaringiji, med Buresom in Badonvillerjem.
Zrakoplovstvo.
V nedeljo so naši piloti razdejali tri nemške zrakoplove in hudo poškodovali šest drugih. Eden naših zrako-plovcev je zažgal privezan balon. Nadalje je bilo ugotovljeno, da sta bila dva druga nemška zrakoplova zbita dne 15. in 16. marca. Naši bombardu-joči oddelki so spustili 6,000 kilogramov raznesnih tvarin v soboto in 5,000 v nedeljo na taborišča, druge vojaške zavode in železnične postaje sovražnikove.
do bombardovali in spustili deset ton in pol bomb. Nad eno napadenih zra-koplovskih lop se je pripetil ljut spo pad, v katerem so bili trije sovražni zrakoplovi razdejani, a naš nobeden.
Med včerajšnjim dnem je bilo i o-semnajst nemških strojev zbitih, osem jlopnanih na vrat na nos in en opazovalen balon razdejan, tiri naše stroje pogrešamo.
Zl translatio» '»led with the postmaster at Joliet, requ.red by the act of October 6. 1917.
on March 81, 1918,
ANAMEŠKE ČETE SE PLAZIJO SKOZI ŽICO.
•ileški VojV tl.a.V"ega I,u,o-Kitaja. na jugovzhodni končini Azije, se ti ana-coskem t '	kal<0 se vo(li moderna vojska na zapadni fronti na Fran-
Prancošu ° <loinačini ncke francoske kolonije in se nahajajo zdaj na em> da Pomagajo poditi Nemce.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act of October6,1917.
Britansko poročilo.
London, 19. marca. — Angleške čete so izvedle uspešne napade snoči v soseščini Villers-Guislaina, La Vacquerie in Bois Grenier ter ujele številno
Nemcev.
Sovražnikovi zakopi vzhodno od Neuve-Chapella so bili napadeni po portugalskih cestah, ki so privedle nazaj ujetnikov in dve strojni puški.
Ponoči je sovražnik poskušal tri napade v soseščini Fleurbaix in Bois Grenier, a je bil odbit z izgubo v vsakem slučaju. Znatna sovražna topniška delavnost je bila v ospredju iii o-zadju ypreskega odseka.
Zrakoplovstvo.
Dobra vidnost v nedeljo je usposobila naše zrakoplovce, da so povečali svoje delo v zraku. Železnične obstranske proge v Somainu in sovražna počivališča na vseh delili fronte in tri sovražnikove zrakoplovske lope so hu-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21, 1918 as required by the act of October6,1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 19. marca. — Fronta prestolonaslednika Rupprechta: Naskočne čete pruskih, bavarskih in saksonskih divizij so uspešno pozvedovale v Flan-driji in pri tem ujele več nego 300 Belgijcev.
Od brežine do kanala La Bassee je silnost topniških dvobojev narasla med večerom. Na ostali fronti je bilo streljanje zmerno.
Armadni skupini nemškega prestolonaslednika in gen. von Gallwitza: Brandenburške naskočne čete so po trdem bojevanju privedle nazaj dvaj set ujetnikov iz francoskih zakopov.
Topniško streljanje je bilo poživ ljeno zdajpazdaj na obeh straneh Reimsa in v Champagni. Na severni fronti verdunski je streljanje naraslo po silnosti. Pozvedovanja nadaljujemo. Saksonski oddelki na vzhodnem bregu reke Meuse so privedli nazaj 56 ujetnikov.
Armadna skupina velikega vojvode Albrechta: Na mnogih točkah lotarin-ške fronte, v Vogezih in v Sundgavi ji bila živahna delavnost na francoski strani.
Zrakoplovstvo.
Zbili smo v ^zračnih bitkah včeraj in z obrambnim streljanjem'odspodaj tri indvajset zrakoplovov in dva privezana balona.
Drugod se ni pripetilo nič izporočila vrednega.
TUDI MOSKVA V NEVARNOSTI.
Kajzer in Lenin v spletki proti Z. D. Ščuvanje k revoluciji.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act of October6,1917.
Rusija zaupa Zdr. Državam.
Moskva, petek, 15. marca. — Pojasnjujoč poslanico predsednika Wilsona na vseruski kongres sovjetov, pravi vladno glasilo "Izveska", da bodo Združene Države pomagale Rusiji in osvobodile njene roke, da se bo lahko upirala nemškim in japonskim impe-rialistom. Združene Države so v borbi za ruski trg mnogo manj nevarne, zatrjuje glasilo, nego Nemčija ali Ja-ponija.
Moskve). Povelje je bilo dano, izprazniti Harkov.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act of October6,1917.
Ujeli 3,000 rdečih stražnikov.
Kodanj, 18. marca. — Danes tukaj prejete brzojavke iz Vase pravijo, da je nemška armada začela splošno o-fenzivo v južni Finski. Mesto Heinola je zavzel gen. Mannerheim. Tritisoč rdečih stražnikov je bilo ujetih.
True translation filed with the -postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, ajs required by the act of October6,1917.
Trockij o nemško-japonski spletki.
Petrograd, 17. marca. — Leon Trockij, boljševiški vojni minister, je izjavil v razgovoru danes, da obstaja dogovor med Nemčijo in Japonijo za "delitev Rusije na temelju medsebojnih koristi".
Trockij je nadalje izjavil, da je bila največja pomota aliirancev, "podpirati japonski načrt za zasedbo Sibirije".
"Amerika bo prva, ki bo obžalovala politiko aliirancev," je rekel.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21, 1918, as required by the act of October6,1917.
Mirovni pogodbi potrjeni.
Amsterdam, 19. marca. — Nemški bundesrat ali zavezni sovet je potrdil mirovni pogodbi z Rusijo in Finsko, kakor naznanja poluradna "Norddeu-tsehe Allgemeine Zeitung".
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act;of October6,1917.
Tevtoni zavzeli dve mesti.
London, 18. marca. — Nemške čete so zasedle Bahmač in Konotop (v pokrajini Černigov, kakih 350 milj jugo-zapadno od Moskve), a so bile prisiljene k umeknitvi iz Brijanska (v pokrajini Orel, 200 milj jugozapadno od Moskve) proti glavnemu opirališču, po brzojavki iz Moskve od sobote na Exchange Telegraph Co. Avstro-nem-ške čete prodirajo proti Vorožbi in Harkovu (glavno mesto pokrajine istega imena in kakih 400 milj južno od
izstrelki med zadnjim dnevom ali tako, kakor je zdaj dovoljeno naznaniti. Četveri napadi so bili podjeti, in iz načina, kako je sovražnik utihnil, je razvidno, da so imeli napadi zaželjeni učinek.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act of October6,1917.
Kajzer in Lenin v spletki proti Z. D.
Washington, D. C., 19. marca. — Predsednik Wilson je prejel obvestilo iz uradnih virov, da Nikolaj Lenin, načelnik boljševiške vlade na Ruskem, vodi propagando za našuntanje prole-tarskih revolucij v Združenih Državah, na Angleškem, Francoskem in v Italiji.
Rečeno je, da deluje Lenin kot agent Nemčije in da mu je bilo danih na upanje 5,000,000 rubljev za denarno podpiranje gibanja.
Glavni stan Leninove propagande, je rečeno, se ima us^inoviti na Šved-sEem. Tajni agentje se imajo poslati v Združene Države in ententine dežele, da naščuvajo ultraradikalne življe v aliirskih deželah k organizovanju revolucij.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 21,1918, as required by the act of October 6,1917.
Petrograd in Moskva v nevarnosti.
London, 20. marca. — Zasedba Pe-trograda po Nemcih je stvar le nekaj ur, kakor pravijo brzojavke iz Petro-grada na več jutrnjih listov. Rusko glavno mesto ne kaže najmanjšega znamenja za organiziran odpor.
Nemci so dospeli, kakor poroča Reu-terjeva Tjrzojavka iz Petrograda, v soseščino postaje Dno, kakih 150 milj južno od Petrograda. Avstro-nemško prodiranje v južni Rusiji se nadaljuje. Sovražnik je zasedel Šume, pet ur hoda od Harkova, pravi brzojavka.
Razna poročila iz Rusije tudi naznanjajo največjo bojazen nad dejstvom, da avstro-nemške čete izvajajo nekako zajemalno kretanje proti Moskvi. Govori se po teh brzojavkah o premešče-nju vlade v Sarjov (prejkone Saratov, 450 milj jugovzhodno od Moskve) ali v Nižnji Novgorod (265 milj severovzhodno od Moskve).
Vladni poziv za Tretje Posojilo Svobode.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on March 21,1918, as required by the act of Oct9ber6,1917.
Nemci spuščajo plinove krogle.
Z ameriško armado na Francoskem, 19. marca. — Nemški zrakoplov je snoči in davi letel nad ameriškim odsekom severozapadno od Toula in spuščal gumaste krogle, osemnajst palcev v premeru, napolnjene z raztopljenim gorčičnim plinom. To je prvikrat,' kolikor je znano, da je bil kak zrakoplov v to uporabljen.
Učinek plina ni bil reseny ali ameriški vojaki so bili razkačeni rtad — kakor so rekli — "grdim vojskovanjem" (dirty warfare).
Vzorec ene gumastih krogel smo dobili.
Američani obstreljujejo sovražnika.
Ameriško topništvo na toulski fronti je močno napadalo Nemce s plinovimi
Washington, D. C., March 16, 1918.
Office of the Secretary. Klubom, društvom, organizacijam, cerkvam itd. Združenih Držav ameriških : Gospoda:
V svrho, da se zmagovito dokonča ta vojna za čast in pravice Amerike in za svobodo sveta, je vaša vlada pozvana, poiskati dodatnega denarja, in v ta namen, je bilo naznanjeno Tretje Posojilo za Svobodo (Third Liberty Loan).
Kampanja za to posojilo se začne drie 6. aprila 1918, na prvo obletnico našega vstopa v vojno.
Američani tujega rojstva ali poko-lenja, posamezno in po svojih organi-
Washington, March 16, 1918. War Loan Organization Office of the Director of Publicity. Klubom, društvom, organizacijam, cerkvam itd. Združenih Držav ameriških: Gospoda:
Kazaje na gornjo prošnjo vaše vlade, izdano po zakladniškem tajniku Združenih Držav, in za gotovo smatrajoč, da boste uvaževali ta poziv, izdan v želji, da zopet dokažete svoj patriotizem, svojo lojalnost in svojo varčnost, spoštljivo prosim, da Vaša organizacija, ali cerkev takoj ukrene, udeležiti se na popolnoma organiziran na-
zacijah, družbah, cerkvah itd., so podpirali prejšnji dve Posojili za Svobodo čin kampanje za Tretje Posojilo za na riačin, ki je bil vir globokega zado- Svobodo,
voljstva zame.
V svesti si sem, da bodo Tretje Posojilo za Svobodo zopet podpirali, brez ozira na veroizpovedanje, starost, rojstni kraj, ali pokolenje.
Da bo imelo to posojilo zaželeni u-speh, si moramo prizadevati organizirano in popolnoma sistematično. Zatorej je nabor vseh organiziranih združeb v prihodnji kampanji' za Tretje Posojilo za Svobodo največje važnosti. Resno upam, da vlada dobi to sodelovanje v neomejeni meri.
(Podpisan) W. G. McADOO, Form 3P1001. zakladniški tajnik.
Poseben odbor, bodisi že imenovan ali ki se ima imenovati brez odlašanja, naj se snide takoj in izdela načrte za popolnoma sistematično delovanje.
Vsa potrebna poučila in stvari, kini-sposobijo take odbore za delovanje z resničnim uspehom med člani svoje organizacije ali skupščine v prilog Tretjemu Posojilu za Svobodo, se vpo-šljejo.
Vam vdani
FRANK R. WILSON, Form 3 P1002. Director of Publicity.
Joliet, 111., 20. marca. — Največji in najblagonosnejši uspeh bo gotovo imel sv. misijon v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa, ki ga vodita Rev. P. Vencel Šolar, O. S. B., in Rev. Frančišek J. Ažbe. Kajti naši dobri župljani in zlasti naše globokoverno ženstvo se udeležujejo lepih misijonskih pridig s tako vnemo in v tolikem številu, da je za gotovo pričakovati še večjega verskega preporoda po vsej naši naselbini, ie itak daleč sloveči po svoji zgledni vernosti. Domači g. župnik, Rev. John Plevnik, si je naklonil hvaležnost cele župnije s tem, da je povabil za vodstvo sv. misijona dva tako vzorna gg. misijonarja. Poleg teh pomagajo še drugi čč. gospodje pri spovedovanju in drugih cerkvenih opravilih. Imena vseh objavimo prihodnjič. Sklep sv. misijona bo v nedeljo, dne 24. t. m., zvečer ob pol 8. ur/.
—	Velika noč se bliža. Za nami) je praznik sv. Jožefa, patrona naše župnije, katera ga je obhajala včeraj (torek) kar najslovesneje, in pred nami je Cvetna nedelja in Veliki teden. Spored velikotedenskih cerkvenih obredov v naši cerkvi, ki se prične prihodnjo sredo, priobčimo prihodnjič.
—	Koncert na Belo nedeljo. Dne 7. aprila bo zopet velik dan za vse naše ljubitelje slovenske pevske in dramat-ske umetnosti. Pod vodstvom gospe A. Nemanicheve se pripravlja najlepša gledališka predstava, kar smo jih še imeli na našem odru v Jolietu. Na sporedu bo med drugim izvajanje I. dejanja iz opere "Cornevillski zvonovi", nekaj čisto novega na našem odru. Potem "Butterfly Dance" ali Ples me-tulčkov s petjem, nekaj izredno lepega. Nadalje druge slovenske in angleške pesmi ter krasna slovenska dekla-macija. In kratka veseloigra "Ne kliči vraga", ki bo tudi gotovo zelo ugajala, kajti maloštevilne uloge so v najboljših rokah. O vsem tem več pozneje. %
—	Prvi vseslovenski zbor delegatov krajevnih podružnic Slovenske Narodne Zveze se bo vršil dne 14. in 15. aprila t. 1. v. Clevelandu, O., in sicer v Knausovi dvorani (St. Clair ave. na vogalu 62. ceste).
—	Občinska volitev. V torek, dne 2. aprila bo v Jolietu občinska volitev (township election) supervisorja, pomožnih supervisorjev itd. Republičani so včeraj (torek) nominirali svoj tiket kandidatov za urade. Na tiketu ni nobenega našaga rojaka; dva sta se poganjala za nominacijo, a nista prodrla. Da ni bil nominiran noben Nemec, je umevno.
—	Opozarjamo vsa slavna društva in vse posameznike na "Vladni poziv za Tretje Posojilo Svobode", ki ga prinašamo na prvi strani te št. A. S. v drugič. Vsem društvom priporočamo, da uvažujejo prošnjo naše vlade in ravnajo po njenem pozivu, kajti s tem pokažejo svoj pravi ameriški patrijo-tizem.
—	Ali ste že kupili kaj vojno-varče-valnih znamk (War Savings Stamps)? V tiskarni Amerikanskega Slovenca so na prodaj. Prečitajte tozadevni oglas, ki ga prinašamo zastonj, da pomagamo tako vladi Združenih Držav do zmage v njenem boju za svobodo sveta. Kupujte vojno-varčevalne znamke! Imamo jih tudi po 25c, da jih lahko kupujejo Vaši otroci in se tako navadijo varčevati.
—	Ali ste že začeli vrtnariti v svojem "vojnem vrtu"? Kar začnite, če ga imate. Če pa nimate svojega vrta, pa vzemite v zakup kako loto ali primeren kos zemlje, da si sami pridelate vso zelenjad, ki jo "potrebujete za svojo domačo porabo. S tem koristite sebi in vladi Združenih Držav v njenem boju proti kajzerju, ki hoče gospodariti po vsem svetu in zatreti vse male narode — tudi slovenskega. Pomlad je tu, začnite vrtnariti!
—	Ali ste že plačali dohodnino (income tax)?/Dan 1. aprila je zadnji rok za plačanje tega davka. Vladna pomoč pri izpolnjevanju dohodninskega lista Vam je na razpolaganje v Jolietu samo še tri dni. Naznanjeno je bilo pred kratkim, da bo zastopnik iz urada za notranje davke, imenoma M. H. Brady, tukaj dne 23., 29. in 30. marca. G. Brady je povedal, da se tujci (foreigners), rojeni izven -te dežele ter imajoči ženo in otroke v stari domovini, štejejo med samske in morajo kot taki izpolniti dohodninsko listino. Rekel je: "Samec, mož, ki ne živi s svojo ženo, vdovec, aH tujec, čigar žena ali družina živi v stari domovini, vsi ti morajo izpolniti dohodninske liste, če je njihov skupni čisti dohodek $1,000 ali več. Oženjen mora izpolniti dohodninski 'list brez ozira na število otrok, ki jih ima, ako je njegov čisti dohodek $2,000 ali več. Dovoljen mu je gotov popust za vsakega nedolet-neg3 otroka, vendar mora dohodninski list izpolniti. Najmanjša kazen za ne-
izpolnitev dohodninske dolžnosti je $20 in najvišja $1,000. Nikarte pozabiti!	i laJLJil
Kansas City, Mo., 14. marca 1918. — Cenjeni urednik A. S.! Prosim, priobčite par vrstic o mojem potovanju.
Dne 4. marca sem šel v Sheboygan, Wis., k "Luki Matiji" vprašat za "rent", če ima kaj prostora zame. In glej ga šmenta, pa sva kar "zglihala" za eno bajto. Čeravno je ta hudomuš-než precej slan s svojimi barakami, me je dobil na limanice. Veste kaj, čita-telji(ce) ? Ta si je pa prižgal smotko ali fajfo, ne vem kaj, in jo začel puhati in jo odkuril proti Montani. Jaz pa za njim. Zvečer ob 9. uri jo pihnemo iz Milwaukee proti St. Paulu v Minne-soti. St. Paul je precej veliko mesto, toda zelo še zamazano. Posebno zanimivo je na mostu, ki drži črez reko Mississippi; ta teče mimo tega mesta. Okolica je precej prijazna, malo hriba-•sta in je bila že brez snega. Iz Min-nesote jo pa odkurimo v North Dako-to. Tukaj tudi ni bilo nič snega. Bismarck je tudi precej lepo mesto, to pa umiva reka Missouri. Nadalje pa pridemo v Montano. Tukaj pa je bilo ponekod še veliko snega. Pa vseeno so bile črede konj, ovac in goveje živine zunaj na paši; kaj so jedle, tega ne vem. Tukaj opomnim samo to, da ko bi naša starokranjska živina prišla na ameriške farme, bi ne mogla živeti; ravno tako bi tudi ne mogle živeti amerikanske farmarke na starokrajski farmi: ženam se tukaj bolje godi na farmi, živini pa tam. Pa pustimo to, kakor je. Zato pa hočem na kratko opisati moje potovanje po Montani. Montana je precej gorata dežela, zato pa se tudi imenuje Montana. Prišel sem v Billings, Mont. To je malo mestece, ali zelo snažno. Iz Billingsa sem šel v Red Lodge, Mont. Tam sta dva velika premogorova, ali oba sta ene Co.; delo daje samo en mož za obe majni, zato pa mora marsikateri zelo dolgo čakati za delo. Šel sem tudi na hrib, kakor tam pravijo. Tukaj pa je bil prav lep razgled na lep? planine in na večni sneg. Videlo se je pa tudi v lepo dolino, kjer so zopet drugi pre-mogorovi proti Bel Creeku. i Od tam pa sem šel nazaj črez Wyoming, črez So. Dakoto, Nebrasko in Kansas v Kansas City, Mo., odkoder Vas pozdravljam vse čitatelje tega lista.
Vandrovček.
noma zdrava in se prav dobro počuti. Prisrčno se zahvaljuje vsem prijateljicam oziroma vsem, kateri so jo obiskali za časa bolezni v bolnišnici v Braddocku, Pa. Posebno se pa zahvaljuje Mrs. Barbari Bajuk iz Homevilla> katera jo je prišla obiskat v bolnišnico vsaki dan, kakor tudi za sveže rože, katere je prinesla. Stotera hvala vsem skupaj, živeli!
V tukajšnjo naselbino se je priklatila dolgonoga štorklja in je pustila krepkega otroka. Mati in otrok sta oba zdrava. Krstinja je bila tudi izvrstna, vsega je bilo zadosti, jesti in piti, žalibože samo godca ni bilo, ker je postni čas.
Tukajšnja naselbina ima samo 6 družin Slovencev in oddaljena je od Pitts-burgha 10 milj; lahko se pelješ na poulični ali po navadni železnici v Pittsburgh. V tukajšnji okolici je veliko železnih tovaren, na primer v Homestead, Braddock in East Pittsburgh, katere vse dobro obratujejo, pa še zmiraj več delavskih moči potrebujejo, samo dobiti jih ni mogoče, ker jih veliko odrine v razna taborišča, da se bojo tamkaj izurili v korist Strica Sama. Od tukaj iz Pittsburgha jih je šlo enkrat nekaj čez 600, 15. februarja eden, teden potem pa nekaj čez 300, pa še zmiraj nabirajo novince, ne vemo kedaj bode tega konec.
Pretekli predpust je bilo zelo malo ženitovanj v tukajšnji pittsburški okolici, ne vem, kaj je temu vzrok, menda vojna, ker se vsak boji, kdaj pride vrsta na njega, da bo moral iti služit Strica Sama. Eden vzrok je pa menda ta, ker ni posebno veliko slovenskih cvetk, pa še tiste, katere so, so preveč ošabne in preponosne ii^ ne-gospodinjske.
Pozdravljam vse čitatelje in čitate-ljice tega lista. Amerikanskemu Slovencu želim velik napredek v letu 1918.
U. R. Jakobich, zastopnik A. S., 1037 Peralto St.,
N. S. Pittsburgh, Pa.
La Salle, 111., 18. marca 1918. — Naznanjam to pot žalostno vest, da je dne 7. marca t. 1. preminul, previden s sv. zakramenti, vrli in priljubljeni ro^-jak Josip Kastigar, po dolgotrajni in mučni bolezni.
Pokojnik je bolehal za vnetjem sapnika, katero bolezen si je nakopal v rovih v daljni Coloradi, kjer je delal dolgo vrsto let.
Pa nasvetu zdravnika je prišel v La Salle, kjer je milejše podnebje in je bival tu pri svoji sestri in svaku Mr. in Mrs. Povše, dokler ga ni Vsemogočni poklical k sebi v večno domovino.
Bil je pokojni blagega'in odkritosrčnega značaja ter odločno katoliškega prepričanja. Dasiravno ni bil dolgo časa med nami, je bil skrajno priljubljen pri vseh, kdor ga je poznal. Čeravno bolan, skušal je vedno biti vesel ter je imel vedno dosti humorja na razpolago.
Bil je tudi vnet narodnjak in je takoj na ustanovni seji Slov. Nar. Zveze postal član iste. Star je bil 39 let in neoženjen.
Zapušča dva brata, Antona in Lud-vika< sestro Mrs. Annie Povše, teto gospo Marijo Kastigar, strica Rev. A. J. Kastigar ter več daljnih sorodnikov, kateri vsi prebivajo v Zjedinjenih Državah1,
Ker je bil član društva Sv. Petra, Nar. Hrv. Zajednice v Leadvillu, Ct>lo„ se je iz ljubezni in dostojnosti korpo-rativno vdeležilo tukajšnje društvo Sv. Marka N. H. Z. pogreba za umrlim sobratom. Iz prijaznosti sta se vdele-žili pogreba tudi društvi Sv. Družina št. 5 K. S. K. J. in Sv. Družina št. 3 ). S. D. Moški zbor društva "Slovenije", katerega člani so pokojnika posebno čislali, mu je pa zapel žalostinko "Nad zvezdami", preden so odnesli krsto iz slov. cerkve, odkoder smo ga nato spremili v sprevodu k večnemu počitku.
Lep in dostojen je bil pogreb, katerega je pa tudi mož tako vzornega značaja bil popolnoma vreden.
Vsa čast članom raznih društev in pevcem, kateri so mu tako lepo izkazali zadnjo čast.
Blagemu pokojniku naj pa sveti večna luč. Bog mu daj mir in pokoj!
Poročevalec.
N. S. Pittsburgh, Pa. — Cenjeno u-redništvo! Prosim za malo prostora v vašem cenjenem listu. Tukaj v Braddock bolnišnici je bila Mrs. Mary Gornik na operaciji na slepiču, katero je tudi srečno prestala. Sedaj je popol-
kateregft je dobil ob priliki na potu v Stockholm.
Kakor vidite, je ta naš shod tako nesramno pogorel, da bi se ga nobeden šfe spomnil ne, ko bi ta naš "voditelj" tako zavito ne napadal nekaj oseb. Posebno olikanega se je izkazal, ko se obregne ob priprosto delo mirne navadne dekle. Jaz mislim, če smem prosto misliti, da je vsako po vašem mnenju še tako nizko delo bolj častno, kakor to, katerega se poslužujejo ti naši voditelji slovenske republike. Ti nimajo za seboj naroda, ampak le par kimovcev, ki jim pomagajo narod za nos voditi. To so pokazali na že v tretjič poskušanem shodu, kjer samo kolektajo, a povedo pa ne nič pametnega. To vidimo tudi iz drugih slov. naselbin, koder se ustanavljajo taki shodi. In če ne morejo žeti uspeha, pa po njih! Povsodi je pa tudi nekaj oseb, ki se upajo spregovoriti in za kar so prepričani, da je resnica, se postaviti, čeprav bi jih ti naši boljševiki najraje spravili iz površja. Na primer v Sheboyganu, Wis. "Prosveta" je že cvilila cele tri tedne, imela je vsaki dan kake tri dolge dopise, kakšen shod so imeli, kako so spravili vse pod koš. Glasilo pa danes pove, kako sramotno so pogoreli. Ja, ja: priprosto ljudstvo se lahko vara, ampak za vami, mišjo-glavci, stoje možje, kateri imajo res kaj izobrazbe in kateri so se takorekoč zavzeli za vaše lenuharsko početje, ker izkušnje, katere smo doživeli v krat kem času, nam dovolj glasno povedo, kaj je zmožen napraviti slov. socialist—»: razdor miru, naj si bo v družini ali v državah.
Ja, g. urednik, precej daleč sem že, bojim se, da boste polovico tega dopisa odstrigli ali pa še celo nič priobčili. Moja želja je, da ga priobčite, da se malo pogleda te kričače, podobne petelinu na gnoju: če ima večjo gnusobo, bolj kriči.
Podpišem se samo z okrajšanimi besedami, ker je toliko, ponovim moje ime. Vam želim mnogo naročnikov P. S. S. T. T.
Rock Springs, Wyo., 15. marca. — Cenjeni g. urednik A. S.! Zdaj pa že dolgo niste nič pisali od naše Rock-springarske naselbine. Ste li res čisto pozabili na nas? Če ste Vi pozabili, pa mi nismo na Vas.
Vreme imamo prijetno, "sometime" tudi precej mrzglo.
V febr. je bil sklican shod, da se pomenimo o Jugoslaviji. Na ta sestanek smo bili vabljeni vsi stari in mladi delavci višjih in nižjih razredov. Tako jo tudi jaz mahnem že vse nafiozno tja proti "Slov. Domu1'. Tema je že bila, predsednika pa še od nikoder ni bilo. Usedem se na primeren prostor, namreč pod eno ugasnjeno svetiljko in to zato, ker se mi je še v avgustu m. 1. oficielno naznanilo, da sem iz samega masla in da se bo to raztopilo nekega mrzlega dne. Ker grejo cene maslu kvišku, se zelo bojim, da bi se le trohico tega edinega premoženja, pripo-znanega od najboljših veščakov, ne u-ničilo. Poleg mene je sedelo več častnih oseb, kakor tudi obedve izmed prizadetih dveh in drugi, tako da je bila gneča na prostoru. Ura je bilo že devet, predsednika pa še od nikoder ni. Ubogi "cingesar" nove republike se je že trudil poldrugo uro, da b' dobil namestnika na izpraznjeno preds. mesto. Ni se mu moglo posrečiti. Saj ti ljudje ne zastopijo: vsaki je mislil, da se gre za preds. nove republike. Nato je on sam otvoril shod s primernim pozdravom na občinstvo, da ni predsednika, da bo kar sam lahko predsedoval. Občinstvo je zaploskalo tako, da se ni nič slišalo. Tako je trajalo do konca njegovega govora. Povedal je veliko, veliko tudi pozabil, ali je nalašč zatajil. Zelo pohvalno se je izrazil o Londonskem odboru, a je rekel, da boljši je pa S. R. Z. (za katerim tiči in se od jeze peni socializem). V novi republiki bomo imeli versko svobodo, to je govornik trikrat pritrdil, namreč da bosta dve veri, — pozabil je pa povedati, h kateri bojo spadali slov. socialisti. Še več bi bil nam razlagal, pa ti ljudje, ti nestrpneži! Eden hoče vedeti, kje, kedaj in po kom bo zastopano S. R. Z.? Pa predsednik nam je jasno povedal, da ne ve; da naj malo počakamo in vse, kar nam je storiti, da nekaj darujemo! Drugi je zopet menil, da naj bi tak narod, ki se bije in krvavi na bojnem polju, sam odločil, kaj bo, To je pa že preveč! Bodite dostojni, je odgovoril predsednik. Tretji: "Lepo prosim za samo par besedi." "Nak! Ljudje so že naveličani," je bil odgovor. "Jaz imam pravico, ki mi daje moč, da zadržim take nedostojne neumnosti.' Sprejme se resolucija z veliko večino šestih gla-ov. Izvoli se odbor, za kar so se kar kosali, kateri bi mogel dobiti kako šaržo. Odšli smo s polnim zaupanjem, da smo vsi novi republičani čeprav se ni bilo treba nobenemu zapisati, razun enega. Ta je menda bil najbolj dostojen, kajti podpiral in ploskal jp za vsako besedo, ki jo je slišal od samoimenovanega voditelja. Seveda, njemu je sledila moja malenkos. Ker sem bila dostojno modra brez k"i-tike, ^o .mi "zašafali" en mehek stolček, ki pa je še v Washingtonu in sami do njega ne morejo; g. Kerže ga je šel gledat, pa mu ga niso hoteli še pokazati ne. Prav z veseljem sprejmem to vaše priznanje, ki je precej več vredno, kakor g. Kristana "refuse",
kvariti si zdravje, vse s prijatelji salo-nisti, katerim dajejo svoj krvavi zaslužek. In oni v domovini, katere je pustil, stradajo kruha in obleke.
Premislite si in vprašajte se: morete na svetu najti boljše prijatelje nego so vam žena i otroci, roditelji, brati in sestre? Poštena duša odgovoriti če, da so oni v zadovoljstvo. Premislite si: more vas čije drugo srce onako veselo pričakati kot srce roditeljev, bratov, sester, žene in otrok? Veseliti čete se in jokati od sreče in blaženstva, a srce veselo zakocati in duša zdrhtati, jokati čete se z njimi vred od velike sreče. Vidite, prijatelji, to srečo za zmeraj zgubite, ako živite za denar. Ne dajte se zapeljati časovitim nasladam, lepim besedam in hlinjenim smeškom! Pre-variti čete se, ker čete vzeti pokvarjeno zlato, pokvarjeno ljubezen. Zgubiti češ sr^co za vselej. Zato pamet v glavi in dušo v sebi pošteno! Delaj in čuvaj! Troši samo toliko, kolikor baš moraš. Podpiraj svoje doma, a kar ti ostane, deni na banko, da s pričuvanim denarjem dobiš ono, radi česar si prišel v daljni svet za zaslužkom.
Najlepša zabava naj ti bo misel na tvojo ženo in otroke, ker če ti ta misel dušo oplemenititi in čuvati te od greha. Pa vzemi večkrat v roke dobre knjige in dober list, kot je A. Slovenec, ker ti če jačati in čvrstiti tvojo pamet; naučiti češ se dosti, a znaš našo slovnico, stisni se, plemeniti dušo in srce, uči in jačaj pamet. Pa kadar presodiš, da si svoje dočakal, vrni se pošten in poln človek v svojo lepo Slovensko domovino, kjer čejo te iskreno veselo, z ljubeznijo v srcu dočakati tvoji ljubi, tvoja žena in otroci. To je prava sreča, pa radi tega nečeš pozabiti svoje delo in svoj život.	J. K.
Op. ur. Oglasite se večkrat, Vi ste moder mož.
Slovencem in Slovenkam, bralce« bralkam slovenskega časopisa Ara< Slovenca vošči vesele velikonočt praznike ter veselo Alelujo
Marie Torker, zastopnica AftU I Op. ur. Hvala! Vesele pf&znike v: ščimo mi vsi tudi Vam, cenj. naro: niča in dopisnica. Le večkrat se nai oglasite iz daljnega severozapada, kf radi slišimo, kako se imajo naši tami nji naselniki-pionirji. Zdravstvujte!
— Ob priliki ženitovanj, krstov, grebov in drugih slučajih, ko potri jete avtomobil, s« oglasite pri im«i ki imam 7 passenger limousin«-avl mobil za vse potrebe. Chicago t< 2575, N. W. Phone 344 — A. Nem' nich, Joliet.	Ad*.
-u

St. Joseph, Valley, Wash., 15. marca. — Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Vam, g. urednik in vsem uslužbencem v tiskarni Amer. Slovenca ter vsem
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
SPOMLADANSKI IZPAHKI
s:
so običajno v zvezi z bolečimi, iekočimi in srbečimi občutki na Koži, ki uplivajo zelo neprijetno na ( bolnika. Včasih se teh izpahkov 1 kar prenašati ne more. Kar pri tem želite, je, da bi vam kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih kako uspešno mazilo. Mi vemo že iz skušnje, da je
S
everas
Skin Ointment
(Severovo Mazilo za kožne bolezni) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži, ker vam hladi kožo in manjša srbenje. Izvrstno mazilo zoper lišaje, kraste, garje, spahke, luskine in razne druge bolečine na koži. Cena 506.
Na prodaj v vseh lekarnah.
£
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Steelton, Pa. — Ker so bolj redki dopisi iz naše naselbine, zatorej Vas, g. urednik, prosim za malo prostora v nam priljubljenem A. Slovencu.
Z delom smo obloženi dobro. Delo se lahko dobi povsod, v vsaki tovarni. Plača je prilična. Ali kaj čemo, je pa draginja velika, tako da prihraniti ni moči nič. Dobro je, da v tem času zaslužimo, da se preživimo.
Tukaj v Steeltonu naj je malo Slovencev, ali smo pa korenjaki, kakor jc rekel stari Trnufčan, saj veste, g. urednik. Napredujemo jako dobro pri društvih in pri cerkvi. Res, zadolženi smo pri cerkvi zdaj enih par let, kar se je vreme preobrnilo. Vsako leto — šmrc —tavžent dolarjev dol. Mali smo, ali držimo pa trdno, zakaj? Zato, ker imamo g. župnika takega, da mu je treba z lučjo po svetu para iskati. Zato tudi podpiramo cerkvo vsak po svoji največji moči. Drugič kaj več o tem.
Odkar se je začelo izseljevanje Slovencev v Ameriko, vidimo, da skoraj večinoma vsi, kateri semkaj pridejo, so brez svojih soprog. Pa ako so oni pri hiši oženjeni, ta okolnost ima svojo dobro stran, sestoji v tem, da domačija domovini ne ostane pusta, da nekdo postreže očeta in mater, obče da je nekdo tam, kateri bo se brigal za gospodarstvo i za domačijo, a soprog da pošilja denar, s katerim da se plača dolg, plača štibra, kupi se potrebščino in čuva za stare dane. Kjer vse tako gre, to je jako dobro, in taki ljudje bojo za deset let neodvisni in oskrbljeni za bodočnost. Nu, taki slučaji so redki.
Največ slučajev je, da gredo v svet možje, kateri pustijo pri hiši mlade žene, s katerimi so oženjeni kratek čas, v nekaterih slučajih samo par mesecev; da tako mladi možje, neizkušeni ljudje, pridejo največ v mesta med svoj narod, pa začnejo zmajati v vsa-kojaka društva; njegove dobre nakane in običaji, dani starišem i mladi soprogi, začnejo se razblinjati, on postane raztrošen, poda se pijančevanju i kartanju, dokler ga konečno ne za-mrzijo njegovi ljubi nekdanji prijatelji, kateri so mu pokazali pot v zlo, O podpiranju obitelji v domovini ni govora, a v kratkem prestane i pisati.
Drugi spet zajdejo v vrtlog sveta in so osamljeni. A če mu se zahoče dru žice, neče takoj pisati po svojo zakonito soprogo in poslati potni strošek, njegova soproga postane za njega preprosta vaščanka, a da on z njo živi v mestu? Noče. On pusti svojo zakon -.ko soprogo, a večkrat i otroke, po zabi zanje in ne mara zato, da oni v lomovini glad trpijo. On se tu združi s kako grešnico, z njo se civilno poroči ali jednostavno živijo skupaj i on njo povsod predstavlja za svojo pravo i zakonsko soprogo; a prava zakonska oproga, za katero je pred oltarjem prisegel, ona naj v domovini skupaj z otroci zdihuje od glada in vsakojake bede, katera jo tolče. Ali ni to gre-hota? Da je slučajev, tla se takove soproge v domovini nagnanc z bedo vržejo večkrat v naročaj drugemu, ali temu je spet soprog kriv; da je on držal obečanje, dano na prestanku, brez-dvojno ona ne bi tega napravila.
Tretji spet: V društvo prijateljev, podajo se pijančevanju, pkoli hodijo po salunih, to jim je cel život, piti in
DR. A. MATIJACA
SLOVENSKI ELEKTROPATJI
ZDRAVNIK
je otvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran B^
403 CASS ST. (vogal Chicago St), JOLIET, ILL.
in dobil nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodern£ ših i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako ^ veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje dele telesa.
. -
Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse druge bolezni moz, zen otrok brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo i" polnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče pr zadevi do najboljših uspehov tudi v onih slučajih, kjer so drugi zdravn obupali. — Posvetovanja zastonj.
Pojasnila in preiskovanja: Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do 4, in od 7. do
ure zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310. _ ^
Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec?
Ali reste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo na-/ svet—vse zastonj. Yse naše delo je hitro in jamČeno.
22k Gold Crown low as Full set teeth low as
- $4 $5
HD w 1! I PC NAJCENEJŠI UK. W- n. LLC zobozdravnik
Odprto od pol 9. zj. do 9. ure zv; ob nedeljah le zjatraj 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111.
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jf'
Chicago Phone 2575
A. Nemanich fic Son
B^hstk:
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IV
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali A1*' gi poikodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Poaojujemo denar na zemljišča in hiše.
IzvršujeCTo terjatve in poslnjemo kot administratorji, varuhi, k®*" zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
fflSfflfflffifflffilSffllSISilBBfflSBBBfflBfflfflSfflffiHBS®®®®®®®®®®®®
sassaimaBisgagsaiiis®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®^
Četrto dejanje.
Notranjost sobe vdove Maloney. . Poltema.
Vdova Maloney vstopi s klobukom na glavi. Išče vžigalic, da bi naredila luč.
Maloney. Šment naj vzame te vžigalice. Lažje bi vžgal luč s kame-nitim Miss Quigleyevim srcem, kakor pa s temi vžigalicami. (Poskuša drugo.) Ta je tudi za nič. Če pa ne pra-
Iskam napačnega konca. Čisto sem ■zmešana. Najboljše bo, da grem v posteljo, kar v temi. Saj mi je že tako vse temno v glavi in ne vem, ke-daj se mi bo zopet posvetilo. (Trkanje na vrata.) Kdo pa me hodi nadlegovat ob tem času?
Jeannette (zunaj). Prosim, odprite?
Maloney. I, ženska je vendar. Kaj neki hoče, bi rada vedela. (Odpre vrata in Jeannette stori en korak ► naprej.)
Jeannette. Mi je žal, da vas nadlegujem, gospa. Rada bi vedela, kje živi vdova Maloney?
M a 1 o n e y. Ali poznam vdovico Maloney? Mi je prav žal, da jo poznam.
Jeannette. Ali živi daleč od tukaj?
Maloney. Ne zelo daleč. Če bi bila daljše stran, bi bila bolj zadovoljna.
f Jeannette. Zakaj?
Maloney. Ker je ravno sedaj prav 'sitna in bi se skregala z vsakomur 2a prazen nič.
Jeannette. Potem se je pa zelo spremenila, odkar sem jo zadnjič vi dela.
Maloney. Da, spremenila se je m vsi smo se spremenili in vsaka stvar se je spremenila, odkar je ljubo solnce zadnjič pokukalo skozi ono okno. (Po sreči se ji vžgati vžigalico.) Vendar enkrat. (Prižge 'svečo in jo porine Jeannetti skoro pod nos.) Sedaj pa Poglejte moj obraz, kateri se sramuje samega sebe.
Jeannette. To je vdova Maloney sama!
t? Maloney. Prmr škoda. Kako si >ri® želim, da bi ne bila jaz sama, ampak
al /j kdo' drugi!
Jeannette. Cel popoldan sem vas iskala. Nekdo mi je pravil, da živite tukaj nekje. Že sem se bala, da vas ne najdem in da bo treba prenočiti v gozdu.
Maloney. Prosim, kaj pa hočete z menoj? Ali je Mis's Quigley poslala se kaj več sladkih poročil?
Jeannette. Ne poznam te go spe.
Maloney. Toliko boljše za vas. Ua bi o pač tudi jaz ne bila nikoli v'dela. 2elim, — ne, ne nič slabega ne želim nikomur, četudi je delala z me noj, kakor divjo zverino in me hoče Oropati ljubljenke mojega srca. Kaj bo? Kaj bo? (Vrže se na stol in se 8uglje.) Vzeli jo bodo, predno pridemo do kraljice in nikoli več ne bom videla njenega ljubkega obrazka. Posadi jo bodo na železnico in predno bom prehodila deset milj, bo že kje .
°ndonu. Povedali bodo kraljici vse Polno laži o meni, da mi bo vrata za-Prla pje(i nosorn. o, moje srce bo Počilo. Nikoli več ne bom videla svo Je ljubljenke, protestantovsko bodo naredili iz nje in jo naučili preklinjati "lene, ki bi dala svojo srčno kri, da bi
Jo razveselila
Jeannette. Kaj je z vami danes
ij je z vami saj vi niste take narave. M ajl o n * y. Ali ni to hudo, da ^"°Pajo človeka zaklada, nad katerim
sem
euvala deset let in še več.
^Jeannette. Ne obupajte. Nikol
_ ! ne bo oropal. Zavoljo nje sem 18la.
a 1 o n e y. (Vstaja iz stola.) Kaj M'	z njo, če ne prihajate od
* 1Ss Quigley? Vsakdo jo hoče sedaj. e a n n e 11 e. Me ne poznate več a 1 o n e y. (Jo začne ogledovati.) i' 3ei'- (Prime jo za obe roki.) Mala ncosl<a deklica, ki je pomagala ču 1 nad mojo ljubo Rozo na Krimu
vid,,?nnette' Da: raV'
ravno ta. Pre ast me je opslala ravno o pravem da Ae bote a 1 o n e y me?
Jeannette.
■ni, "
oropani. Ali morete
to storiti
Upam da. Povejte ^ es* se Pa bojite? Quiglc ne-y" takole Je bilo: Miss več V6 rel<,a> da jo ne smem pi rekI' ,C<lati- Ko sem šla od nje, sem sen, b.°m ila 11 kraljici. Na potu 1Hik0Pa ZaČl,a n,isHti' da ne bo tako dem h'T d° kra|jice; l>a če tudi pri
j j ''0<1° že oni pred menoj, ley in kn!\ctte- Kdo je Miss Quig-M a [ 'lJ "na kra'iica opraviti pri tem? Jea ° " ey' Potem pu nič ne veste? vas "nCtte' N'č««ar. Zgubili smo M a l S,V Šli iz Chartresa.
l0ney- To je bil hud dan za
me; neumna sem bila dovolj, da sem zapustila Chartres. Pa saj veste, da nisem tam nikogar razumela. I, pa sem mislila, da bom dobila malo pen-zijo in tako živela z ljubljenko. Jeannette. Ste dobili penzijo? Maloney. Dobila, dobila. Ko sem šla po njo, pa se nekdo spomni na Rozo. Prav res, kakor so mi tam pravili, kraljica je slišala o njej in hotela imeti za 'sebe.
Jeannette. Kako dobro za malo ljubljenko.
Maloney. Tega pa jaz že nisem mislila. Dejala sem: protestantovko bodo napravili iz nje. Zato jo nisem hotela izročiti, dokler mi niso zagrozili, da jo bodo vzeli s silo, ker ni moja. Prosila sem, naj bom njena po-strežnica, kar so mi dovolili, dokler ni bila štiri leta stara.
Jeannette. Nekaj so vam menda dali zato, ker ste skrbeli za njo.
Maloney. V tem oziru so bili dobri z menoj, se ne smem pritoževati. Boljše se mi je godilo, kakor vdovica sploh sme pričakovati. Pozneje pa so jo hoteli dati v šolo, četudi ni bilo meni povolji. Izbrali so si ono bezni-co, Miss Quigleyevo šolo, ker je imenitna.
Jeannette. Je ta šola blizu? Malone}'. Ne tako daleč od tukaj, na bregu reke, pri mlinarjevem mostu.
Jeannette. Kako čudno. Samostan je pa ravno na drugi strani mosta, pri mlinarjevi hiši.
Maloney. Samostan? Kakšen samostan?
Jeannette. Niste slišali o njem? Častita mati in sestra Katarina, katere ste poznali na Krimu, in tudi sestra Marija, katera vas je spremila v Chartres, vse so na Angleškem. Te so me poslale k Vam.
Maloney. Hvala Bogu in presveti Devici. Sedaj bom pa rešila ljubljenko.
Jeannette. Upajmo. V kaki nevarnosti pa je?
Maloney. Vidite, stvar je bila taka. Jaz sem protestovala, da 'se ne sme zrediti v protestantovski veri. Pa so mi obljubili. Obljubili so mi, da ji ne bo treba hoditi v cerkev in moliti njimi, dokler ne odraste in se samo ne izbere vere. Jaz pa naj jo obiščem štirikrat na leto; obljubiti sem morala da ne bom govorila o veri. To se mi ni dopadlo. Kaj pa sem hotela. Revna stvar, kakor jaz se ne more vpirati bogatinom, kateri lahko delajo, kar hočejo.
Jeannette. Dobro ste storili takih razmerah. Bila je še majhna in ni jim delala veliko nadlege. Ali niso držali obljube?
Maloney. Še dcrsti dobro do sedaj. Prav danes pa mi je povedala Miss Quigley, da je ne bo več. Prepovedala mi je tudi še enkrat priti v njeno hišo. To je, kar me žalosti, ker ne vem, kako bi prišla do ljubljenke.
Jeannette. Ne bojte se; Roza spada Mariji v Chartres. Ta jo zna braniti. Najboljše bo, če greste takoj z meuoj v samostan. Sestre vas bodo prav vesele, ker bi zelo rade videle Rozo.
Maloney. Dolga pot je, pa tem-00. Ali nočete ostati z menoj do jutra?
Jeannette. Prav res ne; častita mati bi umrla vsled strahu, če bi 'se ne vrnila. Če ne morete iti z menoj, se vrnem sama.
Maloney. Sami ne morete iti. Saj ne boste našli potu ob reki in čez most. Tudi ni dobro hoditi čez mlinarjev most po noči; jaz bi že ne šla sama. Most je čisto navadna brv in pot polzeča. Moram že jaz pokazati pot. Hočem pa tudi videti sestro Katarino; tako sem jo rada imela. Ali je še zmiraj tako žalostna?
Jeannette. Zmiraj. Kar suši se; vendar je pa še ravno, tako dobra in delavna, kakor zmiraj.
M a 1 o n e y. Potem jo pa poglejmo takoj, bojim se pa onih ljudi gori v šoli. Morda vzamejo ljubljenko, predno jo morem zopet videti. Zatorej idive.
Jeannette. Ali se ne bojite pustiti hiše samo po noči brez varuha
Maloney. Zakaj bi se bala; kaj pa naj kdo vzame, razven postelje Kdor jo pa rabi v tej temni noči, je pa dobro došel. Ni se treba bati. Nikdo ne bo delal škode tukaj vdovici Maloney.
Jeannette. Ali ste tako priljub Ijeni tukaj, kakor ste bili pri nas na Krimu?
Maloney. Nikomur nisem nič škode naredila in ne govorila zoper ni kogar. Sosedje so dobri z menoj in radi si pomagamo med seboj.
Jeannette. Tako je prav.
Maloney. Boljše že, kakor rao
To me 'spominja, da ste imeli brata med njimi. Ali je že general?
Jeannette. Ne, ni še in menda tudi nikoli ne bo. Mislil je, kakor Vi, da je boljše živeti s prijaznimi sosedi, kakor pa klati se. Pustil je vojaški stan takoj, ko je potekel njegov čas. Sedaj ima pa malo ženico in tri ljubke otročičke in je vesel vsak dan štiriindvajset ur.
Maloney. Saj to zasluži. Upam, da bo ostal vedno vesel.
Jeannette. Kaj mislite, kakšno ime smo dali njegovi prvi deklici?
Maloney. Mislim, da Jeannette, ker ga imate tako v oblasti, da ga lahko ovijete okrog malega prsta.
Jeannette. Ne, ni Jeannette. Hotel ji je dati to ime, pa nisem pustila. Rekla sem mu, da ji mora dati ime one, katero ljubim s celim srcem. Uganite.
Maloney. Ali je Marija? Vem, da ljubite presveto Devico.
J e a n n e t te. Ne samo Marija, ampak Marija Roza.
Maloney. O, Bog Vas blagoslovi, Bog Vas blagoslovi. Kako dobro srce imate. Bog Vas je poslal nocoj k meni in presveta Devica, da rešite Rozo. Pojdimo. Je že pozno. (Vgas-ne svečo in odide z Jeannetto.)
Peti prizor.
Soba v samostanu, kakor prej. Častita mati sedi pri mizi in piše.
iti eden drugega, kakor so delali tam
Častita mati. (Pogleda na uro.) Bojim se za to dekle. (Pozvoni.) Sestra Marija vstopi. Č a s t i t a m a t i. Ali Jeannette še ni prišla?
Sestra Marija. Ne, častita mati, že celo uro pazim, pa ne morem vi deti tudi en jard ne pred seboj.
Častita mati. Kaj se ji je neki pripetilo?	,
Sestra Marija. Morda je kaj zvedela o Irki in njeni mali Rozi. Saj veste, kako bo vstrajala, če najde le kak sled.
Častita mati. Bojim se, da je zgrešila pot. Če je šla onstran reke, kako bo prišla nazaj? Nikake druge poti ni, kakor ozka brv. Meni se že v glavi vrti, ko vidim hoditi ljudi po njej pri belem dnevu. Kar streseni se, če pomislim, da se je morda drznila i^i čez brv.
Sestra Marija. Morda pa je šla v to smer. (Rahlo trkanje.)
Častita mati. Nekdo je pri vratih. Bog daj, da bi bila ona.
(Sestra Marija odide in se takoj vr ne.)
Sestra Marija. Ne, ni Jean nette. Neka žena želi govoriti z vami Častita mati. Naj vstopi. Madame Lacroix vstopi, zavita m s culo.
Madame Lacroix. Oprostite prosim, gospa, da vas motim tako pozno. Upam pa, da se Francozinja sme drzniti prositi francoske usmiljene sestre, kadar je v potrebi.
Č a s t i t a m a t i. Ali ste iz Francoskega?
Madame Lacroix. Da, pa je že dolgo, odkar nisem bila tam.
Častita mati. Prosim, kako naj vam pa pomagam.
Madame Lacroix. V svojih prostih urah sem včasih kaj naredila, da 'sem se pošteno preživela. Tukaj pa ni nič s tem. Naj vam pokažem Občudovali boste.'
Častita mati. Mi smo revni, kakor vi, gospa, in moramo delati za svoj kruh. Le nekaj malega še iman mo. Zato se vam ne splača razvijati, Madame Lacroix. Naj Vam samo pokažem. Me bo veselilo, samo če me boste pohvalili. (Odveže culo in pokaže nekaj okraskov za cerkveno obleko.)
Častita mati. Zelo lepo; mi je prav žal, da ne smem kupiti. Žal mi je tudi, ker vem, kako težko bote to pro dali.
Madame Lacroix. Ali mi ne morete pomagati. Sami stavite ceno in vzemite.
Častita mati. To se pravi, da bi delali dobiček iz vaše revščine. Če hočete 'stvari pustiti tukaj, si bom pri zadevala prodati jih med svojimi prija teljicami.
Madame Lacroix. Hvala prijaznost. To mi daje pogum, da Vas prosim še za neko uslugo. (Napol glas no.) Ali pa mi bo mogoče to storiti Moj Bog, da je prišlo do tega!
Častita mati. Zakaj se obotav Ijate prositi.
Madame L af c r o i x. Zopet i dajete pogum. Hišnemii gospodarj sem dolžna. Zaprl bo vrata pred me noj, če se vrnem praznih rok.
Častita mati. Že dovolj, tem slučaju Vam moramo pomagati (Ji ponuja denar.) Upam, da bo to do volj za sedaj. Tovarn podarim, ne po sodim. Pridite zopet jutri. Bomo se posvetovale o vaši prihodnjosti.
Madame Lacroix. Morda je napuh; vendar pa se ne morem tako ponižati, da bi jemala darove.
Častita mati. Vzemite to kot prijateljski dar.
Madame Lacroix. Ali bodet vzeli od mene potem prijateljski dar Č a s t i t a m a t i. Da se ne žalo stite bom, če ne bo predragocen. (Z čne odpirati malo sidro, ki visi na nje nem vratu. Najprej je še goreče po
ljubi. Pri tem se toliko odvije, da častita mati vidi njen obraz.
Častita mati. (Vzklikne na stran.) Za Božjo voljo, ta obraz mi je znan! (Hitro gre k pisalni mizi in potegne ven neko sliko. Med tem, ko Madame Lacroix odpenja sidro, govo-sama s seboj.)
Madame Lacroix. Adolf, zadnje, znamenje tvoje ljubezni. Upanje je pošlo. Njovo znamenje je samo muka; zato hoče oboje zagnati stran za vedno. (Daje sidro častiti materi.)
Častita mati. (Vzame dar.) To naj bo poroštvo najinega prijateljstva, kot prijateljica mi povejte nekaj sama sebi. V katerem delu ljubljene francoske pa ste živeli?
Madame Lacroix. (Obotavljajoče.) Nekoč sem živela v Parizu, pa je že dolgo tega.
Častita mati. Ali veste, kje je Chartres?
Madame Lacroix. (Jo resno pogleda.) Chartres? Ali ste od tam?
Častita mati. Me smo sestre usmiljenke.
Madame Lacroix. Nisem spoznala vaše obleke.
Častita mati. Smo jo nekoliko spremenile, odkar smo na Angleškem.
Madame Lacroix. Nekaj sester vašega redu sem poznala.
Častita mati. Ali niste bili nekoč v šoli v Chartresu?
Madame Lacroix. (Jo še bolj začudeno gleda.) Kako to mislite?
Častita mati. Ne samo mislim, ampak tudi vem. Vaše ime je Evgenija Lacroix.
Madame Lacroix. kdo Vam je to povedal?
Častita mati. Vaš obraz, katerega 'sem ravnokar videla. Ravnala bom z Vami kot prijateljico. (Ji od-grne obraz.) Ta obraz sem že dolgo hotela videti.
Častita mati. Torej me poznate. Vendar mi je Vaš obraz tuj. Ne morem se spomniti, kje bi vas bila idela.
Častita mati. Da, poznam Vas in tudi vašo zgodovino; vsaj začetek. Povejte mi še drugo. To reč, katero ste poljubili, ste dobili od njega nazadnje, predno sta se ločila.
Madame Lacroix. Adolfa mi slite?
Častita mati. Da, da, vašega moža.
Madame Lacroix. Moj Adolf! Ali mi morete kaj več povedati o
se je milostno ozrl na mojo žrtev in čas pokore je prestan.
Madame Lacroix. Za tebe, a ne za mene.
S e •= t r a K a ta r i n a. Za tebe, za mene, za vse. Vmrl je spokorjen in v miru z Bogom. Če si Mu ti še tujka, boš Mu kmalu tako draga, kakor ta-čas, ko smo skupno klečale pri oltarju.
Madame Lacroix. Ali je umrl katoličan?
Sestra Katarina. Da.
Madame Lacroix. Ali si mu ti pomagala v zadnji uri?
Sestra Katarina. Do tega ni prišlo. Videla sem ga le enkrat, ko je bil nezavesten in večkrat potem, ko je bil mrtev. Ob njegovem truplu sem čula, molila in samo sebe darovala za njega in tebe. Glej, (jo objame) ti si odgovor, katerega mi pošilja, da je sprejel mojo daritev.
Dalje prih.)
Zaupanje v srečo.
Človek, ki je v življenju mnogo pretrpel, ne more prav sreči več zaupati. Vedno se boji, da ne bi njegova nepričakovana sreča bila podobna luči, ki za trenotek visoko vzbaklja, predno ugasne. — P. Pajkova, Doda.
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—S. Zvečer po dogovoru. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet, Ills.
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in va« vrste duh an,
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
Barve
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj.
Varniži, stains, olje, trepetin, ičetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drutje ▼ Jolietu.
Blag« pripeljem« na vaš dom.
njem?
Častita mati. Da; lahko vam povem o njem. Zato sem vas želela videti.
Madame Lacroix. Povejte mi — povejte mi vse. Povejte, ali je mrtev?
Častita mati. Ker ga niste vi deli toliko časa, mislite, da je mrtev.
Madame Lacroix. Da; pa ven. dar upam.
Častita mati. Pomilujem Vas, EVgenija, da Vam moram vničiti še to upanje.
Madame Lacroix. Kako veste Častita mati. Težko ranjenega so prinesli v naš' šotor pred Sebasto-polom. Stregla sem mu in mu zatis-nila oči. Dal mi je to (kaže sliko) in me prosil, da Vas poiščem in mi rekel, da Vas blagoslavlja.
Madame Lacroix. Moje zadnje uifinje je splavalo po vodi in cel svet je za me pust in temen.
č a s t i t a m a t i. Ne govorite tako. Ostali so Vam še dragi prijatelji Omenil je eno ime in je blagoslavljal Vašim vred.
.Madame Lacroix. Čigavo ime? Častita mati. Rozalino. M a d a m e L a c r o i x. Ta je tudi mrtva.
Č a s t i t a m a t i. Ni res. Od nje sem zvedela Vašo zgodovino.
Madame Lacroix. Katere Ro-zalije?	v.
Častita Mati. Vaše sestrične. Madame Lacroix. Ali ste Vi ta Rozalija?
Č a s t i t a m a t i. Ne; toda ni daleč od tukaj.
Madame Lacroix. Pustite me iti. Jaz se je ne drznem srečati. (Gleda proti vratom, napol divje.)
Častita mati( Na stran sestri Mariji.) Teci. Hitro pripelji sestro Katarino. (Sestra Marija odide. K Madame Lacroix.) Nočete jo videti! Ona pa samo zato živi, da bi Vas videla in objela.
Madame Lacroix. Ne morem. Kako naj gledam v obraz, katerega življenje sem zagrenila s svojimi prevarami.
Sestra Katarina in Marija vstopita. Madame Lacroix se obrne proti nji ma, ko vstopite.
Sestra Katarina. (Hiti proti njej z razprostrtimi rokami.) Evgenija! Evgenija! (Na sredi odra se vstavi in reče z dvignjenimi rokami): Bog, uslišal si mojo molitev in spremenil žalost dolgega žrtvovanja v veselje (Potem hiti naprej/ da /objame Madame Lacroix, katera pade na kolena in si pokrije obraz z rokama.)
Madame Lacroix. Kako mi moreš gledati v obraz in ne klicati pro-kletstvo na mojo glavo?
Sestra Katarina. Zakaj? Zakaj klečiš pred menoj? (Jo prisili, da vstane.) Ne ti, ampak jaz sem vsega kriva. Sedaj je vse zopet dobro. Bog
Oči pregledamo
Naočnike priredimo
Smith, & McGuire
JEWELERS AND OPTICIONS
320 Tan Bnren St, Joliet
D'ARCY BUILDING
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Mi hočemo tvoj denar
• f
ti hočeš naš les
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške
ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, IllinoiB.
a!fi®Sfi®Sfi®ifiE Sfi ® Sfi ® Sfi®Sfi@Sfi®
Sfi
D Sfi
[9 Sfi 00 Sfi
SI
sfi
Si Sfi
IS
sfi
Frank* Bambich
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107^ N. Hickory St., Joliet
dana®« asfissfi s sfi® sfi®sfi® a®
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
Hi
SI Sfi
SI
sfi
SI Sfi SI »i m sfi i® Sfi SI Sfi
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi čemi. Mi imamo Vzalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi se bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
Prodajem vie vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dtbilt vuk« reč 20 odsto
isja kot kerkeli drugič. Prodajam um« jamča-no blago. Popravljam ▼•a Tr«ta amerikanska in »tarokraj-ske ura in alatnino za vsaka dalo
SLOVENCI in HRVATI pe celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilita mani kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka rež vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
SOI H Hickory St	JOLIET, ILL
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATL
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG.
TELEFON 7612.
® SfifflSfiESfi® SfiB Sfi® S® SfiBSfiBSfi®
Sfi
I
SI ifi
Homewood Coal s* Yard #
M MIKAN, MANAGER
M ia MbM Premog.
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE 1797W
Sfi
ffl Sfi 13 Sfi SI Sfi
K
SI Sfi i Sfi
s
Sfi
Ifi Sfi S) Sfi
EBIfifflSftDifi S3 Sfi t® Sfi BSfi® Sfi® K® SfiB
Sfi
S
Sfi
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, ILLS.
gostilničar
YIN®, ŽGANJI IN BMODKE.
SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM.
4.
AMMtIKANIKI »LOVEKgC. 22. MARCA 1918.
Aaeriktnski Slovenec
Uitanovljen 1. 1891.
rrH, ■ a j r • £ j i in edini alorenaki-katolUki list za slovenske delavce
v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Isdaja ga vsaki torek in petek SlOTMUko-Amarilka Tiskovna Druiba
Inkorp. 1. 1899. / r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročniaa:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se poiiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and t lie Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
24. marca Nedelja Marije Dev. 7 žal.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Pondeljek Oznanje Mar. D.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Emanuel, muč. Ruperts, bis. Veliki četrtek. Veliki petek. Velika sobota.
CVETNA NEDELJA.
Glej, tvoj kralj prihaja.
Mat. XXI. 5.
Zveličarjeva velika noč je bila blizo, tako tudi čas, ko bo dan v roke grešnikov. Njegova volja pa je bila, da gre slovesno v Jeruzalem, predno trpi, da ima ljudstvo priliko, da Ga slovesno sprejme za svojega Mesijo. "Glej, hči sijonska, tvoj kralj prihaja." Po mestnih ulicah se je razlegal glas: "Hosana sinu Davidovemu; blagoslovljen, ki pride v imenu Go-podovem; hosana na višavah.
To se je zgodilo pet dni pred veliko nočjo, na dan, ko so Judje odbrali velikonočno jagnje; moralo je biti enoletno; zaklali pa je niso prej, kakor štirinajsti dan onega meseca. Naš Gospod je hotel itj v mesto ravno oni dan, ker je hotel pokazati Judom, da je pravo velikonočno jagnje. "Poglej, hči sijonska, tvoj kralj prihaja," jagnje Iiožje, ki bo odvzelo tvoje grehe.
Poglej, o krščanska duša, tvoj kralj prihaja tudi k tebi v svetem obhajilu, i'lihaja kot jagnje Božje, katero je prevzelo nase tvoje grehe in je bilo darovano za tebe na križu. Tebi pravi prerok Sofonija, kakor nekoč Jeruzalemu: "Hvali, o hči sijonska; bodi vesela in se raduj v svojem srcu, o hči jeruzalemska. Tvoj Gospod je odvzel sodbo, je odvrnil sovražnike; Kralj izraelski, Gospod, je v tvoji sredi; ni se ti več treba bati zla."
Neizogibno bo prišla ura na vsakega človeka — ura smrti. Prišla bo, kedar je bomo najmanj pričakovali. Job pravi: "Človek, rojen iz žene, živi malo časa in ima veliko težav. Zraste, kakor cyet'ica, katero vničijo in izgine, kakor senca." Nekega dne te bo pograbila bolezen in tvoja bolniška postelja bo postala tvoja smrtna postelja. Sprva morda ne boš mislil, da je bolezen nevarna, polagoma se ti bo slabšalo, dokler ne boš zgubil vsega upanja. Kak prijatelj ti bo previdno povedal, kakšno je tvoje stanje in ti svetoval, da se pripraviš na smrt. Poklicali bodo duhovnika, da se lahko spo-veš, zadnjič; prijatelji in sorodniki se bodo jokali, ko ti bo duhovnik polagal na jezik sveto Rešnje Telo, rekoč: "Sprejmi popotnico našega Gospoda Jezusa Kristusa. On naj te varuje
pred zlobnim sovražnikom in pripelj v večno življenje."
H koncu naših premišljevanj se vprašajmo: "Kakšno bo moje zadnje sveto obhajilo? Ali bo poroštvo moje prihodnje slave, ali še hujs°ga pogubljenja?" Gotovo je, da bc ivoje zadnje obhajilo tako, kakoršna so bila druga v življenju. Kakor si živel, tako boš umrl. Sveto življenje ima za posledico sveto smrt, slabo življenje pa slabo smrt.
Kdor redkokedaj prejme sveto ob hajilo, ni zgleden kristjan. Redko pristopa k svetemu obhajilu, ker 'se ne mara ogibati greha in opravljati svoje dolžnosti. Temu pričajo številni padci v greh, površne spovedi, površna ali celo božjeropna sveta obhajila. Rajši služi hudiču, kakor Bogu. Svete zakramente prejme o velikonočnem ča su, enkrat ali dvakrat na leto, le malo časa posveti Bogu; največ časa preživi v grehu. Če so njegove spovedi in sveta obhajila neveljavna, kar najbrž so,,tedaj je vedno v hudičevi sužnjosti. Njegova zadnja ura pride, od katere je vse odvisno. Ali mu bo sveto obhajilo resnično popotnica na potu v večnost? Težko je reči. Vem samo to, da se vsi svetniki in vsi duhovniki strinja jo v tem, da je spreobrnjenje na smrtni postelji dvomljivo. Sveti Avguštin pravi o takem človeku: "Lahko mu dam odvezo, a ne varnosti." Ali ne kaže vse, da se tak človek ni nikoli resno brigal za svoje zveličanje, če je prejemal svete zakramente redkokedaj in brezbrižno, prejemal, ker so ga okoliščine k temu prisilile? Če bi bil resnično želel poboljšati svoje življenje, bi bil večkrat pristopal k svetemu obhajilu.
Dobro znamenje je, če hoče človek na smrtni postelji popraviti, kar je zagrešil o življenju. Ali je pa to lahka stvar? Ni se hotel spraviti z Bogom, dokler mu ni smrfžapretila, dokler ni sovražnik človeških duš napel zadnje moči, da vniči njegovo dušo. Sedaj je reven in trpi; spomin ni več jasen in telesne bolečine mu ne dopuščajo, da vzbudi pravo kesanje. Bog nam daje celo življenje, da se pripravimo za večnost, ne samo zadnjo uro. Ponuja nam Svoje telo v vsakdanjo hrano in krepčilo, ko se mučimo na potu življenja, ne samo v popotnico. Seveda, Bog je usmiljen celo za one, kateri so zlorabljali Njegove dobrote celo življenje in ponuja jim pomoč do zadnjega zdihljaja. Toda Zveličar ni samo površno omenil, ampak svečano rekel: "Resnično, resnično vam pravim: Če ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili Njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi."
Kako tolažilna mora biti za človeka na smrtni postelji misel, da je hodil pogosto k svetemu obhajilu. Njegova duša je bila tako združena z Zveličar-jem, bila deležna Njegove narave, se hranila na Njegovem telesu in pila Njegovo kri, da ima zagotovilo večnega življrtija. Sveti Janez pravi: "Ti si rekel: Kdor je ta kruh, bo živel večno." Poglej, o Gospod, veroval sem Tvojim besedam. Sedaj poplačaj mojo vero. Sveti Lukež pripoveduje: "Ostani z menoj, ker se mrači." Zadnji večer mojega življenja je; sledila bo brezkončna večnost. *Taka duša bo našla mir, podobo onega miru, katerega bo vživala v večnosti. Ne bo težko umreti, če smo pogosto prejemali sveto obhajilo.
Če se dosedaj nisi brigal za svete zakramente, postani sedaj goref. Ne silim te, da pristopaj vsak dan k svetemu obhajilu, četudi je želja Kristusova in svete cerkve, da bi vsi verniki vsak dan pristopali k svetemu obhajilu. Nekatbri ljudje ne morejo tega storiti pri najboljši volji, od drugih bi bilo pa preveč zahtevati toliko naenkrat. Samo ene reči bi te prosil, da greš večkrat na leto; to bi mnoge pripeljalo k dnevnemu svetemu obhajilu. Vsekakor se pa svetuje onim, ki gredo k svetemu obhajilu vsako nedeljo in k sveti maši vsak dan, da gredo tudi vsak lan k svetemu obhajilu. Ne izostajaj zavoljo malih, vsakdanjih napak. Teh se rešiš ravno tako s popolnim kesa-njem, kakor s spovedjo. Tridentinski cerkveni zbor pravi, da je presveto Rešnje Telo zdravilo, katero nas varuje vsakdanjih napak in varuje smrtnega greha.
Naš Zveličar te kliče, rekoč: "Pridi! Jej kruh in pij vino, katero sem Jaz pripravil za tebe!" Pridite, krščanska dekleta, Zveličarjevo presveto telo bo ohranilo vašo čistost, najlepši dušni okras. Nemogoče je živeti čisto in malokdaj iti k svetemu obhajilu. Pridite, krščanski dečki in mladi možje; kajti sveto obhajilo pomeni za vas smrt ali življenje. Vi ste izpostavljeni velikim skušnjavam. Vaša prihod-njost je odvisna od tega, kar ste sedaj. Če ne prejemate sedaj velikokrat svetih zakramentov,, se morate bati za svoje zveličanje; vaše strasti vas bodo popolnoma odtujile Bogu. Pridite, krščanski stariši! Vi bote nekoč račun dajali od svojih otrok. \Ničesar se vain ne bo treba bati, če jih navadite večkrat in vredno prejemati sveto obhajilo; ne pozabite pa, da tega ne morete storiti, če jim sami ne daste dobrega zgleda. Veliko ste že dosegli, če ste z njimi vred večkrat pristopali k svetemu obhajilu. Pridite vsi, ki čujete te besede. Pravi katoličan, kateremu vera ni samo postranska stvar, kateri
je skrben za zveličanje svoje duš?, ne bo nikoli zadoyoljen samo z velikonočnim svetim obhajilom. Brez večkratnega svetega obhajila ni pravega, krščanskega življenja. Zapomni si, da nam je najsvetejši zakrament kruh življenja; kdor je od tega kruha, bo živci vekomaj.	REV. J. PLAZNIK.
TUDI DEL VZGOJE.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.)
»v
DESETO POGLAVJE.
Je premlad.
Dostikrat se zgodi, da, kadar pride mladi osebi na um misel na poklic, si jo izbije iz glave, rekoč: "Dovolj časa je še; premlad sem; treba je prej svet spoznati." Začetniki te misli so stariši, kateri se boje zgubiti svojega otroka. To je Luthrov nauk, kateri je učil, da naj bi nihče ne nastopil verskega stanu, predno ni sedem ali osemindvajset let star.
Kadar nam je treba odgovoriti na vprašanje te vrste, ne smemo vprašati za svet ljudi, kateri so prepojeni s svetno modrostjo. Če se oziramo na lia-avno postavo, je postavno, da človek daruje kadar hoče celo življenje za čast Božjo. Nikakega naravnega zakona ni, kateri bi določal gotovo.starost.	>
Kristus ni določil nobene posebne starosti za one, ki se hočejo posvetiti Njegovi službi; apostole, kateri so odvračali otroke od Njega, je grajal, rekoč: "Pustite otročiče k Meni." Previdni moramo biti, da v svoji preveliki modrosti ne preziramo malih in jih ne odvračamo od Jezusa. Rimski pleme-nitaši so darovali svoje malčke svetemu Benediktu, da bi jih vzgojil v službi Božji. Angelski učenik še pristavlja, da "je dobro za človeka, če nosi breme od svoje mladosti," in dostavlja, da se strinja z "navado, da se da dečkom dolžnosti in opravila, katera bodo o-pravljali celo življenje."
V starih časih so postali mali menihi ne samo dečki dvanajst ali štirinajst let stari, ampak stariši so posvetili tri, štiri, pet let stare otroke samostanom. Sprejetje otrokovo je bilo tačas skoro tako svečano, kakor dandanes slovesne obljube. Stariši so prinesli otroka cerkev. Roke, v katerih je imel prošnjo, so zavili v oltarni prt in v otrokovem imenu obljubili stanovitnost pred Bogom in svetniki. Ti otroci so ostali na samostanskem ozemlju. Ko so spolnili štirinajsto leto, jim je bilo na prosto dano, ali ostati, ali vrniti se domu.
Te navade je cerkev spreminjala, kakor je zahtevala potreba časa.
Ljudje, kateri ne marajo, da bi se mlade osebe posvetile Bogu, pozabijo, da ima mladina ravno toliko pravice, da napreduje v svetosti, kakor starejši ljudje. Ti ljudje so ravno taki, kakor so bili pred leti nekateri, kateri so prepovedovali pogosto sveto obhajilo občinstvu in otrokom sploh, kateri še niso dosegli dvanajsto ali štirinajsto leto. Da se napaka popravi,' zato je bij papež prisiljen izdati pismo, katero je! nekaka ustava evharistične svobode, katera dovoljuje pogosto sveto obhajilo vsem, posebno pa otrokom. Kakor
tudi ni versko življenje samo za one, ki so že zapravili otroško nedolžnost. Vzvišenejši poklic je za vse, posebno pa še za one, kateri lahko dajujejo Bogu ne samo del, ampak celo svoje življenje, mladeniško navdušenost in mlado moč.
Koliko mladeničev je doseglo veliko svetost, katere bi ne Mi, če bi bili čakali Božjega klica šele v poznejšem življenju. Če bi bili čakali klica Božjega v poznejši starosti, bi ne častili sedaj na oltarjih svptega Alojzija in svetega Stanislava Kostka. Svetega Tomaža, luč svete cerkve, so darovali benediktincem, ko je bil pet let star; pozneje je vstopil v dominikanski red v starosti petnajstih ali šestnajstih let.
Sveta Roza Dimanska je storila obljubo vednega devištva pri petih letih.
"Kaka škoda!" pravijo ljudje, kadar se kak mladenič posveti duhovskemu stanu, ali če gre dekle v samostan. "Koliko boljše bi bilo za mlade ljudi, če bi počakali nekoliko let in spozna vali svet, da bi vedeli, čemu se odpovedo." Taki so vzdihi posvetnjakov, katerih namen je vdušiti vsak duševen polet. Vendar modri ljudje ne sodijo tako o rečeh, katere se tičejo drugih zadev. Kdor namerava izpopolniti svoj muzikalični talent, takemu nikoli ne svetujejo, naj poskusi najprej tesarsko ali krojaško umetnost, da bi boljše vedel, kako se odločiti. Tudi ne svetujejo nadarjenemu juristu, da bi se vadil nekaj let v zemljemerstvu ali zobozdravilstvu, da bi ne napravil kake napake, kadar se hoče odločiti za odvetniški stan. Zakaj pa naj bi se mladenič, kateri se hoče podati v du-hovski stan, ali dekle v samostan, morala mešati med svet, se nalezti njegovega duha in izgubiti duševno veselje?" Kdor nevarnost ljubi, se v njem pogubi."
"Poklic je treba najprej preizkusiti, da se vidi, če se lahko ustavlja skušnjavam; če ne , ne bo nikoli stanoviten," tako se glasi že toliko obrabljen rek. Kakor, če bi stariši spravili o-troka v dotiko s človekom, kateri ima nalezljivo bolezen, da bi preizkusili, da je dobrega zdravja; kakor, če bi poslali svojega otroka v družbo ničvred-nežev, da bi videli, če je dovolj močan, da se ustavlja skušnjavam. Mladiko je treba nežno gojiti, jo varovati pred vetrom in viharjem, dokler ne zraste v trdno drevo. Tako je treba poslati tudi mladino, katera se hoče posvetiti Bogu, v kraj, kjer ni zlobnega vpliva, dokler se ne vtrdi v čednost-nem življenju.
V Rimu je živel nekoč kardinalov strežnik, štirinajst let star, kateri je bil zelo lepe vnanjosti in zelo živahen. Pri neki svečanosti se tako razjezi, da se spusti celo v pretep s svojim tovarišem. Lepa obleka je bila kmalu raztrgana. Kardinal se je čutil zelo ponižanega. Peter Ribadeneira, to je bilo namreč dečkovo ime, sploh ni čakal, kaj bo prišlo iz tega, ampak je bežal. Ker ni vedel, kam bi se podal, je pril>itel k nekomu, kateri je bil prijatelj vsakogar, svetemu Ignaciju Lojo-la. Predstavil se mu je z umazanim in razpraskanim obrazom ter razcapa-, no obleko. Ignacij ga je sprejel z odprtimi rokami. Uboji Peter se je moral hudo bojevati sam s seboj, ker ga je njegova jeza vedno spravila v zadrego. Kadar so se menihi zgražali, tovariši pohujševali nad njim, mu je Ignacij vedno odpustil in sočustvoval z njim. Nazadnje pa je Peter postal učen in svet menih. Petrov poklic je prišel po pretepu, gotovo čuden začetek. Hvaležen pa je moral biti svetemu Ignaciju, da ga ni poslal stran za toliko časa, da postane starejši in se vmiri.
Stariši, kateri zadržujejo otroke doma, kateri imajo' poklic, se gotovo ne morejo opravičiti pred Bogom. Tako počenjanje uniči, ne pa. preizkusi poklic. Sveti Hijeronim je dal tale nasvet nekemu dečku, kateri se je hotel posvetiti Bogu: "Ne čakaj, da bi odve-zal vrv, za katero je privezan tvoj čoln — prereži jo!" Kristus je rekel mla-
ni sveto obhajilo samo za starce, taker 'deniču, katerega je povabil, naj mu
sledi, kateri Ga je prosil, naj toliko počaka, da bo, pokopal svojega očeta: "Naj mrtvi pokopajo svojo mrtvece."
Ali ne ostane več redovnikov in redovnic v samostanu, kateri vstopijo v samostan v zrelejši starosti? Zapisnik peterih največjih samostanov v Združenih Državah kaže, da ostane največ onih deklet v samostanu, katere so vstopile nad šestnajstim in dvajsetim letom, veliko več, kakor onih, katere so vstopile pozneje. Kadar je človek dvajset ali več let star, ima že precej stalen značaj. Duh se ne da več ravnati. Težko jih je privaditi k novemu življenju. Kakor se mladino nauči, taka ostane.
(Nadaljevanje sledi.)
Memorandum Jugoslovanskega Kluba delegacijam za pregovore o miru v Brest-Litovsku,
Jugoslovanski Narodni Svet, 932 Southern Building, Washington, D. C.,, nam je poslal za objavo pod gornjim naslovom sledeče:
Iz Dunaja smo prejeli spomenico, ki jo je poslal Jugoslovanski Klub v dunajskem parlamentu predsedništvom nemške, avstro-ogrske, ruske in ukrajinske delegacije, ki se pogajajo o miru v Bre^t-Litovsku in ki se glasi: Gospod predsednik: Dne 9. novembra je prejel Zbor So-vjeta načela za mirovne predloge, v katerih se imenuje aucksijo in nasilno prisvajanje, ako kaka država s silo zadržava kak narod, ako se priznanje prava narodnega glasovanja zadržava narodu proti njegovi volji, izraženi bodisi v časopisju, bodisi v narodnih skupščinah, ali pa v odporu ali vstaji proti tlačitelju.. . ali, če se mu prikraj-šuje pravica, da sam preuredi politični način vlade, in bil je 'svečano objavljen sklep ruske vlade, da bo podpisala
mir, ki bo napravil konec sedanji vojni pod omenjenimi, za vse narodnosti pravičnimi pogoji.
Ta vlada dalje predlaga, da se udeleže pogajanj za mir predstavniki vseh narodnosti in narodov, ki so zapleteni v vojno, ali ki trpe od nje.
Ker je na brzojavno okrožnico So vjeta narodnih zaupnikov Ane 28. novembra 1917 avstro-ogrska vlada izjavila, "da pristaja na načela ruskega programa za mir brez aneksije in vojnih odškodnin, da se zajamči pravo narodnega samoodločevanja", so svečano izjavile dne 3. decembra 1917 jugoslovanske delegacije na Dunaju in v Zagrebu, obenem s predstavniki češkega in ukrajinskega naroda, v prisotnosti avstro-ogrske skupne vlade, da vstrajajo pri popolnem in čistem izpolnjevanju prava samoodločevanja svojih narodov in da zahtevajo za to do-voljnih garancij, ter so ob tej priliki in večkrat kasneje izrazili zahtevo, naj
bodo zastopniki avstro-ogrskih narodov puščeni na mirovna pogajanja.
Čeravno te zahteve predstavljajo že-' ljo pretežne večine naroda, je avstro-ogrska vlada odločno odbila ne samo sodelovanje zastopnikov narodov pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku, temveč je izjavila z vso odločnostjo, da ni voljna priznati narodom, ki žive v državnih mejah, pravo samoodloče-
vanja, ker da že obstoječa ustava nudi narodom dovoljno varčnost, da se tudi nadalje svobodno razvijajo v monarhiji.
Napram temu dejstvu in z obzirom na to, da se bo pri mirovnih pogajanjih odločilo o osodi in obstanku našega naroda, smatramo za svojo sveto
(Nadaljevanje na 5. strani.)
n@@fflaa@piiiiiiiiiiiiiiii*fflBBBffiHBBSfflfflfflfflfflafflffifflfflfflaffiffifflffl
m ----- - -------------------

SI
II
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM MARCA:
Ena znamka stane $4.14,
poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikatiski Slovenec
1006 North Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS
SaBBBBBBSBSSSSBSBBaaBfflMBiBaaaBaBBaSBBBBB
a
li
E
^BO^jmBtsssiaxixitm
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr-d..
CHASr G. PEARCE, Itallr
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 14S St., Now York, N. Y.

Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svoto za popravo zob, toda naše goslo j«:
Bolje zobovje za manje stroške;
Zobe Vam pregledamo zastonj.
XI Karat mUt« krona in brldf.work vsak «oW
$5.00
Plat«. najl>oljievr.teAr Afl il gumija in kovine \Jl .IJU
in tU je
Zobe iideremo bre« bolečin x "Vitalised Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Yne delo jamčeno.
BURROWS
ZO B OZDRAVN IK
D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogol Chicago in VanBuren cesto.	Joliot, III.
Odprt* v.aki da« mrmimr im ah nedeljah do poldne.
AMXRIKAMIK1 1LOVKNEC, 22. MA&CA 1918.
r
(THE HOLY
WJeilUMIH DRŽAVA.H "VttH* 4.MKRIKK.
V»t»nQ*lJ«n» 19. nor.mbra 1914
FAMILY SOCIETY)
Sedež*. JOLIET. ILL.
Ialcorp. T drl. 111., 14. u> 191» Inkorp. t drl. Pa., 6. npr M16
ftUŽBINOCESLOi "VSCZA VERO.DOMIN NAROD." "VSI ZA ENEGA, KOEN ZA VSE."
:«d»ednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
•Podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, III.
•»• podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, III
•»phnlkar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
P'agajnik.... ..............JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
GLAVNI ODBOR:
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St, Ottawa. I1L
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH. 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
^AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Pkffla in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe 14 Poiljejo na 1. porotnika.
Memorandum Jugoslovanskega Kluba Negacijam za pregovoru o miru v Brest-Litovsku.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
> znost, da odkrito izrazimo svoje sta v tem vprašanju.
šestega veka prebiva narod Slojev, Hrvatov in Srbov (pod skupin1 >menom Jugoslovani) v deželah ;verno in vzhodno od Jadrana. Ime-^ma šiloma podjarmljen od Turkov Jermanov, a deloma tudi od Ro-,ov' Je preživel naš narod težke ke vekov v sužnjosti. Kadarkoli in jU ! so deli tega naroda izvoje-ih Sl ^r^avno svobodo, cvetela je pri 11 kultura in civilizacija, dočim so 1 bitij podjarmljeni delu sluge in id ^	iavno> a pod Germani
ih 76imi naslov' in v drugih obli-• «av?Jjc temu strašnemu.,tlačenju. Je obdržala v vsem narodu živa •.fr svobodne misli in večna težnja narodnim združenjem. zt>ruh svetovne vojne je prinesel lSe«iu v razne državne forme razme-®emu narodu nove težke muke. 0(1 strašnim pritiskom vojne orga-ClJe je uničen cvet mladosti v iz-J»nju enih .proti drugim.
eno se je začelo v monarhiji težko So.an^anje Jugoslovanov. Na deset-e zen je bilo uničenih. Moški, že->db°tr°Ci S° bili 's°dnijsko ali brez P°l>iti, njihovo imetje uničeno. Še Jugoslovanov je bilo radi i osuniljenj vrženo v ječe. Zopet it; °Ce Je moralo prisilno zapu-^ Sv°je domove. Na tisoče držav-ost°V b>lo vzetih za talce radi var.
°bitih VStr° °grSke vo-iske in del°ma " p ' ' ^ tej krvavi državljanski voj-
■ ^odu brez katerekoli obram-
°Pol tlosegc' režim ceneno zmago.
pravično moremo trditi, Itf jugoslovanski narod naj-Ko	drugih narodov.
; je ,e Izbruhntla ruska revolucija ter roIet-''Z('e'0' c'a zora sv°bode za aš med narodi, osokolil se je 'ojo ter počel odkrito orbo za <-dvis„os, Dne 30. maja je lubj v |)re<lsednik Jugoslovanskega kater^ a'skem parlamentu izjavo, '1 n,0 sc zahteva združenje vseh delov^; r )e' v katerih so nastanjeni loin0 ' Vati Srbi, v eno, sarno-ar°dov ' v'al<eKa gospodstva tujih odlagj z SV°b°dno, na demokratski lom Ha'T^eno državno telo pod že-Vh jaabsburg-Lotrinžanov. V nc-v0ijanih iziavah se je složila po tr3nk I>aroila brez obzira na različno razredov zahtevi za svo-bunn ' neodvisno ržavo. Navzlic °v NeniCe°dl?0ra privilegiranih naro-
- Ven.,

m Madžarov, navzlic ne-
-•fWeteniiSAa Ce"ZUrC' in ncprc'
Ve«dar temnicami in gladom, adan Podrla čista volja naroda
tem m
hirati nr CStu moramo svečano pro->a m' °tlLtemu, da že obstoječa ?koli moj 3* nudi narodom kate-*Sprotn0 KV°b°dnega razvitka.
ar°dom si- ?1a jamči Privilegiranim nje m 79t(istva državne sile za tla °V-	Proletarskih naro-
7h ravnoJSkl državni svet obstoji iz 1 „jih ."javnih zbornic, čl,
ik0 n rc bit;
»ne ene Niti en zakon Predložen za sankcijo, Kospodska zbornica, i, - «p£rn,Ca Se v«'i »avidrz na Ce"iodfe'« enake volilne pra-
'°<ll;
mska a8i
pn-.;>Ta v°'ilni " dobi
okraji
so tako prikro-
JkV;:0^nov 'mS? 2emcev' SS'(XX)
*J>nc«.„ W}'0()() Čehov
cev
m n.
pr.
105,000 120,000 koroških
Slovencev po en mandat! Tako se na izvedenski način stvarja večina iz manjšine. A izvajanje ravnopravnosti narodov in vsak poiskus za premembo ustave se izjalovi vsled odpora narodov, ki jih ustava privilegira.
Drugi del našega naroda v tej monarhiji je podvržen ogrsko-hrvatski u-stavi. Ta ustava in stanje, ki se je porodilo iz nje, e pravo roganje civilizaciji. eŠstdeset odstotkov ljudi na O-grskem je nemadžarskih narodnosti, a imajo samo sedem odstotkov mandatov, dočim imajo Hrvati preko hrvatskega sabora nekako navidezno avtonomijo.
Tretji del našega naroda v Bosni in Hercegovini je izpostavljen golemu absolutizmu. Jugoslovani v Avstro-Ogrski so poleg tega še tako na izvedenski način porazdeljeni v sedem pokrajinah, da imajo povečini male manjšine'V zborih'.' •
Tako n. pr. ima 'slovenska tretjina Koroške samo dva zastopnika v koroškem deželnem zboru. Jugoslovani v Gorici in Istri, kjer imajo dvetretjin-sko večino, oziroma tri četrtinsko, imajo samo manjšino deželnozborskih mandatov. A potem tudi na Kranjskem, kjer je .98 (osemindevetdeset) odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti, prikrojena je ta od grofa Czernina tako slavljena ustava na tako vešč način, da v kranjski deželni zbor (ki ima tudi napram parlamentu omejeno kompetenco) voli triinpetdeset nemških veleposestnikov četrtino zastopnikov, a pri tem imajo veto v najvažnejših vprašanjih, a posebno še v pogledu premembe deželnega reda. Kar se trdi, da jamči ustava Avstro-Ogrske narodom, svoboden razvitek, to je posmehovanje prava narodnega samoodločevanja, in to zamorejo trditi samo oni, ki računajo na nepopolno poučenje na nasprotni strani in na zavito nameravano varanje.
Nasproti temu mi tem potoni o pri liki pogajanj najsvečanejše ponavljamo svojo zahtevo, da 'se avstro-ogr-skim narodom zajamči popolna pravica samoodločevanja.
Naš narod v kraljevini Hrvatski, Sla voniji in Dalmaciji, kateri pripadajo virtualno še drugi važni jugoslovanski kraji, v ostalem je že vršil pravo samoodločevanja, ko je o priliki prvega izbora kraljev iz hiše Habsburžanov (1527) in pri odrejanju nasledstva ženski panogi (pragmatična sankcija 1712) postavil svoje pogoje za obvarovanje svoje samostojnosti, katere je drugi kontrahent izrečno sptejel.
Navzlic temu, da je bil naš narod teku stoletij popolnoma potlačen od skupnega pritiska avstro-madžarskega režima in da so mu bile s pogodbami Utrjene pravice odvzete, sc vendar ni nikdar odrekel svoje samostojnosti ter ima z zgodovinsko-pravnega stališča popolnoma pravico, da zahteva ■svoje samoodločevanje.
Ako zberemo, je naš program sledeč:
1)	Takojšnji občni, demokratski mir popolno razoroženje, mednarodna ga rancija in zaščita svobodnega razvitka vseh narodov, velikih in malih.
2)	Priznanje in popolno osiguranje svobodno provpdenega in popolnega prava za samoodločevanje narodov, posebno v vprašanju, če hoče svobod no drŽavo in v katerikoli formi, da jo stvori
3)	Mi ne zahtevamo za našo državo ničesar, kar pripada drugim narodom in kar nam ne pripada, mi zahtevamo za svojo državo samo ono zemljišče ki je v kompaktnih masah kontinui
rano naseljeno od naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
4) Morje, posebno Jadransko, naj bo svobodno. V kolikor bi promet preko luk na severu Jadranskega morja, a ki se nahaja v našem kompaktnem narodno gospodarskem ozemlju, bil koristen za gospodarski razvitek oddaljenih narodov, smo pripravljeni z njimi skleniti pogodbe, ki bi jim jamčile svoboden trgovski promet preko njih.
Mir, ki bi hotel okameniti današnje stanje, ne bi bil mir za narode naše monarhije. To bi bil početek težke smrtne borbe avstrijskih Slovanov, težka zapreka za socijalni napredek vseh narodov, ki pridejo v poštev. A mednarodni mir bi ostal vedno ogro-ževan pri takem stanju. Ali si je možno zamisliti, da bo moralno nevzdržlji-vo stanje zavarovano mednarodnim mirom? Vse pogodbe za svetovni mir, ki so surovo silo ščitile, so bile kmalu raztrgane od same nemoralnosti.
Čeravno pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku zunanji zastopniki monarhije pobijajo zahteve večine avstro-ogrskih narodov, čeravno se zdi, da zadene glas proletarcev med narodi na malo dobre volje, vendar se nadejamo, da bomo videli, da je demokratski mir, za katerim gremo, nekaj nemogočega, ako se obdrži sedanje nevzdržno stanje v Avstro-Ogrski monarhiji, ki nosi sebi kal novih zapletljajev. Radi, tega to stanje, ki'sosede vedno ogrožava, a demokratsko misel izsmehava, jih že danes sili, da velika demokratska načela svobode in samoodločevanja dosledno provedejo, ne samo z one strani stare ruske državne meje, temveč tudi s te strani.
In res, z globokim zadovoljstvom idimo, kako najnovejši razvoj mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku potrjuje pravilnost naših zahtev. Vidi se, da sodbi številnih narodov, ki so trpeli vojni, nimajo odločevati edino-le diplomati starih, velikih sil, temveč samo skupno s pozvanimi zastopniki naroda. Ukrajinski narod je stopil na pozornico, Litvancem in Kuroncem se priznava v načelu pravo sodelovanja pri mirovnih pogajanjih, a 17. t. m. se javlja odzunaj, da se je dosegel s strani monarhije sporazum z Ukrajin-da so obe stranki gotovi o staniu miru, ki garantira razvitek trajnega prijateljskega razmerja, da v popolni vzajemnosti pretresajo razna politična in kulturna vprašanja, ki jih zanimajo.
Zato predlagamo, da se puste na mirovna pogajanja zastopniki, izbrani od avstrijskih narodov, a naposled tudi Jugoslovani, v svrho pogajanj o neomejenem samoodločevanju narodov v monarhiji, ki se mora izvesti popolnoma svobodno z garancijami. Dunaj, dne 31. januarja 1918. Za Jugoslovanski Klub:
DR. KOROŠEC, m. p.
II
m
si
Velika Noč
a s is m s a m \s m s
Copyright 1918 The House »f liuppenlieimer
Fantje in možje si hočejo pripraviti | lepe nove obleke | za lepe velikonoč- g ne praznike in ve- g selo pomladno se- | zono. To pa naj g ugodneje storijo* i če pridejo v našo | veliko prodajalno | in si ižberejo eno g
v'l	SI
nasin	i
®
IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV.
Camp Sherman, Ohio. — Cenjeni g. urednik Amer. Slovenca! Tukaj vam pošljem naročnino za list Am. SI. In se vam zahvalim, ko mi pošiljate že več številk brezplačno. Zatorej ga naročim, ko tukaj prav radi čitamo, ker imamo dosti prostega časa. Posebno dopise iz raznih naselbin in taborišč. Zatorej tudi jaz prosim malo prostora v vašem listu, da ne bodo mislili čitatclji, da je nam črnilo zamrznilo ali da smo šli že vsi nad kaj-zerja. Še nič ne vemo, kedaj odpotujemo. Zdaj so nam' dali na prosto voljo, kateri hoče iti nad njega, ali kateri hoče iti nazaj v civilno življenje; se jih je že več podalo in se jih še vsaki dan nekaj poda v navadno življenje.
Posebnih novic nimam poročati, ker se nič posebnega ne prigodi. Od našega stanu je pa že tako vsakemu znano, kako je bogat. Pa vseeno se ne smemo še kaj pritožiti, ko Stric Sam prav do^ro skrbi za nas, nam da dosti za jesti in tudi obleko preskrbi. Obljubil je, da bo dal za Veliko noč tudi novo obleko, če ostanemo še tukaj. Tukaj še nič nc vemo za draginjo, koli ko stane hrana in stanovanje. Ob nedeljah imamo po na\^uli kokoši za kosilo, tudi sladoleda in "pajev" se ne manjka, tako da Trinerjevega vina vse eno ne potrebujemo, ko imamo vsa jedila sladka, samo kava pride bolj gren ka, tisto pa ne ugaja dobrim kranjskim Janezom.
Tukaj imamo zdaj prav lepe spomladanske dneve, prav gorko za ob tem času. Zdaj pridejo semkaj večkrat razni govorniki. Pred nekaj dnevi se je nahajal v Sherman taborišču bivši predsednik Združenih Držav Taft Zdaj nas je obiskal tudi tajnik govern-menta iz države Pennsylvanije. Ko je pozdravil vse navzoče, tudi kajzerja ni pozabil, mu je hitro želel vislice. Potem nam je delal veselje s petjem, tudi velikonočno nam je predstavi), da smo zapeli.
Videl sem par dopisov iz Canons burga, Pa., da bodo obhajali od 18.— 20. marca sv. misijon. Jim želim veli ko napredka. Bi bil tudi jaz rad navzoč, pa se bojim vprašati za dopust ko se Stric rad obregne, da ima pre več dela, da ne more pustiti.
Dalje so nam zgradili tukaj na sred našega taborišča veliko katoliško cer kev, poprej je bila majhna, a zdaj gre vsaki lahko k sv. maši, se berejo vsako (Nadaljevanje na 8. strani.)
SI
SI SI
n
SI SI a
si
Kuppenheimer-jevih Oblek
za spomlad in leto 1918
Tu boste našli nove mode in nove ideje za mično opravo. Prepričani boste, da so naše Kuppenheimer-jeve obleke res najlepše bodisi glede kroja in blaga. Le v največjih prodajalnah najdete te vrste obleke v vsakem mestu Amerike.
$15 $18 $20 $25 $30
Ali se zavedate? To bodi naie vabilo, da posetiie "Prodajalno Kuppenhimer-jevih oblek v Jolietu"
si
B H
SI SI SI
si si
si
S)
SI
THE EAGLE
"Joliet's Biggest and Best Clothing and Furniture House"
406-8-10 N. Chicago St., & Joliet, Illinois
SI
si ®
a m
si ii si
SI
m si m m
aaaiiaglllBlBIElllBllllBlllllBllllllBBIllllllllllllllilBlllllBllBBgSllllBaBIBBEBSBSBSaSSfflBBBBBSI B
SI H SI SI SI
si m si
Sl ffl'^
SI
si
SI
Fini praznični i delovni čevlji
za može in mladeniče.
s
Mi imamo najboljše čevlje po najnižji ceni.
/
Čevlji za praznik po $4, $5, $6, $7, $8 in $9
Čevlji za delovnik po $2, $3, $4, $5 in $6.
si si
Sl
Pridite in vprašajte za Andro Koludroviča, ki vam proda take čevlje kakorine rabite.
THE EAGLE
"Joliet's Biggest and Best Furniture and Clothing Store"
406-408-410 N. Chicago St. & Joliet, Illinois
Sl
IMALiI YITE
(PAN VOLODIJEVSKI.)
Zgodovinski roman,	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Janičarji, ki niso vedeli, kakšna sila prihaja Žvancu na pomoč, so bili res namenjeni kreniti k reki. Eden njih oddelkov, broječ nekoliko nad dvesto mož, je bil že ob bregu in njegove pr ve vrste so že stopale na splave. Drugi oddelek, enako močan, je tudi hitel toda v najboljšem redu; ko je ugledal prihajajočo konjico, se je hipoma uvr stil ter se obrnil s čelom proti sovraž niku. Puške so se sklonile kakor plot "ttl zagrmel je strel kakor na vežbali šču. Da, bojaželjni vojaki, misleči, da jih bodo podpirali tovariši s strelja njem raz obrežje, po prvem strelu ni so zbežali, nego so z velikim krikom planili v dim ter besno udarjali s sab ljami po sovražniku.
Bila je to drznost, katere so bili zmožni edino janičarji. Ali pokorili so se tudi zanjo, zakaj jezdeci so udarili kakor s cepci po njih, jih hipoma pobili ter zanesli strah in pogubo pred seboj.
Pod silo tega napada je polegla prva vrsta kakor lan na vetru. Seveda jih je mnogo padlo od pritiska. Ko so se pobrali, so stekli proti reki, odkoder je drugi oddelek streljal nad glavami svojih tovarišev ter moril dragonce. Med janičarji, stoječimi poleg splavov, se je videlo omahovanje, ali naj sedejo na splave, ali pa naj se ravnajo po zgledu prvega oddelka ter udarijo na konjico. Toda od tega poslednjega koraka jih je odvračal pogled na bežeče tolpe, ki jih je konjiča sekala in potiskala s konjskimi prsmi tako ljuto da se je le njena strast mogla meriti z njeno izurjenostjo.
Časih se je takšna tolpa, ko je bil pritisk že prehud, obupno obrnila in jela grizti, kakor grize škodljiva zve rina, videča, da ne uide pogubi. Toda prav takrat so janičarji na obrežju videli kakor na dlani, da se s sečnim orodjem ne morejo upirati tej konjiči. Konjiča je sekala tako gibčno in naglo, da ni bilo mogoče z očmi spremljati teh udarcev. Prav kakor takrat, kadar družina premožnega gospodarja, mlateča dobro posušeni grah, mlati vneto in urno na podu, da odmeva deleč naokrog, posušena zrna pa švigajo na vse strani, tako so tudi udarci s sabljami odmevali po vsem obrežju, in tolpe janičarjev, ki so jih pobijali brez usmiljenja, so se razpršile na ivse strani.
Gospod Vasilevski je udaril na čelu lahke konjiče na sovražnika, ne da bi se menil za svoje življenje. Vendar kakor izurjena ženjica prekosi močnejšo, toda manj izurjeno, tako je tudi Volodijevski s svojim ravnanjem pre-sezal strastnega mladeniča.
Preden so se spoprijeli z janičarji, je bil pustil dragonce naprej ter sam o-stal na poti zadaj, da bi videl vso bitko. Tako daleč stoječ, je gledal pozorno ter vsak hip sam planil v gnečo, da je udaril in popravil, kar je bilo zanemarjenega. Nato je iznova odstopil, da je trenutek kesneje spet skočil v največji metež. Kakor navadno v bitkah s pešci, se je pripetilo tudi zdaj, da se konjiča ni menila za bežeče sovražnike.
Nekateri, ki niso imeli odprte poti proti reki, so se razpršili proti mestu, da bi se ondi skrili med solnčnicami, gosto rastočimi pred hišami. Volodijevski je to zapazil, dohitel prva dva in razdal med njiju dva lahka udarca; takoj sta padla na tla, kopala z nogami ..-zemljo ter izdihnila dušo. Tretji je u-strelil na malega viteza s puško, toda Izgrešil ga je, mali vitez pa ga je oplazil z ostrino med nos in usta in mu tako ugasnil življenje. Nato je nemudoma skočil za drugimi, in deček s košem v roki ne pobira tako urno *ob po gozdu, kakor je podiral on ja-ničarje, preden so dospeli k solnčm-cam. Samo poslednja dva so ujeli žvaneški ljudje, in mali vitez ju je u-kazal pustiti živa.	.
Sam pa se je nekoliko razgrel, ko je zapazil, da so janičarje že izdatno pritisnili k reki. Skočil je v bojni vrtinec, stopil v vrsto z dragonci in se poprijel dela. Časih je mahal predse, časih se obračal na desno ali na levo, zadal rahel sunec in ni gledal dalje, a za vsakim udarcem se je skotali-la glava z belo kučmo na tla. Janičarji so se jeli, grozno kriče, gnesti pred njim, on pa je podvojil naglico svojih udarcev. Dasi je sam ostal miren, vendar nihče ni mogel slediti z očmi udarcev njegovega meča ter razločevati, kdaj zadaja udarec in kdaj su-hcc, zakaj njegova sablja je delala kar nekakšen svetel kolobar okrog njega.
Gospod Lanekoronski, ki je bil it <lavno slišal, da je to mojster nad mojstri pa ga še doslej ni bil videl pri delu, še je kar nehal bojevati. Osupel je gledal in ni verjel svojim očem, da bi en človek, dasi sloveč za najboljšega viteza, mogel izvrševati kaj takega. Kar prijel se je za glavo, in tovariši njegovi so ga slišali, ko je ponavljal:
"Za Boga, še premalo pripovedujejo o njem!" Drugi pa so klicali: "Glejte zakaj kaj takega ne boste videli več na svetu!" Volodijevski pa je delal dalje.
Janičarji, potisnjeni k reki, so neredno bežali na splave. Ker je bilo splavov dovolj, ljudi pa se je vračalo dokaj manj, nego jih je prišlo, so lahko urno dobili prostor. Težka vesla so zaškripala, in med janičarji in dragon ci je nastala praznina, ki se je širila čimdalje bolj. Toda s splavov so jele pokati puške, na katere so tudi dra gonci odgovarjali s streljanjem, in dim se je znašal nad vodo.
Splavi z janičarji so odhajali čimda lje hitreje. Dragonci, ki so bili dosegli zmago, so kričali, grozili s pestmi in ^dicali:
"Bežite, pasji sinovi, bežite!"
Gospod Lanekoronski je, ne glede na krogle, ki so še žvižgale okrog njega, objel Volodijevslflega tesno na bregu.
Svojim očem nisem verjel!" mu reče. "To je čudo, gospod, vredno zla tega peresa." . A Volodijevski mu odgovori: "Prirojena spretnost in izurjenost, evo, to je vse! Oh, koliko vojen sem se že udeležil!"
Nato sta se iznova objela z Lancko ronskim. Ko se izpustita, pogleda Volodijevski na breg ter zakriči:
"Poglejte, gospod, ker ugledate ne kaj posebnega."
Komornik se obrne in ugleda do-stojnika, ki je napenjal lok na bregu Bil je to Mušalski. Ta sloveči lokostrelec se je bil doslej bojeval z drugimi ter podiral sovražnika. Toda sedaj, ko so bili janičarji že toliko daleč, da jih niso več dosezale krogle iz pušk in samokresov, je napel lok in, stoječ na vzvišenem kraju, poizkusil s prstom tetivo. Ko je zazvenela, je položil nanjo pernato pusico te/ pomeril.
V tem hipu sta ga pogledala Volodijevski in Lanekoronski. Bil je kaj lep prizor. Lokostrelec je sedel na konju ter držal levo roko iztegnjeno, desno pa je natezal tetivo čimdalje močneje k prsni bradavici, da so se mu kar žile napenjale na čelu, ter je mirno meril. V dalji je bilo moči videti pod oblakom dima nekoliko splavov. Plavali so po vodi, ki je bila od raztopljenega gorskega snega močno narastla ter bila tako prozorna, da so se splavi in janičarji na njih kar odbijali v njej.
Streljanje na obrežju je prenehalo. Vseh oči so se obrnile v Mušalskega, ali pa se obračale v smeri, kamor bi bila imela sfrčati smrtonosna pušica.
Tetiva je zazvenela, in poslanka mrti je zletela z loka. Nobeno oko je ni ugledalo, ali vsi so jasno videli, kako je janičar, stoječ pri veslu, zdajci razprostrl roke, se zavrtel na prostoru in padel v vodo. Voda se je zgrnila nad njim, Mušalski pa je dejal: "To zaradi tebe, Didijuk!" Potem je segel po drugi pušici. "Na čast gospoda hetmana!" zakliče tovarišem.
Vojaki pridrže sapo. Trenutek kesneje zažvižga tetivi in drugi janičar pade s splava.
Na vseh splavih so se jela vesla gibati živeje. Mušalski pa se je obrnil malemu vitezu ter zaklical nasmehoma:
"Na čast vrli soprogi vaše milosti!" Nato tretjič napne lok in tretjič izpusti bridko pušico, ki se tretjič zapi-či janičarju v telo. Zmagoslaven klic je odmeval z obrežja, krik besnote pa splavov. Mušalski se je umaknil in njim vred drugi zmagovalci današnjega dne ter krenili v mesto.
Na povratku so mirno ogledovali žetev tega dne. Tatarjev ni bilo padlo mnogo, ker sc niso spustili resno v boj, nego se naglo prepeljali preko reke; zato pa je ležalo janičarjev kakor snopja na njivi. Nekateri so se še gibali, toda vse so bili že slekli služabniki gospoda ključarja. Ogledujoč jih je dejal Volodijevski: "To je vrla pehota! Zakadi se v dim kakor neresec, ne opravi pa niti polovice tega, kar opravijo švedski pešci."
"Ustrelili so, kakor bi bil človek o-rch zgrizel," omeni gospod ključar.
"A zgodilo se je to slučajno, ne pa spričo izurjenosti, zakaj ne urijo se skupno. To je bila sultanova garda; ta je še kolikor otliko izurjena, toda
"Poganom se ne ohladi drznost," odgovori Volodijevski.
Ob takih razgovorih so dospeli mestu, kjer so jim prebivalci izročili ona dva živa janičarja, ki sta se bila hotela Volodijevskemu skriti med solnčnicami.
Eden je bil nekoliko obstreljen, drugi pa popolnoma zdrav ter jako domiš ljav človek. Ko dospo v grad, zapove mali vitez Makoveškemu, naj ga iz praša. Umel je sicer tudi sam turški jezik, toda gladko ni mogel govoriti turški. Makoveški torej vpraša jani čarja, ali je sultan sam v Hotimu in kdaj se namerja približati Kamencu.
Turek je odgovarjal jasno, toda ponosno.
"Padišah je tukaj osebno," je dejal. "V taboru pravijo, da se paši Halil in Murad namerjata jutri prepeljati črez reko. Mehentisi so že na poti; takoj jamejo delati nasipe. Jutri ali pojutrišnjem vas čaka poguba.
Po teh besedah se jetnik podboči in nadaljuje, zaupajoč v grozo sultanove ga imena:
"Zblazneli Lahi! Kako ste se drznili napadati in pobijati njegove ljudi? Ali mislite, da uidete strogi kazni, ali da vas ubrani ta gradič? Kaj boste črez nekaj dni, ako ne sužnji? Kaj ste danes, ako ne psi, ki se drznejo lajati gospodarju v obraz?
Gospod Makoveški je marljivo zapisoval vse to, toda Volodijevski, da ukroti jetnikovo drznost, ga je ob poslednjih besedah z roko oplazil po ustih. Turek je osupnil in takoj jel kazati več spoštovanja malemu vitezu pa tudi njegove besede so bile pristoj-nejše. Ko so ga zaslišali in že odgnali iz veže, reče Volodijevski
"Oba jetnika in njiju izpoved moramo takoj poslati v Varšavo, zakaj ondi na kraljevem dvoru še ne verjamejo v vojno."
Kdo so oni mehentisi, s katerimi namerjata Halil in Murad prebroditi reko?" vpraša gospod Lanekoronski.
Mehentisi so inženirji, ki prirede nasipe pod topove," odgovori Makoveški.
"A kaj si mislite, gospodje, ali je govoril oni jetnik resnico, ali je legal?"
Ako vam je všeč," odgovori Volodijevski, mu lahko nekoliko osmodimo pete. Imam stražnika, ki je zadavil Azijo Tuhaj-bejeviča in ki je posebno izurjen v teh rečeh, toda meni se zdi, da je janičar govoril resnico. Prehod črez reko se prične takoj, in ne zabra-nimo ga, ako bi nas bilo še stokrat toliko! Zato nam ne ostaja drugega, nego da se zberemo in odrinemo z gotovo novico v Kamenec."
"Tako se mi je posrečilo pod Žvan-cem, da bi se dal prav rad zapreti v grad," reče komornik, "samo ako bi Se utegnil zanašati, da mi zdajpazdaj priskočite iz Kamenca na pomoč. Potem pa naj bi že bilo, kar hoče!"
"Imajo s seboj dvesto topov," odgovori Volodijevski, "in kadar prepeljejo težke topove na to stran, se ne ubrani gradič niti en dan. Sam sem hotel, da bi me bili zaprli vanj, toda sedaj, ko sem ga videl, sem spoznal, da se ne da ohraniti."
Drugi so pritegnili malemu vitezu. Gospod Lanekoronski se je še nekaj časa junaško upiral, češ, da ostane v Žvancu, toda ker je bil izkušen vojak, je pač priznal, da govori Volodijevski prav. Naposled je končal njegovo o-mahovanje Vasilevski, ki je bil dospel s polja in takoj-stekel v grad.
"Gospodje," je zaklical, "reke ni moči niti videti, zakaj ves Dnester je poln splavov."
"Prevažejo se?" vprašajo vsi obenem.
"Kajpada! Turki sede na splavih, a čambuli brodijo za njimi na konjih."
Gospod Lanekoronski ni omahoval dalje; takoj je zapovedal potopiti stare grajske havbice; drugo, kar se ni dalo skriti, je zapovedal odpeljati v Kamenec. Volodijevski je zasedel konja ter krenil s svojimi ljudmi na grič, da vidi prevažanje turške vojske.
Halil in Murad sta se res prepelja-vala črez reko. Kakor daleč je sezalo oko, je videlo le splave in čolne, katerih vesla so se sorazmerno dotikala jasne vode. Janičarji in spahi so se bližali v velikem številu. Čolne za prevožnjo so biti že dolgo prirejali v Hotimu. Vrhutega je stala na pbrežju še velika množica vojakov. Volodijevski je bil prepričan, da hočejo ti ondi zgraditi most črez vodo.
Vendar se Mtltan še ni bližal z vso svojo močjo. V tem je dospel gospod Lanekoronski s svojimi ljudmi, in oba z malim vitezom sta krenila v Kamenec. V mestu ju je pričakoval gospod Potočki. V njegovem stanovanju je bilo vse polno višjih dostojnikov, a pred stanovanjem je stala množica ljudi obojega spola, nemirna, radovedna in v>a v skrbeh.
"Sovražnik se prevaža črez reko, in
m
IS Abstracts of Title to all Real SI Estate in Will County.
| Joliet Title and | 1J Gaurantee Co. 1
[*]	Kapital $50,000.00.
S	.	I
I® Kadar kupite HIŠO ali ZEM-	|
|j LJIŠČE, pridite, da Vam ure-	j
IS dimo abstract
m	i
d Phones: 421 and 422.	Sl
@šj	@
ffl CHAS. N. HOSSACK, Mgr.	ffl
H	SI
® 114 N. Chicago St., Joliet, Ills.	U
m	is
si i! II is @ is ii ii ii ii ii a ii si ii ii is a ii 0
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, Al NO, ZMLET KAMEN, OPEKO,
vodotočne Žlebove, ter
vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5t
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
STANDARD BAR
GEORGE SYETLECIC
317 N. CHICAGO ST., JOLIET.
Edina slovenska-hrvatska gostilna t osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
lf» Jefferson Street, JOLIET, ILL
drngi neredni janičarji so dokaj slabši.'i Žvanec je že zajet!" reče mali vitez. "Dali smo jim nekaj ,za spomin! j "Delo je končano, in mi že čakamo!"
odvrne Potočki. Ta novica je dospela med množico,
spomin!
Bog je usmiljen, ker je dopustil, da s
tako imenitno zmago začenjamo vojno."
Toda izkušeni Volodijevski je bil drugačnih misli.
"To je le majhna in neznatna zmaga!" je dejal. "To sicer dobro vpliva na vojake in prebivalce, ali drugega učinka ta zmaga ne bo imela."
"Kaj mislite, da se poganom ne o-hladi drznost?"
ki je zašumela kakor valovje. "K vratom!" se je začul klic v mestu, "sovražnik je v Žvancu!" Meščani in meščanke, vse je hitelo na trdnjavske narožnike, češ, da odtod ugledajo sovražnika, toda vojaki jih niso hoteli pustiti na prostore, sebi odločene.
"Pojdite domov!" so klicali množici.
(Nadaljevanje na 7. (trani.)
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297.
Prodajam lote v Rockdale in okolici.
204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
Michael Terdich. Math. Terdich.
Chicago Phone 2502.
Terdich & Terdich
STARA SLOVENSKA GOSTILNA
Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom.
203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rojaki in rojakinje) Kadar imate moške ali ženske obleke ali perila I
očistiti in gladiti, ne pomfckt I našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYBR3 S. KODIAK, lastnik. Office and Work*, 302-304 Walnut Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 81 Pokličite nas po telefonu in naš a' mobil odpelje in pripelje obleko vaš dom. Naše cene so zmerne delo garantiramo.
Joliet Steam Bye Honse
Profesional Cleaners and Dyer* ;
STRAKA & CO, Office and Works, 642-644 Cas* Chicago Phone 4444, N. W. 483,
Oscar J. Stephen

Sobe 201 lil £02 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAB

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in bolesnim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Alpentinktura. za moSke In ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke tu brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. ■ Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od lamo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75.—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križioah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 eoi^ov. Za potne noge rabite Kneipov praSek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa 75c. Kisa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turova, grinte, kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potreb bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. C želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75o. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu poSlje. Za vse drugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
J. C. Adler & Co
priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101.	JOLIET, IL|
seM
JOHN
N. W. Pbon. 348
iSlovenska Gostilna:
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, I1L
Mnananu
aupno zdravilo dela Čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar ve^ plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učjni, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene «novi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.

/M;
' -
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-'	bago, otopelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo *a navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; I istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTA- I VAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
■ II
JOSEPH TRINER,
-Manufacturing Ch«Mists
1333-1343 South Ashland Ave.
■
CHICAGO, ILL. i
AMERiSANSKI SLOVENEC, 22. MARCA 1918.
Jacob Mejak KROJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
I0SI
iJJmii) Notar
i 10 lat.ikuinjo
izdeluje vie pravno in poiUvnoveliavne liitine za v«e slučaje. Ce vam kdo plačo garniJira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-iati; če hočete svojo plato prepustit); t« potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v Btari domovini obrnite se na mene 100« N. Chicago St., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
Uitan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
i^I
MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Illirija Grenčica y steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino
■M
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo.
Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
"Ako nas boste ovirali pri brambi, u-gledajo vaše žene Turke skoro od blizu!"
Sicer pa v mestu ni bilo strahu. Tja je bilo že dospelo poročilo o današnji zmagi, kajpada jako pretirano. K temu so dokaj pomagali tudi vojaki, ki so pripovedovali o tem spopadu prava čuda.
"Volodijevski je pobil janičarje, one, ki tvorijo sultanovo gardo," so ponavljala vsa usta. "Pogani se ne morejo meriti z Volodijevskim. Samega pašo je pobil. Zlodej ni tako strašen, kakor ga slikajo. Niso se ubranili naši vojski. Prav vam je, pasji hratje! Poguba vam in vašemu sultanu!
Meščanke so se še enkrat prikazale ob nasipih in narožnikih, toda to pot obložene s steklenicami žganjice, vina in medice. Pa so jih tudi sprejeli vsi veseli, in živahnost je zavladala med vojaki. Gospod Potočki ni nasprotoval temu veselju, nego se je celo tru dil, da ga ohrani med vojaki. Smodnika je bilo v gradu in v mestu dovolj zato je tudi dovolil slepo streljati topovi, češ, da grom topov sovražnika ne zbega malo.
V tem je Volodijevski, dočakavši o mraku generala podolskega v stanovanju, zasedel konja in s služabnikom odjezdil proti samostanu, da čim prej dospe k ženi. Toda nič mu ni poma galo njegovo skrivanje. Ljudje so ga takoj spoznali, in mnogoštevilna množica je obkolila njegovega konja. Za-čul se je krik s slava-klici vred. Matere so dvigale k njemu otroke. "To je on, poglejte in zapomnite si ga!" so ponavljali številni glasovi. Občudovali so ga neizmerno, toda ker niso poznali vojne, so se najbolj čudili njegovi drobni rasti. Ljudem nikakor ni hotelo v glavo, da bi bil tako majhen človek, tako veselega lica, najstrašnejši vojak poljske ljudovlade, s katerim se ni mogel kosati nihče. Oh pa je jezdil sredi množice, si zdajpazdaj zavihal žolte brke ter se nasmehnil, zakaj vesel je bil tega. Prijezdivši naposled v samostan, je padel v naročje Barbki.
Ona je bila že zvedela o njegovih današnjih činih, o vseh njegovih mojstrskih udarcih, zakaj le trenutek prej je bil pri njej gospod komornik podol-ski in ji kakor očitna priča prinesel obširno poročilo. Barbka je takoj ob začetku pripovedovanja sklicala vse ženske, bivajoče v samostanu, torej gospodično kneginjico Potocko, gospo Makoveško, Humeško, Ketlingovo, Hotimirsko, Boguševo. Čim dalje je pripovedoval gospod komornik, tem bolj jo je zalivala rdečica. Volodijevski je bil dospel prav tedaj, ko so se bile ženske že razgubile.
takisto odšel k počitku. Ko jo najde, si jo dene na glavo in reče:
"Ne bosta si pripovedovala, pripovedovala in pripovedovala!" In nato odide.
XVI.
Drugega dne ob zori je odrinil mali vitez pod Kniahin, kjer se je spoprijel s spahi ter ujel Baluka pašo, odličnega bojevnika med Turki. Ves dan mu je minil ob delu; del noči je prebil na posvetu pri gospodu Potockem in šele po prvem petelinovem petju je položil trudno glavo k počitku. Komaj pa je sladko in trdno zaspal, ga je prebudil grom topov. Strežnik Pientka 2muz-din, zvest služabnik, da, celo prijatelj Voloriijevskega, stopi v sobo.
'Gospod!" zakliče, "sovražnik je pred mestom!"
Mali vitez skoči na noge. "A kakšne topove čujem?" "Naši plašijo pogane. To je znatna četa, ki pobira živino na polju." "So H janičarji ali konjiča?" "Konjiča, gospod. Sami črni. Strašijo jih s svetim križem, zakaj kdo ve, ali niso to zlodeji."
"Najsi so zlodeji ali pa ne, k njim moramo," odgovori mali vitez. "Ti pojdeš h gospe in ji poveš, da sem na bojišču. Ako bi hotela dospeti v grad, more priti le z gospodom Zaglobo, na čigar opreznost se zanašam najbolj."
Pol ure pozneje je že Volodijevski na čelu svojih dragoncev in prostovoljcev izmed plemstva, ki so računali na to, da bodo v tej borbi imeli priliko za odliko, grenil na bojišče. Iz starega gradu se je razločno videla konjiča, broječa okoli dvetisoč mož, sestavljena deloma iz spahijev in iz egiptovske sultanove garde. V tej so služili bogati in ponosni mameluki iznad Nila. Njih svetli, luskinasti oklepi, jasne, z zlatom pretkane kefije na glavah, beli pašči in orožje z vloženimiidragotina mi, vse to jih je delalo za najsijajnejšo konjico na svetu. Oboroženi so bili s sulicami, nasajenimi na dolgih drogih z zelo krivimi sabljami in noži. Sedeči na konjih, gibčnih kakor veter, so kakor oblak preletali polje, yrteč med prsti morilne sulice. • Iz gradu se jih kar niso mogli nagledati.
Volodijevski se jim približa s svojo konjico. Težavno pa je bilo tem ka kor drugim, da bi se bili spoprijeli sabljami, zakaj grajski topovi so ovi rali Turke; bili pa so tudi premočni po številu, da bi bil mali vitez skočil k njim ter se spoprijel z njimi za do strelom grajskih topov. Nekaj časa so se gibali ti kakor drugi od daleč te si vzajemno grozili z orožjem in kri čali drug na drugega. Naposled pa so ognjevitim sinovom puščavskim jele presedati prazne grožnje. Zdajci so se posamezni jezdeci ločevali od vse tol pe, se približevali in pozivali protiv nike na boj. Takoj so se razpršili po

Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je iipela vlog.......................K 48,500,000.—
Rezervnega zaklada................»..................K 1,330,000,—
8prejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO YAKNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, '»ven Kranjske pa proti 5Vi odstotkov robrestim i« proti najmanj tri-fcetrt odstotkov odplačevanju na dolg.
Ko sta bila dosita pozdravila drug polju in migotali na njem kakor cvet-drugega, je utrujeni vitez sedel k ve- ke, ki jih žene veter na razne stran' čerji. Bwbka je sedla k njemu, mu Volodijevski pogleda na svoje ljudi, nakladala jed na krožnik ter mu nali- "Gospodje! Vabijo nas! Kdo se hoče vala medico v kupico. Jedel in pil je spustiti v boj z njimi?" rad, ker skoro ves dan ni bil imel niče- Prvi plane kvišku vročekrvni plemič sar v ustih. Med jedjo ji je tudi časih gospod Vasilkovski, za njim Musalskr kaj povedal, in Barbka, ki ga je poslu- potem gospod Miazga grba Prus, ki jc šala z iskrimi očmi, je po svoji navadi v hitrem konjskem diru izlahka pre otresala glavo in vpraševala:	bodel prstan s sulico. Za gospodom
"Alia! No in kaj? No in kaj?"	Miazgo so stekli Teodor Paderevski
"Med seboj imajo krepke ljudi in gospod Ozijevič, gospod mlud-Plocki zelo stroge, toda izurjenega Turka- gospod Murkos-Šeluta ter nekateri rokoborca dobi človek težko," omeni drugi vrli plemiči. Tudi izmed dra mali vitez.	gcncev jih je odrinila lepa kopica, za
Torej bi se tudi jaz mogla poizku- kaj nada, da dosežejo bogat plen, siti z vsakim?"	Prv> vrst" neprecenljive arabske konje
"Seveda, samo da se ne boš merila jih je gnala k temu. Na čelu dragon z njimi, ker te ne vzamem s sehoj." cem je jezdil Lušnja, si grizel plave "Vsaj enega v življenju! Čuj, Mi- brke in iskal z očmi najbogatejšega ze hael, kadar greš za obzidje, se niti ne od daleč.
vznemirjam. Vem, da te ne poseka Dan je bil lep; bilo jih je razločno nihče..."	videti.
"Ali me ne morejo ustreliti?"	Topovi na nasipih so umolknili drug
"Molči no, ali morda ni več Boga? za drugim ter naposled utihnili vsi. Da se človek ne da posekati, to je zakaj strelci so se bali, da ne bi ranili
prvo!
mmam»ammmmMmmmmmmmmm»m^mmmmfmmammmmmmammmmam»Mmmmmmm»mmMmmav^
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na otresti v največjo in najmočnejšo banko y Jolietu
Hranilnica
Nad
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank
PHKMOŽF.NJF, NAD $4,500,000.00 .
mmmiii
katerega izmed prijateljev. Sicer pa Enega ali dveh se ne bojim." I so tudi rajši ogledovali bitko, nego bi "Niti treh, Mihael, niti štirih."	bili streljali po razpršenih borilcih. Ti
"Niti štirih tisočev!" reče Zagloba so tudi jezdili drug k drugemu kora-posmehoma. "Ko bi bil videl, Mihael, koma, ne da bi hiteli, potem pa so se kaj je počenjala, ko je gospod komor- razpršili skokoma, kakor je bilo komu nik pripovedoval o vojni! Mislil sem. bolj prilično. Ko so naposled dospeli da počim od smeha. Kakor Boga lju- dovolj blizu, so pridržali konje ter se bim! Prskala je z nosom kakor koza začeli rogati drug drugemu, da so zbu-ter ogledovala ženske po vrsti, da vidi, dili v srcih jezo in hrabrost, kako jih zanima pripovedovanje. Ob "Ne boste se odebelili (pri nas, po-koncu sem se kar zbal, da ne začne ganski psi!" so klicali poljski borilci. prevračati kozelcev, kar se ji ne bi bilo "Ne ubrani vas niti vaš nečimurni pre-prilegalo posebno."	rok!"
Mali vitez je po večerji nekoliko) Oni pa so kričali v turškem in arab-legel, ker je bil zelo utrujen; zdajci pa skem jeziku. Med poljskimi jezdeci, je potfegnil ženo bliže ter dejal:	so mnogi razumeli oba jezika, zakaj
"Stanovanje imam že pripravljeno v mnogi izmed njih, kakor n. pr. gospod gradu, toda ne ljubi se mi še tjakaj... Mušalski, so bili v turški sužnosti. Ker Barbka, morda ostanem nocoj tu- pa so se pogani rogali zlasti Devici kaj?..."	Mariji, so se jim kar lasje jezili na
"Kakor hočeš, Mihael!" odgovori glavi, in že so potegnili za uzde konje
Barbka in povesi oči.	da se osvetijo za to razžalitev
Ha!" zakliče Zagloba. "Mene imajo Gospod Mušalski je prvi zadel s pu-tukaj že za gobo, ne pa za moža. Opa- šico mladega beja s škrlatasto kefijo tica mi je že dovolila stanovati v sa- na glavi in v oklepu, ki se je lesketal lnostani^. Toda stavim glavo,' da se kakor mesečina, bo še jokala raditega! Ali ste že zapa- Ostra pušica se mu je zapičila po žili, kako mi gospa Hotimirska name- levim očesom ter se mu zabodla do žikuje? Vdova jc... dobro... nič več I polovico dolžine v glavo. Ranjencu je ne rečem..."	omahnila nazaj lepa glava; razpfostrl
'Res, da ostanem!" reče mali vitez, je roke ter padel s konja. Toda loko Barbka pa mu reče:	I strelec, »hranTvši lok pod pazduho,
nil bi tukaj prej, nego zatrobite po-slednjič."
Ko so Turki in Egipčani to zaslišali, so se zelo razžalostili, in takoj sta dva beja priskočila k Mušalskemu. Toda od strani jima je prestrigel pot Lušnja, po surovosti volku podoben, in je hipoma zaklal enega. Najprej ga je vsekal v roko, in ko se je ranjenec sklonil, mu je izpulil sabljo ter mu z groznim udarcem skoro popolnoma odbil glavo od telesa.
Drugi, to videč, je pognal konja, ur nega kakor vihar, v beg, toda gospod Mušalski je spustil za njim pušico, ki ga je dosegla v begu ter se mu skoro vsa zapičila v hrbet.
Gospod Šmlud-Plecki je premagal asprotnika, udarivši ga z ostrim mečem po koničastem šlemu. Pod ostrino sta se razpočila srebro in žamet, s katerim je bil šlem podvlečen, a zakrivljeni konec orožja se je zapičil v kost tako močno, da ga Šmlud-Plecki ni mogel izpuliti dalje časa. Zopet drugi so imeli v tej borbi različno srečo, toda zmaga je večinoma ostala ob poljskem plemstvu, izurjenem v takih borbah. Izdihnila sta dva dragonca pod udarci krepkega Hamdi-beja, ki je potem kneza Ovsenega oplazil s krivo sabljo po ustih ter pa prekotalil na tla. Knez je prelil svojo kri na rojstni emlji, Hamdi pa se je obrnil h gospodu Šelutu, ki se mu je bil konj pogrez-nil v krtovo jamo. Šeluta, videč neizogibno smrt, skoči raz konja, da bi se peš poizkusil s strašnim jezdecem. Toda Hamdi ga je prevrnil s prsmi svojega konja in padajočega vsekal s koncem sablje v roko tako, da mu je takoj omahnila. Nato je odjezdil dalje, da si poišče drugega sovražnika.
Toda mnogi niso imeli poguma, da bi se bili spoprijeli z njim, tako zelo in očito je presezal druge z močjo. Veter mu je dvignil beli plašč na hrbtu kakor krilo ujednega ptiča in pozlačeni oklep je metal kaj zel lesk na njegovo lice, skoro popolnoma črno, z divjimi in svetlimi očmi, kriva sablja pa se mu je bleščala nad glavo, kakor se leskeče lunin srp v jasni noči.
Sloveči lokostrelec Mušalski je bil že dve pušici pognal vanj, toda obe sta ■samo bolestno zasvrčali, ko sta trčili ob oklep, ter padli onemogli na travo Mušalski je torej premišljal, ali naj pošlje tretjo pušico bejevemu konju vrat, ali pa naj plane s sabljo na jezdeca. Toda ko je to preudarjal, ga je zagledal bej ter se zakadil proti njemu na črnem žrebcu.
Srečata se sredi bojišča. Mušalski se je hotel pobahati z veliko močjo in Hamdija ujeti živega. Torej mu odbije od spodaj navzgod udarec široke zakrivljene sablje, se spoprime z njim ter ga zgrabi z eno roko za grlo, z drugo pa za glavo in ga vlače z vso močjo k sebi. Toda v tem hipu se mu pretrga pas pri sedlu in Mušalski se zavrti ter| s sedlom vred pade na tla. Padajočega udari Hamdi z ročnikom svoje sablje po glavi in ga omami. Spahi in mameluki so zakričali od veselja, ker so se bili že bali za Hamdija.' Poljaki so bili zelo razjarjeni, borilci so se strnili v gostih tolpah, da otmo lokostrelca bodisi živega ali mrtvega.
Mali vitez se doslej še ni bil udeležil borbe, ker mu to ni dopuščalo njegovo dostojanstvo. Ko pa je videl padec Mušalskega in zmago Ham-dijevo, je sklenil, da se osveti za lokostrelca ter s tem obodri svoje ljudi. Oživljen po tej misli, izpodbode konja ter zdirja skokoma na polje, a to tako urno, kakor leti kragulj na jato prepelic, ki se skrivajo po strnišču. Barbka, zro-ča skozi daljnogled z obzidja starega gradu, ga ugleda in takoj zakriči Za globi, stoječemu poleg nje: "Mihael leti! Mihael leti!" "Poznaš ga!" ji zakliče stari bojevnik. "Glej, pozorno glej, kako ga udari, Ne boj se!"
Barbki se je daljnogled tresel v roki. Ker niso več streljali s topovi, niti iz pušk, niti iz lokov, se tudi ni preveč bala za moževo življenje, toda pola stila se je je vnema, radovednost in nemirnost. Nje duša in srce sta leteli za možem. Prsi so'ji urno dihale, lice se ji je rdelo. Enkrat se je celo tako sklonila črez ograjo, da jo je moral Zagloba prijeti, sicer bi bila padla v globoki grajski jarek. Zaklicala je Dva se drevita na Mihaela!" "Bosta pač dva manj na svetu," odgovori Zagloba.
Res sta se dva spahija pognala proti malemu vitezu. Po obleki sta bila namreč spoznala, da je to odličnik; videča drobno postavo jezdečevo, sta si mislila, da si tu lahko pridobita slavo. Glupca! Drevila sta se v neizogibno smrt. Mali vitez ni niti .ustavil konja, nego mimogrede razdal med njiju dva udarca, na videz lahka, kakor časih mati okrca otroka po prstih. Ali oba turška vojaka sta padla na tla, zarila prste v zemljo, nato pa jela trepetati kakor dve ribi, ki jih vrže ribič iz vode na suho.
(Dalje prih.)
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati 1 Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
John Horwat
slov. gostilna
801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL.
Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu.
DOBRODOŠLI 1
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na
209 INDIANA STREET.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOSIP LEGAN,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street.	Joliet, 111.
Phone 4857.
MAT. OMOTA
Slovenski krojač
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
201 Jackson St.,
Joliet, Illinois.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate -*aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik.
Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljla vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby «nd Broadway JOLIET

"Samo, da si dobro počiješ!"	I skočil k njemu ter ga posekal s sabljo
"Zakaj si ne bi počil?"	I Nato je vzel izborno orožje, pripel nje
"Zato, ker si bova pripovedovala, tfovega konja k svojemu in jel klicati I pripovedovala in pripovedovala!" po arabsko:
Zagloba jame iskati kučmo, da bi| "Bog, da bi bil to sultanov sin! Seg
ZA
Zavarovanj?
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A.SMMDT&C0.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 16» Joliet 1».
je
NajnovejSa žaljivka.
V Parizu sta se dva izvoščeka sprla in se krepko prerekla. Končno je eden zaključil prepir s tem, da se je vsedel na kozla svojega voza in zaklical tovarišu: "Ti šema, ti tepec, ti osel, ti. ti... diplomat." Ta najnovejša žaljiv ka je tako zalegla, da napadenec ni našel nobenega odgovora.
R. F. K0MPARE
•LOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
V So. Chicago, Ill*.r Soba 2IS—9206 Commercial A««.
Te'efon: South Chicago 579.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago k Jacktoa St*.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl
KEVMATOIU	SUS0SIW T OBMCH
HRomosn	pljuCmh in nam
BCUBTl . KOLKU	UkAZENjU , tlVCTIU
•aunM « &EKKH	vicrju
NEVRALam ntOTMI	PHBHUUENJU
crnsuvn u*e	»ustih * URjm
uuaiMH tau2u	aoLEsmH
AMERIKAH*KI SLOVENEC. 22. MARCA 191.
IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV.
(Nadaljevanje s S. strani.)
nedeljo dve, ravno tako tudi ob praznikih. Seveda, mogoče je, da vsaki ne ve za to poslopje; ko bi prodajali alkoholne pijače, bi bilo vsakemu bolj znano to novo poslopje, ki stoji zraven velike ceste.
Za danes moram končati, pa o drugi priliki kaj več, če ne bo urednik zagnal v nenasitni koš.
H koncu mojega dopisu pozdravljam vse čitatelje tega lista in želim srečne in vesele velikonočne praznike. Tebi, list, pa mnogo novih naročnikov.
Martin Žagar, Q. M. C. Z. 21, Camp Sherman, Ohio.
MALO POPRA.
(Iz La Salla, 111.)
Neko fanatično zagrizeno človeče v La Sallu, 111., od same zagrizenosti proti veri in kar je verskega, že kar vidno "kumra", tako da se ga bode še jetika lotila, ako kmalu ne preneha z
gojenjem svoje fanatične zagrizenosti. *
Neki "Bergar" je sklobasal kritiko v listu "Glas Naroda" glede članka "O slov. pod. organizacijah, slov. šolah, domih" itd. Kritika je skrajno brezobzirna! V Ameriki je sicer svobodno vsakemu, pošiljati svoje otroke kamor kdo hoče. Ako je katoličan, jih pošilja v svojo župnijsko šolo; ako drugoverec ali brezverec, jih pošilja v ljudsko ali kako drugo šolo. Svobodoljubni Amerikanec kot "gentleman" spoštuje vsacega graduanta te ali one šole, ako je spoštovanja vreden, po večini pa spoštuje bolj one iz župnijskih šol, ker so taki otroci naučeni poleg angleškega jezika še tudi jezika svojih starišev, kar jim je povsod le v korist, — posebno pa še, ker so otroci župnijskih šol tudi dobro moralno vzgojeni.
Zdaj pa poglejmo, koliko je logike v tej kritiki,
Najprej piše, da je v kat. šolah glavni predmet katekizem, molitev in kle-čanje, ter da kat. matere po dokončanem krščanskem nauku pošljejo svoje otroke v ljudsko šolo ter delodajalec, obrtnik ali trgovec ne vpraša učenca, katerega misli sprejeti v deltf, koliko molitvic znaš na pamet, ampak pokaži pisavo in koliko jezikov znaš govoriti.
Ali se uči v navadnih ljudskih šolah več jezikov?
S prav malimi izjemami se ne uči druzega kot angleški jezik, kateri je tudi državni jezik.
Vsak, kdor ima biti čast ameriški državljan, mora znati in tudi čislati ta jezik, toda če se hočeš naučiti kak drugi jezik, se ga ne bodeš naučil v navadni ljudski šoli, posebno ne v La Salle.
S tem ne govorim zaničljivo o ljudskih šolah, ampak pokažem le, kako nelogično je, vsled zagrizenosti napadati v tem oziru katoliške šole, katere
še brezverci pripoznajo dobrim. *
Živijo! Slovenske brezverske zgube, kolikor jih je še v La Sallu, klotKike raz buče, zavihrajte jih visoko v zraku ter zatulite:
Hurrah — Trboveljsko-lasallskemu bergmandelcu!
*
Omenja se tudi Ster Union Bldg., kateri je po zabavi slov. mednarodni, po lastniku pa — pa — nemško narodni. Kolikor je čifutu Leninu (Bernstein), Trockiju & Co. pri srcu ruski narod, toliko je lasallskemu Pergerju & Co. tudi slov. narod.
Slovenska švigašvagarija pa prisegaj in daruj Bogu in hudiču — pa bodeš kazala svoje prepričanje v — deveti deželi, značaj v oblakih, kadar jih o-blak podi, narodnost pa v afriških pra-gozdih.
*
Sramota je za našo slovensko kolonijo, da se dobi tako podel in nizkoten izvržek človeštva iz naše srede, da tako zarukano, absurdno kritizira, da se vsa javnost zgraža.	X.
JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM.
(Dalje.)
En članek Ivana Hribarja.
Bivši župan ljubljanske občine, Ivan Hribar, je napisal v zagrebškem "Glasu Slovencev, Hrvatov in Srbov" članek, iz katerega povzemamo po "Edinosti" od 11. januarja t. 1. važnejše mesta:
"Pred našimi očmi se razvija žalostna tragedija človeštva. A ne razvija se v smeri, ki so jo začrtali tirani, ki so jo začeli. In če se približujemo peri-petiji te tragedije, je vsakemu jasno, ki ni slep, da se nade začetnikov te vojne ne bodo izpolnile. (Nekaj besed zaplenjenih) ... se prikazuje iznad vse grozote krvavega prizora — solnce svobode. Res je, to solnce je še pokrito s tanko tančico, a tudi to bo pretrgal sveži duh naše nezlomljive volje.
To voljo moramo imeti, če hočemo, da bomo vredni sedanjih velikih časov. Še nikdar, odkar obstaja svet, se ni delalo o tako velikanskih stvareh... Izgleda, kakor da je prišel čas obče propasti in podrtije! Zato se zdi, da je nelogično, da pričakujemo od vseh teh
grozot novo življenje, nov ■svetovni red.
Vendar je tako. Samodržci (nekaj vrst zaplenjenih) ... uvidevajo to prav dobro... Ako je bilo doslej mnogo teptanih, jih po vojni ne bo ter jih ne sme biti. To je zahteva morja prelite krvi... Sila demokratske misli zahteva v prvi vrsti: Da narod odločuje o svoji lastni usodi...
Ponosen sem, da je slovenski del našega naroda pokazal v teh časih svojo zrelost. Kakor grom je pretreslo vse duhove od Mure pa do Jadrana in od Svete Gospe koroške pa do Kolpe, Svoboda in samoodločevanje! — to je krik, ki odmeva po vsem Slovenskem. To je misel, za katero bije vsako slovensko srce pod kmetsko srajco, kakor pod gospodsko suknjo!...
Bratje Hrvati! Za vami in za isto-krvnimi in istojeaičnimi brati Srbi hrepene naša srca... Danes prihajamo, da damo našemu bratstvu iz preteklosti realno osnovo! Prihajamo k vam z zahtevo, da bo vaš Zagreb naš, naša Ljubljana vaša, in da se oboji ze-dinimo v kolo z brati Srbi... Dajte nam roko za složen red, da bomo samostojni! Vsi enega duha pričakujmo božanstvo Svobode, ki nam jo bo poslala bodočnost, kjer bomo sami gospodarji v svoji lastni svobodni in ze-dinjeni domovini! Takrat bo doba cvetja, blagostanja in sreče... Tedaj bomo vsi v lastni koči, vsi svobodni državljani, vsi enaki in polnopravni v kraljevini, ki se bo šele tedaj s polnim pravom nazivala: trojedina!
To je zahteva časa. Ta zahteva... (zaplenjeno) ruši danes osnove držav. Ni je sile, ki bi se mogla ustavljati tej zahtevi. (Zaplenjenih nekaj vrstic). ... Z živo vero na složno delo! Taka vera ustvarja čudesa!"
Jugoslovanski pokret na Slovenskem,
Slovenec, S. januarja prinaša obširno poročilo z narodnega zbora občine Vrhnika. Prisostvovala je velika ljudska množica. Prvi je govoril poslanec Gostinčar o razmerah v dunajskem parlamentu, o jugoslovanski deklaraciji in o vprašanjih ekonomskega značaja.
Za njim je govoril Dr. Lovro Pogačnik o delu Jugoslovanskega Kluba, o Šušteršičevi aferi, o germanizator-skem sistemu pod Stuergkhom ter je rekel: "Interesantno je dejstvo, da je imel Stuergkh že podpisano cesarsko naredbo, da se v Avstriji uvede nemški državni jezik in ta naredba bi morala drugi dan že iziti. Ali to je preprečil Fritz Adler, ki ga je ubil.. . To dejstvo stoji in nihče ga ne more zanikati: zato je tudi razumljivo, da zahtevamo svojo lastno samostalno državo svobodno od vsakega tujega gospodarstva. To zahtevamo na podlagi načela narodnega prava.
Kaj pravi narodno pravo? Da pripadajo vsakemu narodu po naravnem zakonu enake pravice, kakor kakemu drugemu narodu. To znači, da živi vsak narod za sebe, da vsak narod stvori svojo državo in da svobodno sklepa državne zveze s svojimi sosedi na desno in na levo.
Koncem govora pravi: "Zdaj razumete to silno slogo vseh nas jugoslovanskih poslancev, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mi smo eno, in potreba je, da naš narod pove pred celim svetom, da hočemo neodvisnost in svobodo.
Slovenci, Srbi in Hrvati so preveč pošteni, da bi mogli zatirati druge, ki so v njihovi državi. Vsak, najsi bo Nemec ali Italijan, bo naš gost, ali gospodarili bomo mi."
Ignacij Hren je predlagal resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno in katera odobrava politika Jugoslovanskega Khiba ter obsoja Šušteršiča.
Slovenski Gof^podar (3. januarja) piše: "Dr. Korošec in profesor Hoh-njec sta imela na Novo leto pri nas v Jarenini (na tŠajerskem) dva javna narodna zbora, ki sta bila obiskana od velike množice obmejnega slovenskt-ga naroda. Sprejeta je bila resolucija, ki odobrava jugoslovansko deklaracijo v polnem obsegu. Niti en človek ni bil proti. Obmejni Slovenci enodušno zahtevajo jugoslovansko državo."
Slovenec, (7. januarja) prinaša poročilo javnega narodnega zborovanja v Trnovem na Kranjskeb. Govornik je govoril po priliki isto kakor na Vrhniki.
"Narodni zbor, ki mu je prisostvovalo do tri tisoč ljudi, je koncem govorov sprejel resolucijo zaupanja v Ju goslovanski Klub, ki se odločno in v-strajno bori za pravice Slovencev, Hrvatov in Srbov ter za jugoslovansko državo." Šušteršiča in njegove pajdaše je zbor obsodil.
(Dalje prih.)
domovino. In to je res. Zato v tem oziru ne moremo čislati zaslužnih mož, katerih kosmopolitizem zastopa ljubezen do lastne domovine. Možje, kakor Goethe, Herder, Lessing, Heine in cela vrsta klasikov in modernih, nam ne imponirajo izven pesniškega sveta, ker so nam znane njihove misli o domovinski ljubezni. Tudi pri nas v zadnjem času ni mnogo boljše! Naši starejši pesniki so vsi več ali manj opevali tudi ljubezen do rodne zemlje. Novejši moderni —■ vsa čast izjemam — pa ne mislijo mnogo na to. Včasih so "preganjali" pesnike radi narodnosti, sedaj jih ljubkujejo radi mednarodnosti.
Takojšnja ofenziva je najboljša.
Ne čakajte, dokler vas napredujoča bolezen napade, pojdite sami naprej in preženite bolezenske bacile iz strelnih jarkov v vašem drobu. Trinerjevo a -meriško zdravilno grenko vino je podobno ročnim granatam. Izčisti želodec in drobovje tako popolnoma, da se odstrani vsaka nevarnost. V slučajih zaprtja, nervoznosti, neprebavno-sti, napetosti, glavobola, izgube energije, itd. odstrani Trinerjevo ameriško zdravilno vino vzrok bolezni, povrne prebavnost, poživi živce in utrdi ves sistem. Prav kot je Mr. Fabian Hla-dik, Schenectady, N. Y. pisal 20. febr.: "Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino me naredi zdravega in močnega." Cena $1.10. Po lekarnah. — Tri-nerjev liniment daje hitro in uspešno pomoč v revmatizmu, nevralgiji, na-petju. Cena 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. Jos. Triner Co., Mfg. Chemists, 1333-1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111. — Adv.
IŠČEM DELO NA FARMI, 55 LET :sem star, doma od Novega mesta. Kdor rabi poštenega delavca, naj piše na Frana S. Baudek, L Box 204, Port Washington, Wis.	2t
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Chicago Phone 986.
Zanesljivo zobozdravljehje.
"V" I lahko zaslužite
poleg svoje redne službe
$500 Dnevno
na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih
Za zajamčeno in pošteno podvzetje
Propozicija za vat koristna a za narod aila potreba
Via pojasnila dobita, ako pošljete tvoje ime in naslov na.
SLAVIC PUBL. f0. c&.B,"u?.5
PO« OR JtOJAKINJK I
N« pozabite torej obiskati nas v
našej mesnici in froceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Domovinska ljubezen.
Dante, največji pesnik srednjega veka, nam pripoveduje v "Pekhi" svoje božanske pesnitve, da so zaničevalci domovinske ljubezni bolj kaznovani, kakor pa krivoverci. Tudi v nemških srednjeveških pesnitvah -.e zrcali velika ljubezen do domovine, in junak, boreč se za domovino, se bojuje tudi za vero, in obratno. Po besedah sv. Avguština je domovinska ljubezen najslajša dolžnost človekova na zemlji. Po njegovih mislih je pa zmožna le vera tolažiti tiste, ki morajo zapustiti
GRAND OPENING
of the new
BOSTON STORE
vogal Jefferson & Ottawa St., Joliet
BO V
Četrtek, Petek in Soboto
21,22 in 23. marca 1918
TO JE=
VELIKA OTVORITEV VAŠE PRODAJALNE
Kjer boste našli najnovejše mode blago vseh vrst za može, žene in otroke*
Darila, Cvetlice, Godba.
Vsi Dobrodošli!
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre kajeno meso '«» v«« drag« pedrnete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam 1
Spoštovanjem
/
1
JOUCT.UJL.
John N. Pasderts PIVO 7 STEKLENICAH.
m
Ali veste, kje je dobiti najboljše me s* po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
s* dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najniiji ceni. Pridite torej ic poskusite naš« meso.
Chicago tel. »17. Cor. Cora and Hutchins St.. Joliet, 1)1
Cor. Scott and Clay Sta.____Both Telephones 26.....JOLIET. ILLiKf
Nuke cene in dobra postrežba if naše gaalo.
Naročite zaboj steklenic
ttovegft piva« k! s© itnenuje
MiLGI^E EXPORT
Ckia. Phone 8768. N. W. Phone 1113
STENSKI PAPIR
ter Je najboljša pijača
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bai-varska dela ter obešanje stenske* papirja po niakih cenah.
Alexander H"**/*?
JHLCU. Phono 17« U M. W. K'
12« Jefferson St JOLIET, ILL
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St. MM. m.