OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA V OBČINI MOSTE - POLJE ŠTEVTLO ODDELKOV IN UCENCEV V OBClNI V ŠOLSKEM LETU 1970/71 V preteklem šolskem letu je bilo v občini Moste-Polje 172 od-delkov in v teh oddelkih 4775 učencev. V oddelkih od 1. do 4. razreda je bilo 93 oddelkov in od 5. do S. razreda 79 oddelkov. Na matičnih šolah je bilo 139 oddelkov in na podružničnih 33 od-delkov. Število učencev v vseh šolah občine se je v primerjavi s šolskim letom 1969/70 povečalo za 81 učencev ali za 1,5%. To povečanje števila učencev je narekovalo ustanovitev 3 novih od-delkov, vendar ti oddelki niso bili ustanovljeni. Zaradi tega je prišlo do obremenitve obstoječih oddelkov, kar negativno vpliva na učne uspehe. Najvišje poprečje učencev v razredih nasploh je imela osnovna šola Polje, in sicer 31 učencev. Za njo šola Vide Pregarc z 29 učenci, nato Jože Moškrič z 28 učenci in Sostro s 24 učenci. Iz podatkov je razvidno, da je najbolj obremenjena osnovna šola Polje, ki ima 566 učencev v 10 podružničnih šolah. Vse te podruž-nice so dokaj močno dislocirane. Dve od desetih podružnic imajo celo 8 razredov (Križevska vas in Janče). V celoti se strinjamo s predlogom učiteljskega kolektiva, da se šolski okoliš te šole spre-meni in se na tem področju ustanovita še dve matični šoli (Zalog in Dolsko). Tako bi se osnovna šola Polje razbremenila nekaterih po-družničnih šol in prevelikega števila učencev v prid boljših učnih uspehov in kvalitete dela. Problem šolskDi prostorov in prevelikega števila učencev je tudi na osnov-ni šoli Vide Pregarc. Na eni in drugi šolije poleg velikega števila učencev po oddelkih tudi problem oddelkov v podaljšanega bivanja. Potiebe po novih prostorih narekujejo tudi učni uspelii na teh šolah, ki so tudi rezultat ugo-tovljenega stanja. Problcm šolanja učencev na podružnicah Križevska vas in Janče je še vedno v celoti neiesen. Delno se bo izboljšalo stanje z ustanovitvijo še enega oddelka na Jančah, vendar je treba ta problem še naprej reševati. Najboljša rešitev bi bila prešolanje učeneev teh dveh podružnic na matično šolo, ker je oiganizacija prevoza skoraj nemogoča, zlastiv zimskem času. Učui uspeh po popravnih izpitih Učni uspehi po popravnih izpitih v avgustovskem roku so se izboljšaliza 4 %, kar je razvidno iz naslednje razpredelnice: Razred 1. -4. 5. - 8. 1. -8. Ta učni uspch je za 0,86 % boljši, kot je bil učni uspeh v šolskem letu 1969/70. Število Skupno napreduje Niso izdelali učencev število % število % 2.509 2.464 97,7 47 2,3 2.266 2.125 93,8 141 6,2 4.775 4.587 96,0 188 4,0 Posamezne šole so dosegle naslednji učni uspeh: Sola Osn. š. Sostro Osn. š. J. Moškrid Osn. š. V. Pregarc Osn. š. Kette-Murn Osn. š. Polje S k u p a j: 1969/70 število 359 784 740 821 1.154 3-958 Izdelali z uspehom 94,9 96,1 95,3 96,5 92,5 95,0 1970? 71 število 343 8J0 727 823 1.197 4.587 98,5 97,2 96,2 96,2 94,0 96,0 Najboljši učni uspeh v preteklem šolskem letu je imela osnovna šola Sostro (98,5 %). Od učencey, ki so uspešno izdelali razred po popravnih izpitih, je bilo: odličnih p. dobrili dobrih zadostnih nezadostnili 20.6 % 32.7 % 34,2 % 11,3% 1,2% Kvalitativno sliko učnega uspeha pa nam kažejo odstotki učencev znotraj ocenjevalnBi kategorij. Že zgornji podatki nam kažejo, da je distribucija pomaknjena v meje zgomj(^a poprečja in nadpoprečja. Iz navedenili po-datkov je razvidno, da se je razlika med razredno in predmetno stopnjo zopet zmanjšala. Se pred nekaj leti je ta razlika bila 15 %, letošnja je le 4 %, kar dokazuje boljšo vertikalno povezanost predmetov in objektivnejše kri-terije ocenjevanja. Tudi popravni izpiti so bili uspešnejši kot preteklo lcto, kai dokazujejo naslednji podatki". StevUo učenccv, Število učenccv, Število učenccv, ki so imeli popr. ki so se prijavili ki so naredili Razred 5. - 6. 7. 8. Skupaj: izpit 62 62 47 61 232 k popr. izpitu popr. izpit 60 62 47 60 229 števjlo 49 52 38 45 184 % 79,0 83,9 80,9 737 79,3 Po številu negativnih ocen ob koncu šolskega leta je na prvem mestu matematika, za njo pa se zvrste: matematika slovenskijezik angleški jezik fizika zgodovina 148 slabihocen 108 slabih ocen 59 slabih ocen 16 slabih ocen 11 slabih ocen Na osnovi frekvence slabih ocen iz matematike in slovenščine lahko skle-pamo na težavnost teh dveh ufinih predmetov zlasti na višji stopnji osnovne šole. Če pogledamo število slabih ocen po razredih, dobimo naslednje podatke: 5. razred 7. razred 6. razred 3.razied 8. razred 4. razred 2. razred 1. razred Skupaj 95 slabih ocen 93 slabih ocen 74 slabih ocen 42 slabih ocen 26 slabih ocen 26 slabih ocen 15 slabili ocen 7 slabih ocen 378 slabih ocen Najslabši učni uspeh je v 5. in 6. razredu. Na ta učni uspeh vplivajo razvojne težave učencev — zlasti začetna faza pubertete — kot tudi učni načrt. Kajti prav v teh razredih je največja predmetna diferenciacija. Poleg tega ti učenci niso navajeni samostojno delati. Ta vzrok je treba upoštevati prireviziji učnili načrtov. Dopolnilni pouk Učencem, ki so slabo napredovali iz posameznih predmetov, součiteljiv obsegu svoje 42-ume tedenske obveznosti organizirali dopolnilni pouk, in sicer: 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 909 ur 882 ur 748 ur 945 ur Skupaj 3.494 ur 5. razred 6. razied 7. razred 8. razred 1.150 ur 1.214 ui 1.623 ur 1.168 ur Skupaj 5.155 ur Skupaj v občini 8.649 ur dopolnilnega pouka. Podaljšano bivanje Za izboljšanje učnega uspeha je nujno potrebno razširiti podaljšano biva-nje učencev zlasti na osnovni šoli Polje. V Polju imajo sedaj 4 oddelke v zelo neprimemili prostorih stare šole in 4 oddelke v zelo utesnjenih prostonh vzgojno varstvenega zavoda Vevče. Nujno je omogočiti oddelkom podaljša-nega bivanja prostore v matični stavbi. Tudi v podtužnični šoli Zalog bi bili nujno potrebni oddelki podaljšanega bivanja. Stavba VVZ ,,Angele Ocepek" je bila zgrajena za potrebe predšolskih otrok. Ker šola Vide Pregarc nima prostora za podaljšano bivanje, irna te oddelke v teh zanje neprimernih prostorih. Tudi tukaj šolski otroci jemljejo prostot predšolskim. Zaradi tega jc potrebno čimpiej zgiaditi nove šolske prostore in organizi-rati podaljšano bivanje pri vseh šolah občine. Na novo je treba oiganizirati podaljšano bivanje v šolah Sostro, Križevska vasin Janče. Osip učencev v občini Sola Osn. š. Polje Osn. š. i. Moškiič Osn. š. V. Pregarc Osn. š. Kette-Murn Osn. š. Sostro Skupaj: Podr. Janče Podr. Križcvskavas Podi. Lipoglav Skupaj: Število učencev vpisanih 1963/64.1. 221 72 119 123 31 566 5 8 7 20 Končali učno obvez. v razredu Osip 11 6. 18 1 2 7 2 30 7. 27 14 10 21 4 76 3 2 8. 169 55 107 94 24 449 1 . 4 7 12 23,5 23,6 12,3 23,5 22,6 20,7 80,0 50,0 40,0 Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da na matičnih šolah občine Moste-Polje 20,7 % generacije, ki je bila vpisana v šolo v šolskem 1963/64 letu, ni uspešno končalo osnovno šolo v osmih letih. Največ učencev te generaeije je končalo osemlctno učno obveznostv 7. razredu (76. učencev). Se večji je osip na podružničnih šolah, kjerje osip kar 40 '/<¦¦ Najnižji osip je imela osnovna šola V. Pregarc in najvišji osnovna šola J. Moškrič. Zelo visok osip je tudi na osn. šolah Polje in Kette-Mutn. Pedagoški svetovalec: VESELIN PERlC