V Ljubljani, dne 20. julija 1931 Cena posamezni številki Din 1*50 XIII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo s Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence, Draginjske doklade aktivnih drž. uslužbencev. V »Službenih novinah« od 12. ju« nija t. L, št. 130, je objavljena »Uredba . o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev« od 27 maja, št. 35.500/1. Izdal jo je predsednik ministrskega sveta na temelju § 28. uradniškega zakona po predlogu fb nančnega ministra. Zanimivo je, da je šele v 19. paragrafu, ki je zadnji, povedano, da velja ta uredba le za aktivne državne uslužbence, katerim so se nakazovale doslej osebne in rodbinske draginjske doklade po odločbi ministrskega sve* ta D. R. št. 42.300/24. Za upokojence ostane torej vsaj zaenkrat vse pri starem. V naslednjem hočemo podati glavne določbe nove uredbe, ko« likor pridejo v vsakdanjem poslova« nju v poštev, posebe pa označiti spre« membe napram dosedanjemu stanju. Nova uredba uvodoma ugotavlja, da je pod »draginjskim razredom«, kakor uporablja ta pojem § 26 urad« niškega zakona, razumeti ozemlje politične občine tistega kraja, kjer je sedež urada, pri katerem je uslužbenec v službi. Bližina torej ne odloča, niti gospodarska skupnost, oziroma dejanski strnjena naselja. Kolodvor v Litiji n. pr spada že v III. razred, ker ni več v litijski občini, itd Kateri kraji pa spadajo v posamezne dra« ginjske razrede, pa določa navedeni § 26. uradniškega zakona sam. V prvi razred spadajo: Beograd z Zemunom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Saraje« vo, Split, Sušak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banjaluka. V drugem razredu so vsi kraji, v katerih so sreska načelstva, vsi ostali kraji so pa uvrščeni v tretji draginjski razred. Napram prejšnjim predpisom, po katerih so v Sloveniji in Dalmaciji spadali v II. razred razen krajev, v katerih so sreska načelstva, tudi vsa mesta, se je število krajev II. dra-ginjskega razreda v dravski banovini precej zmanjšalo, ker so odpadla vsa mesta, v katerih ni sreskega načelstva. Mesta: Jesenice, Kostanjevica, Lož, Ormož, Radeče pri Zidanem mostu, Slovenska Bistrica, Šoštanj, Tržič in Višnja gora (glede Škofje Loke še ni odločeno) od 1 aprila 1931. dalje spa« dajo v m. draginjski razred. Če sta mož in žena oba državna uslužbenca v položajnih skupinah (torej ne sme biti nobeden izmed njiju na primer uradniški pripravnik), ne moreta prejemati, če stanujeta v istem kraju, vsak polno osebno draginjsko doklado. Ena doklada se . jima zmanj« ša za polovico, in sicer če nista enaki, manjša. Ne zniža se pa osebna do« klada, čeprav stanujeta v istem kraju, če živita ločeno v svrho razdružitve zakonske skupnosti. Pri tem ni važno, če je razdružitvena tožba že vložena ali še ne. Dočim je prejšnja odločba mini« strskega sveta navajala za posamezne skupine uradništva višino osebnih draginjskih doklad, tega nova uredba ne pozna, ker so osebne doklade do« ločene že v uradniškem zakonu samem. Prav tako tudi ni v novi uredbi nobenih določb o posebnih dokladah sodnikom, ministrom in posameznim višjim ministrskim uradnikom, kakor je bilo to v odločbi D. R. št. 42.300/24. Državnemu uslužbencu pripada mimo osebne še rodbinska draginjska doklada za ženo in za vsakega otroka po 150 Din na mesec ne glede na čin in na draginjski razred. Rodbinska doklada za ženo ne pripada uslužbencu, če je žena aktivna ali upokojena državna uslužbenka, če je pogodbena uslužbenka ali dnev« ničarka, če ima na mesec nad 200 Din čistega dohodka ali če živi ločeno od moža zaradi razdružitve zakonske skupnosti. — Napram prejšnjim pred« pisom so novi v toliKO različni, da izključujejo prejemanje draginjske doklade za ženo tudi če je samo pogodbena uslužbenka ali dnevničarka v državni službi. Seveda je bilo tudi prej isto doseženo že z določbo, da ne sme imeti več kot 200 Din meseč« nega dohodka. Uslužbenec za ženo, ki je v državni službi v istem kraju, prejema izjemoma rodbinsko doklado po 150 Din na mesec kot nekako odškodnino, ker se je osebna doklada njemu ali ženi zmanjšala na polovico. Seveda je pri tem upoštevati splošne omejitve, kakor smo jih pravkar navedli, ven« dar se v tem primeru službeni prejemki žene ne vračunajo v minimalni čisti dohodek 200 Din na mesec. Za vsakega zakonskega ali poza« konjenega otroka pripada državnemu uslužbencu draginjska doklada meseč« nih 150 Din. Drugih doklad za otroke po današnji zakonodaji ne poznamo, ker so določbe čl. 41. in 42. prejšnje« ga uradniškega zakona za aktivne uslužbence prenebale veljati. Rodbinska doklada za otroka pri« pada samo do dovršenega 16. leta starosti. Preko tega roka ima uslužbenec pravico do doklade za otroka samo v izjemnih primerih, in sicer za hčer, ki očetu vdovcu gospodinji, vendar najdlje do polnoletnosti, če se pa prej omoži, pa samo do omožitve; nadalje za duševno in telesno za sleherno pri« dobivanje nesposobnega otroka, in pa za otroka, ki obiskuje domače ali ino« zemske šolske zavode kot redni učenec, najdlje pa do dovršenega 23. leta. Če se otrok prej omoži, oziroma ože« ni, ali če nastopi vojaško službo v kadru, pravica do rodbinske doklade zanj že prej ugasne. Navedeni novi predpisi so nekoliko strožji od prejšnjih, po katerih je pod splošnimi pogoji prejemal uslužbenec«vdovec doklado za neomo-ženo hčer, ki mu je gospodinjila, brez omejitve glede starosti. Tudi je prej po določbah prejšnjega uradniškega zakona prejemal uslužbenec za sina, aktivnega vojaka v kadru, za katere« ga mu ni pripadala več rodbinska dra« ginjska doklada, določena z odločbo D. R. št. 42.300/24, še doklado za otro« ka po čl. 42. prejšnjega uradniškega zakona t. j. po 80 Din na mesec, do dovršenega 23. leta. Nova uredba izrečno ugotavlja, da rodbinska draginjska doklada za otroka ne pripada po 16. letu starosti, če je otrok v kakršnikoli službi in prejema na mesec nad 200 Din čistega dohodka; če je nastanjen brezplačno v kakršnemkoli zavodu in je oskrbovanje vredno več kot 200 Din na mesec; čc ima kakršnokoli šolsko ustanovo ali podporo v vrednosti nad 200 Din na mesec; če je v trgovini ali obrti kot vajenec nastavljen in ga delodajalec izdržuje ali če ima otrok od lastnega premoženja nad 200 Din či« stega dohodka na mesec Če sta oče in mati oba državna nameščenca gre doklada za otroka očetu, če pa zakonca zaradi razdru« žitve živita ločeno, prejema to doklado mati, če ona vzdržuje otroka. Če je samo mati v državni službi, ima pravico do rodbinske doklade za otro« ka samo, če je oče siromašen in nesposoben za pridobivanje. Državna uslužbenka, ki se vdrugič poroči, ima pravico do rodbinske draginjske doklade za otroka iz prvega zakona. Posebne določbe vsebuje nova uredba glede uslužbencev, ki so po svojem poslu stalno ali začasno za« posleni v inozemstvu. Pri tem razli« kuje države s slabo in z zdravo va« luto. Dočim so bile prej za poedine države določeni stalni zneski v denar« nih enotah dotičnih držav, se po se« danjih predpisih določajo osebne doklade v dinarjih po posebnem ključu za preračunanje. Če je uslužbenec brezplačno v oskrbi javne bolnice, prejema osebno in rodbinsko doklado brez omejitve. Važen je § 14., po katerem se kot čisti dohodek smatra tisti dohodek, »ki ostane, če se odbijejo od kosmatega dohodka, obremenitve za javne davščine«. Ta določba znači omiljenje dosedanjih predpisov, oziroma dose« danje prakse, ker se je kot dohodek redoma upoštevala na primer kosmata plača od zasebnega podjetja, pri čemer se uslužbenski davek ni predhodno odštel. Dočim je po prejšnjih določbah moral uslužbenec dokazati nesposob« nost svojega otroka za delo in pridobivanje s spričevalom (enega) državnega ali občinskega zdravnika, za« hteva nova uredba kot dokaz nespo« sobnosti potrdilo dveh javnih zdrav« nikov. Uslužbenec, ki hoče prejemati rodbinsko draginjsko doklado, mora predložiti pri pristojni blagajni, (to je pri svojem nadrejenem oblastvu, katero je zanj nakazovalec), posebno prijavo. Vložiti jo mora najkesneje v treh mesecih od dne ko jc pridobil to pra« vico Če jo vloži kesneje, se mu do« Moje poročilo obsega celotno dobo društvenega delovanja od zadnjega občnega zbora, to je od 8. decembra 1929. do danes. Predvsem smatram za dolžnost, da se spomnim v letu 1930. umrlih članov, ki jih je žal 42. (Bere imena, ki jih o priliki objavimo. — Op. ured.) Od teh je bil vesten društveni odbor« nik rajnki major Colarič. Prosim vse navzoče, da vstanejo in s tem počaste spomin vseh navedenih. Slava jim! Odbor je imel v tem času 19 red« nih sej in 1 izredno sejo, na katerih se je intezivno bavil z vsemi perečimi vprašanji in skušal ukreniti vse, da so bile predložene vitalne zahteve na merodajnih mestih. Pri prvi odborovi seji se je kon« stituiral odbor ter so bili soglasno iz« voljeni: za tajnika jaz, za blagajnika višji davčni upravitelj Rihard Debe« lak, za namestnika pa gg. Stegnar in Simčič Anton. Ob začetku tega leta je moral odbornik g. A. Simčič iz zdravstvenih razlogov, ker mu je zdravnik predpisal brezpogojni mir, odstopiti. Na mesto umrlega majorja Colariča in odstopivšega revidenta Simčiča sta stopila v odbor namestnika gg. šolski upravitelj Lovro Perko in pisarniški ravnatelj Franjo Simčič. Na zadnjem občnem zboru sprejeta nova pravila je vlada odobrila Dali smo jih tiskati v ličnem žepnem formatu. Ker je prejšnje društvo državnih upokojencev v Mariboru likvidiralo, se je ustanovila podružnica našega društva v Mariboru. Ker morajo Imeti podružnice svoja lastna pravila, smo jih sestavili in so bila od vlade odo« brena. Ni pa bilo oportuno ustanav« Ijati za enkrat tudi drugod podružnic, pač pa smo postavljali zaupnike, kar se je do zdaj zgodilo v Škofji Loki, Kamniku in Novem mestu. Odbor je nameraval postaviti zaupnike v vseh podeželskih centrih, medtem je pa pri- klada prizna šele od prvega dne naslednjega meseca po prijavi, za prejšnji čas se mu pa doklada ne prizna. — Doslej slične določbe nismo po« znali in se je običajno priznavala rod« binska doklada brez ovir tudi po za-kesnelih prijavah. V bodoče bo mo« ral vsak uslužbenec paziti, da pravo-čakno vloži predpisano prijavo, n. pr. o omožitvi, o rojstvu otroka itd. Obenem s prijavo je treba priložiti potrebne dokaze, da uslužbencu rodbinska doklada res pritiče. Kakšni naj bodo ti dokazi, nova uredba iz« rečno ne predpisuje, moremo si pa misliti, da so to na primer krstni list, potrdilo o šolanju po dovršenem 16. letu, zdravniško spričevalo o nespo« sobnosti za pridobivanje itd. Vsako spremembo, ki povzroči izgubo pravice do rodbinske draginj« ske doklade, mora uslužbenec naj« kesneje v enem mesecu prijaviti. Če to prijavo opusti, se uvede zoper nje« ga disciplinsko postopanje, obenem se pa obtoži kazenski zaradi prevare. Razen tega izgubi tak uslužbenec (prav tako tudi tisti, ki predloži napačno prijavo in neupravičeno prejema doklado), za leto dni pravico do vseh rodbinskih draginjskih doklad. To odločbo izda finančni minister. Neopravičeno prejeta vsota se izterja iz uslužbenčevih prejemkov. Vsa pojasnila za izvajanje nove uredbe izdaja finančno ministrstvo, ki tudi odloča v vseh sporih, nastalih za« radi uporabe te uredbe Dr. K. D. šel novi uradniški zakon. Določbe §§ 76. in 345. so naenkrat stavile na dnevni red vprašanje, ali bo smelo društvo še nadalje obstojati ali ne. Zaradi tega smo zaenkrat prekinili uspešno započeto delo in mnogo obe« tajočo akcijo, ki bi bila gotovo silno povečala naše društvo. Predsednik in tajnik sta se v smislu odborovega sklepa dne 14. janu« arja 1930. poklonila prejšnjemu banu, sedanjemu ministru g. ing. Sernecu in mu izročila posebno spomenico Izra« zil jima je svojo naklonjenost dp dr« žavnih upokojencev in obljubil vso pomoč. . Društvo je interveniralo glede uvrstitve Ljubljane, Maribora in Mur« ske Sobote v L draginjski razred, bila pa je uvrščena le Ljubljana. V marcu 1930. je poslal odbor svojega predsednika g. Lillega v Beo« grad. Bil je s predstavniki društev iz drugih banovin na merodajnih mestih, kjer so predložili naše splošno znane kardinalne težnje v spomenici. Odbor se je pečal tudi z mislijo ustanovitve Zveze vseh društev upokojencev v kraljevini. Do tega pa še ni prišlo. Bratsko sarajevsko društvo je namreč sprožilo misel, naj bi se ustanovilo enotno društvo za vso državo s sedežem v Sarajevu, torej ne zveza društev. Nekateri mariborski tovariši so se oklenili te ideje in pred« lagali glavnemu odboru, naj o tem sklepa. Odbor je po vsestranskem razmotrivanju prišel do soglasnega zaključka, da bi ne bilo oportuno, ustanoviti eno društvo za vso državo s sedežem v Sarajevu ali z drugimi besedami, da bi se vsa članarina stekala v sarajevsko blagajno. Brez dvoma bi izstopilo mnogo članov. Društvo pač mora pridobiti tudi lo« kalne olajšave in udobnosti ter popu« ste za svoje člane, kar je dosegljivo le, če je društvo samostojno. Predla« gali smo torej ustanovitev društev dr« Delovanje organizacije naših upokojencev. Poročilo tajnika A. Spendeta, ravnatelja zemlj. knjige, na občnem zboru Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani, dne 29. junija 1931. žavnih upokojencev po banovinah. Ko bodo organizirana ta društva za posa= mezne banovine, naj se ustanovi Zveza vseh društev. To smo sporočili v Sarajevo in tudi Mariborčani so pozdravili ta sklep kot edino pravilen Društvo je izdalo tiskane oklice na vse državne upokojence naše ba* novine za enotno organizacijo, ki je in bo še nujno potrebna. Odmev je bil kolikor toliko uspešen, saj je na* rastlo število članstva od predlanskega skromnega števila 160 članov na 1300 članov; vendar je uspeh spričo nad 8300 državnih upokojencev v naši banovini nezadosten, oziroma nepo* poln. Društvo je interveniralo, naj bi se pomaknil celotni policijski rajon ljubljanski — torej tudi Moste, Vič itd., kjer stanujejo državni upokojenci v znatnem številu — v I. dra-ginjski razred, oziroma je prosilo za inkorporiran j e ljubljanskih okoliških občin. Nadalje, naj se ukinejo odteg* Ijaji za zvezo nabavljalnih zadrug in predvsem se je zavzemalo za omilje* nje stanovanjske draginje. Društveni predsednik je opetovano posredoval bodisi v skupnih vprašanjih, bodisi v zadevah posameznikov pri finančnem direktorju g. dr. Povaleju, pri banski upravi in drugod. (Konec prih.) Bilanca učiteljskega stanovskega dela. Na pokrajinski skupščini ljub* Ijanskega poverjeništva Udruženja ju* goslovanskega učiteljstva dne 3. julija t. 1. je podal tajnik g. Josip Kobal izčrpno poročilo o delovanju naše učiteljske organizacije v minulem letu. Iz obširnega poročila posnamemo sa* mo najvažnejše. Vodstvo poverjeništva so tvorili poverjenik, tajnik, blagajnik, urednik »Učiteljskega Tovariša« in še dva čla* na gg. Ribičič in Polak. Delovalo je zelo intenzivno in imelo 40 sestankov. Dva člana ožjega sosveta sta zaradi § 76. novega uradniškega zakona iz* stopila, ker sta bila meščanskošolska učitelja. Ostavko so podali tudi poverjenik g. Škulj in g. Ribičič, ker sta v službi pri banski upravi in blagajnik g. Grum kot vršilec dolžnosti sreske* ga šolskega nadzornika Širši sosvet je vzel ostavko na znanje, prosil pa je gospode, naj do skupščine ostanejo na svojih položajih. Širši sosvet je imel štiri seje, od teh tri v Ljubljani, eno pa v Maribo* ru. Na dnevnem redu so bila poročila funkcionarjev poverjeništva in druga važna stanovska vprašanja. Razpravljal je o Učiteljski gospodar-szki poslovalnici, o Učiteljskih domo* vih, o Samopomoči za otroke učiteljev, o pevskem zboru, itd. Sestavil je spomenico v obrambo zoper neosnovane očitke učiteljstvu na prvi seji banovinskega sveta. Glede izvenšolskega prosvetnega in 'gospodarskega delovanja je začelo poverjeništvo zbirati statistične po* datke, ki pa še niso popolni. Ker vod* stvo poverjeništva samo ni zmoglo vsega dela, ki se od leta do leta mno* ži, so bili ustanovljeni razni odseki, ki so potrebni za organizačno delo. Nekateri izmed njih so bili prav de* lavni. Solskosupravni odsek je obravnaval vloge pravnega značaja, dajal po* jasnila v uradniških in stanovskih vprašanjih, obravnaval načrt pravil* nika o graditvi šol o ocenitvi natu-ra'nih stanovanj, o plačevanju stanarine s strani občin itd., izrazil je željo, naj bi občine stanarino za učiteljstvo plačevale naravnost banovini, učitelj* Th. Sheriff: Pot v brezdomovinstvo Ko sem bil še dijak, sem dopisoval z brahmanom Rajendralamitro, s katerim me je bil seznanil eden mojih učiteljev na uni* verzi. Stari mož mi je vedno točno odgo* varjal. Nekega dne pa sem prejel od njega pismo, v katerem mi naznanja, da name* rava nastopiti pot »vanagato« — pot v gozd. Po zakonitih predpisih Manuja je raz* deljeno življenje vsakega pravovernega brahmana v troje dob: v leta šolanja, ka* terim slede leta, ko živi mož kot hišni oče z družino in redi in vzgaja otroke. Ko pa pride čas ženitve najstarejšega sina, tedaj ded počaka še na rojstvo vnuka — prvo* rojenca. Potem mora oditi v gozd, kjer kot samotar živi višjim resnicam; pripravlja se kot spokornik na svojo pot v brahman* ska nebesa. To je tretja življcnska doba moža. Hvaležno sem shranil pismo kot zad* nji spomin na človeka, o katerem najbrž ne bom nikoli več nič slišal. In vendar sem pozneje zvedel, kako se je podal Rajendralamitra na pot v samoto. Po naključju sem v službi spoznal mlade* ga Indijca, ki je nosil rodbinsko ime mo* jega dragega znanca. Zvedel sem, da je več let živel v družini starega Indijca, ki ga je kot siroto sprejel v svojo hišo in ga vzgojil. Bil je delj časa celo staremu go* spodu za tajnika. On je pisal meni name* stvo pa naj bi prejemalo polne prejemke. Odsek za narodno izobraževanje katerega je izvolila lanska pokrajinska skupščina v Novem mestu, je iz* vršil vse priprave, da je začela konec leta 1930. po štiriletnem premoru spet izhajati »Prosveta«. Določal je smer in vsebino listu, vodil priprave za organizacijo počitniških tečajev in sploh organiziral vse učiteljsko izven* šolsko delo Odsek za šolski radio, kateremu je banska uprava poverila vodstvo akcije za uvedbo šolskega radia v šole, je pričel poslovati šele konec maja 1931. Izvršil je pa že popis in pregled radio*aparatov po šolah, skr* bel za propagando radia, organiziral predavanja o radiu tako, da bo s prihodnjim šolskim letom šolski radio že uveden. Odsek za učiteljski naraščaj je skušal vzdrževati stalne stike med or* ganiziranim učiteljstvom in učiteljišč* niki, skrbel je za predavanja in učite* Ijiščnikom skušal koristiti na druge načine. Značilno je, kar pravi tajnikovo poročilo o tem prizadevanju: »Odsek je imel težkoče s tem, ker kljub prizadevanju ni mogel dobiti večine dijakov višjih letnikov za skupne stike z učiteljstvom. Opažati je, da ni današnja mladina nič preveč razpoložena za idealno stremljenje, marveč je, kot izgleda, tudi ona moč* no pod vplivom današnje dobe materializma.« Odsek za Mladinsko Matico je vodil vsa dela za izhajanje lista »Naš rod« in knjig »Mladinske Matice« Izdal je 8 številk mladinskega lista in 4 knjige Mladinske Matice. Urednik »Našega rodu« je bil g. Josip Ribičič. Odsek je pošiljal svoja izdanja pro* svetnemu ministru in knjižnici pro* svetnega ministrstva. Prosil je isto za priporočitev izdanj »Mladinske Ma* tiče« šolam, in za podporo. Druga prošnja je bila odklonjena prva pa še ni rešena. Podporo je pa priznal »Mladinski Matici« ljubljanski bano* vinski odbor. Odsek za šolsko zgodovino je letos skušal sestaviti načrt za organiza* njena pisma, katera niu je moj brahmanski prijatelj narekoval. Dasi sem večkrat napeljal pogovor na starega gospoda, se je mladi Indijec vedno izmikal. Preden je pa odšel nazaj v domo* vino,, me je zadnji večer povabil k sebi. Tedaj mi je po drugih pogovorih pripove* doval o svojem redniku tole: »Tisto noč je sedel Rajendralamitra na klopi pred hšo. Noči so v Indiji temne in tihe, mnogo tišje kot kjerkoli drugod na svetu. Žena njegovega sina Sarata je pričakovala dete. Zato se je bil podal stari iz ,hiše, da ne moti žensk in da bo sam s svojimi mislimi. Vsi so bili zaposleni pri porodnici, nikdo se ni spomnil nanj. Sam pa je vedel, kaj pomeni zanj ta noč, zad* nja noč pod domačo sreho. Stari modrijani nazivajo to noč »noč spominjanja«. Rajendralamitra se je spomnil noči, ko se mu je rodil najstarejši sin Sarat. Tudi takrat je sedel prav na isti klopi star mož z valujočo, snežno*belo brahmansko brado in mirnih oči. Bil je to njegov oče Deva* datte. Vso noč je sedel tu, prav tako kot sedi zdaj on sam in premišljal je do zore, ko se je začul prvi Saratov krik. Tedaj je stopil on, Rajendralamitra, z novorojencem na rokah iz hiše. Pokazal je otroka očetu, ki je dolgo z bolestjo gledal dete, segel v kotliček z vodo, ga poškropil in mu dal ime. Rajendralamitra je nato odnesel otro* ka materi. Oče ga je potem poklical in mu tiho rekel: »Prinesi mi popotno palico in jedilno posodo.« Ko mu je izročil oboje, je oče še enkrat z dolgim pogledom objel cijo dela glede sestave šolske zgodo* vine V bodoče stopi odsek v stik z mariborsko »Pedagoško centralo«, ki ima tudi v svojem načrtu proučevanje zgodovine šolstva in zbiranje peda* goških in mladinskih slovstvenih del. Odseka za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo sta izdelala načrt o nadaljevalnem šolstvu in o počitniških tečajih za učiteljstvo. Po njegovem prizadevanju se vrše med letošnjimi počitnicami različni tečaji: za zadružno knjigovodstvo, za trgovske predmete in risanje na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah, za go* spodinjstvo, za ročna dela in šolski radio itd. Organiziral je kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo, ki ima namen najširšim plastem kmetskega ljudstva nuditi sodobno stalno in smotreno gospodarsko in prosvetno izobrazbo. Pouk se vrši rednq na krajevnih osnovnih šolah pozimi in traja na leto približno po 120 učnih ur. Na* daljevalno šolo vodijo osnovnošolski učitelji in učiteljice, ki so dovršili predpisane tečaje. Odsek za »Samopomoč otrok uči* teljev in učiteljic« je uspešno dokon* čal delo. Sredi maja je bil ustanovni občni zbor tega prepotrebnega dru* štva. Do danes je priglašenih že okrog 150 otrok. Gospodarski svet je stalno pazil in nadzoroval vse učiteljske gospodarske ustanove. Podrobnosti o njih ob* javimo prihodnjič. Učiteljski pevski zbor UJU, po* verjeništva Ljubljana, je priredil v poslovnem letu več koncertov in tur* nejo po naši državi, ki je v vsakem pogledu lepo uspela. Prosvetno ministrstvo je uvidelo veliki kulturni pomen pevskega zbora in izdalo odlok, da je zbor vreden sleherne podpore. Ker mora učiteljski pevski zbor kot samostojno društvo po predpisih no* vega uradniškega zakona prenehati z delovanjem, se priporoča poverjeništvu, da ga sprejme kot samostojen odsek (Dalje prih.) Ohfiačšifflica za Siovenijo Ljubljana, Miklešiževa cesta štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije._______________ Kongres učiteljev meščanskih šol. Kongres Saveza društev učiteljev meščanskih šol se je vršil dne 3., 4. in 5. t. m. v Beogradu, kamor je pri* hitelo od vseh strani Jugoslavije ve* liko število delegatov. Dne 3. predpoldne in popoldne je imel upravni odbor sejo, na kateri je pripravljal materijal za skupščino. Predsednik Barjaktarovič je med dru* gim poročal, da je bil dne 2. t. m. pri pomočniku ministra za prosveto, ki ga je prav prijazno sprejel in mu izjavil, da bo zakon za meščanske šole že v teku teh počitnic izdan. Na upravno sejo so dospeli tudi trije delegati učiteljstva čeških me* ščanskih šol, in sicer: Vimer, Kadner in Fikar, ki so bili navdušeno pozdravljeni Dne 4. je zborovala polnoštevilna delegacija v Zemunu. Predsednik je podal poročilo o desetletnem delova* nju Zveze. Tudi drugi društveni funk* eijonarji so podali svoja poročila. Pra* vila Saveza so se spremenila in spopol-nila ter prilagodila novemu uradniškemu zakonu. Ta pravila so enotna in veljajo za Udruženje in za bano* vinske sekcije. Ustanovila se je »Vseslovanska zveza učiteljev meščanskih šol v Češkoslovaški in Jugoslaviji« in so se se* stavila in sprejela pravila. Začasni upravni odbor je: Vimer iz Češkoslo* vaške, predsednik, Humek iz Maribo* ra — podpredsednik, Kadner.— taj* nik za češkoslovaško, Barjaktarovič tajnik za Jugoslavijo, Fikar iz Češke in Magjer iz Osjeka sta pa odbornika. Ta zveza ima obširen program in si je že nadela nalogo izposlovati pri ministrstvu za prosveto v Jugoslaviji in Češkoslovaški, da se pošlje za eno leto deset naših meščanskošolskih učiteljev na Češko in deset čeških v Jugoslavijo, da bodo proučevali ustroj meščanskih čeških šol in predavali o naših šolah in učili češke tovariše na* šega jezika, enako pa češki učitelji pri nas. To so brezdvomno lepi koraki k tesnejšemu stiku in vseslovanskemu zbližanju. Dne 4. t. m. je odšla tudi deputa* cija, v kateri so bili predsednik Saveza in vsi predsedniki banovinskih sekcij ter češki odposlanci, k pomočniku ministra za prosveto, kateremu je predložila obširno spomenico Pomoč* nik dr. Nikič je odposlance prijazno sprejel in prosil Čehe, naj presade kar imajo_ dobrega in koristnega k nam v prospeh in procvit našega naroda. Izjavil je da bo zakon za meščanske šole v počitnicah objavljen, ki bo uredil dolžnosti in pravice učencev in učiteljstva meščanskih šol. Popoldne ob 4. uri se je odpeljala delegacija na Avalo, kjer so položili Čehi in naša delegacija vence na grob neznanega vojaka in se poklonili mrtvim junakom. V nedeljo dne 5. t. m. je bila glavna skupščina v poslopju stare uni* verze. Vdanostne brzojavke so se odposlale Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta in ministru za pro* sveto Maksimoviču. Odposlanec mi* nistrstva za presveto, prosvetni inspektor prof. Brankovič, je povedal, da zakon o meščanskih šolah doslej še ni izšel zato, ker je moral najprej iziti uradniški zakon in ker se je ho* tel prosvetni minister prepričati, kam odhajajo absolventi meščanskih šol hišo in sina, se obrnil in krenil brez besed proti džungli. Nič več sc ni ozrl. lako je hodi! vaganato kot brahmanski spokornik. In nikoli več ni slišal sin o očetu. Rajendralamitra je mislil na davno že minule čase, na detinska, na otroška leta, na mater, na tovariše. Spomnil se je sta* rega spokornika v gozdu pri Hastinapuri, ki ga je nekoč poučeval. Velike pesnitve starodavne Ramajane in Mahabharato je prebiral z njim. Nekega dne ga je učitelj odpustil in posla! domov. Spoštljivo se je zahvalil starčku in šel na pot. Kako se ga je razveselil stari oče, ko se mu je vrnil sin domov in se je spet razgovarjal ž njim o učenih rečeh. Kmalu nato mu je privedel £,če ženo, Urvasi, hčer Agniputre. In po* tem je prišla noč, ko se je rodil prvi sin in je oče zapustil domačijo. Še devet si* nov mu je kesneje rodila Urvasi. Vsi so bili krepki in zdravi in razumni. Prišla so huda leta, pojavile so se težke skrbi, bolezni in stiske. Zdaj pa, ko se je vsega tega, že davno minulega življenja sporni* njal, se mu je zdelo vse lepo in tudi dni bridkosti in skrbi ne bi bil hotel pogrešiti v sliki svojega življenja. Postarala sta se z ženo, osivela sta. In zdaj sedi notri v hiši sivolasa Urvasi in. čuva in skrbi za mlado ženo. Ali tudi misli na to, kaj po* meni zanj ta poslednja noč? Iz hiše se sliši le tiho ječanje mlade žene, ki bo zdaj zdaj postala mati. Že se dani, počasi vzhaja solnce. Nenadoma se razlegne otroški krik — to je zmagoviti glas novega človeka. Rajendralamitra po* časi vstaja, vdan in nem stoji pred hišo in čaka, čaka, kot je nekoč čakal njegov oče in so čakali dedi in pradedi. Tedaj stopi iz hiše Sarat z otrokom v naročju, radostno se smehlja, kakor vsi očetje, kadar se jim rodi prvi sin. Dolgo gleda stari mož otroka, seže v kotlič in ga poškropi z vodo. »Naj se ime* nuje Jivitamitra« (življenjski prijatelj), reče tiho. Ko odhaja mladi s sinom nazaj k materi, mu naroči stari oče, naj mu pri* nese popotno palico in posodo za jelo. Glas se mu trese in sin se ves prestrašen spomni, da je prišla ura ločitve. V veselju, ki ga je bilo prevzelo vsega, na to ni bil mislil. »Naj se zgodi, kar želite, prečastiti!« mu pritajeno odvrne. Težko mu je, ko mora prvič nazvati očeta »prečastiti«. Star* ček vzame palico in skodelo, se z bolestnim pogledom nemo poslovi od sina in hiše in krene proti džungli. Pokonci in krepko stopa Rajendralamitra po poti, ki so jo hodili več tisočletij sem indijski očetje, prav tako, kot pred tridesetimi leti njegov oče. Na pragu stoji Sarat in gleda za oče* tom. Ne misli na sina, temveč premišljuje, da bo na isto pot čez trideset let krenil tudi sam, ko bo tudi on oče očeta, da tudi njega čaka težka pot v brezdomovinstvo.« Mladi Indijec je obmolknil. Pogovor je utihnil. Naslednjo noč se je vrnil moj brali* manski znanec v domovino. Nič več ga ni* sem videl. Tudi njega čaka ista usoda. Ko mi je sporočil, da se mu je rodil prvi sin, sem mu od srca voščil, naj preživi dobo tridesetih let, ki mu je določena za dru* žinsko življenje, kar moči srečno. I. V. Uradniški zakon je izšel in ministr* stvo je ugotovilo, da gre čez 2/a absolventov v praktične poklice, zato bo zakon v kratkem izšel. Meščanske šole se morajo razširiti po vsi naši domovini. Skupščina je sprejela vsa poročila in mnogo važnih predlogov in sklepov. Potekla je v vsakem oziru dostojan« stveno. Češki delegat Kadner je poročal o meščanskih šolah na Češkem. So trirazredne z nastavnim razredom, ki odgovarja našemu četrtemu. Učence sprejemajo z dovršenim 5. razredom osnovne šole. Učiteljstvo se šola dve leti na univerzi. Ravnatelj Drago Humek iz Maribora je pa poročal o naših meščanskih šolah, ki jih je že preko 200, v Češki pa 1800. Med drugim je povedal, da je meščanskošolsko učiteljstvo bilo do« sedaj izpod položaja osnovnošolskega učiteljstva in da hoče biti višja narodna šola nekak surogat za meščanske šole. Na skupščini je bilo tudi več go« stov, ki so pozdravili 'zborovalce. Po novih pravilih ne bo več dele« gacij, pač pa bo upravni odbor po« množen z odposlanci, ki se odpošljejo v odbor iz sekcij, in sicer na vsakih 100 članov po eden. Zveč-er je priredila beograjska občina zborovalcem banket pri »Srp« ski kroni«, ki je potekel v tovariškem razpoloženju zelo živahno in so se vrstili razni govori. A. Fakin. L. A.: Maši starotipokojeitei v številkah. Ni dolgo tega ko smo objavili uradne statistične podatke o številu in starosti vseh državnih upokojencev in upokojenk, ki prejemajo svoje pokojnine od ljubljanske finančne di« rekcije. Na kratko ponovimo glavne po« datke: vseh oseb s pokojninskimi pre« jemki je 8398, ki prejemajo na mesec 4 408.352 Din pokojnin, oziroma vdov-nin in sirotnin, Razen tega pa navedeni prejemajo še 6,755.000 Din dra« ginjskih doklad na mesec. Od teh oseb je 5678 upokojencev, 2537 vdov in 183 sirot — poleg teh držalvnih upokojencev prejema pri ljubljanski finančni direkciji še 3892 invalidov in 3804 invalidskih vdov na mesec okroglo 893.000 Din. V naslednjem hočemo pa podati nekaj statističnih podatkov o staro« upokojenci pri dravski fin. direKciji. Vseh staroupokojencev, to je držav« nih uslužbencev (uslužbenk) vseh pa« nog državne uprave, ki prejemajo po« kojnino po zakonih, ki so veljali pred 1. septembrom 1923 , je 2892. Po številu službenih let, s katerimi so bili upokojeni, so razdeljeni takole: do 20 službenih let jih je 738, 20 do 30 let: 873, 30 do 35 let: 521 polna leta ima pa 679 oseb. Po starosti, računano na dan 1. ja« nuarja 1931. so razdeljeni takole: do 30 let starosti sta 2, od 30 do 40 let so: 4, 40 do 50 let: 585, 50 do 55 let: 406, 55 do 65 let: 826, 65 do 75 let: 646, 75 do 85 let: 297, nad 85 let starih je pa 26 staroupokojencev. Če natančno premotrimo prednje številke, vidimo da je 1795 staroupo« kojencev starih nad 55 let, pod 40 let jih je pa komaj 106. Več kot 30 let službe jih ima 1200, več kot 20 let pa 2073, pod 20 leti službe ima komaj četrtina vseh. namreč 738. Skupni prejemki vseh staroupo« kojencev znašajo na pokojnini meseč- no nekaj nad 530.000 Din. Povprečno ima torej vsak staroupokojenec komaj nekaj nad 180 Din temeljne po« kojnine. Rodbinske draginj ske doklade prejema 2456 izmed njih, in jih samo 436 upokojencev ne prejema, kar znači, da nimajo žena oziroma otrok, za katere bi imeli pravico do draginjslkih doklad. Od 2892 staroupokojencev jih je samo 81 takih, ki zaradi izvrševanja prostih poklicev, oziroma zaradi večjih postranskih dohodkov ne preje« majo osebnih draginjskih doklad. Ti prejemajo samo pokojnine v znesku 10.886 Din na mesec Povprečno od« pade na vsakega 124 Din mesečno. Vseh vdov državnih uslužbencev, ki prejemajo po svojih umrlih možeh rodbinsko pokojnino, je v dravski ba« novini 1798. Od teh jih je 1435 brez otrok, enega otroka ima 177 vdov, dvoje otrok 89, po tri ali več otrok ima 51 vdov. Po starosti so tako razvrščene: do 30 let stare so 4 vdove, 30 do 40 let starih je 79, 40 do 50 let starih je 266, od 50 do 60 let jih je 415, 60 do 70 let starih je 501, 70 do 80 let starih 374. nad 80 let starih je pa 113 vdov. Njihove pokojnine brez draginj« skih doklad znašajo 206.919 Din na mesec. — Takih vdov, ki nimajo pravice do osebne draginjs'ke doklade je 46, ki prejemajo približno 9500 Din na mesec pokojnine. Rodbinskih pokojnin sirot držav« nih uslužbencev brez očeta in matere je na ozemlju dravske banovine 102. V 60 primerih uživa to pokojnino 1 sirota, v 30 po dve siroti, 11 takih rodbinskih pokojnin pa uživa po troje ali več sirot. Brez draginjske doklade prejemajo vse sirote skupaj 5108 Din pokojnine na mesec. Uradniško pravo v praksi. Važno načelno stališče državnega sveta. Kakor v več drugih primerih, je državni svet tudi v razsodbi od 10 februarja 1931., št. 33.029/30, v utemeljitev svojega stališča, s katere« ga je razveljavil ministrsko odločbo, ki je odbila uslužbenčevo zahtevo po vračunanju neke prejšnje službe, na« vedel sledeče razloge: »Ker ne gre tu za vprašanje računske napake glede določitve časa odsluženega v državni službi, ni minister mogel v tožiteljevo škodo popravljati z že izvršnimi rešitvami priznane količine odslužene službene dobe, ker za tako popravilo ni bil pristojen, temveč samo glavna kontrola.« — p0 tem načelu bi torej upravna oblastva svojih prejšnjih, že izvršenih določb ne mogla popravljati v škodo stranke, če ne gre za zgolj očitno računsko napako. Za osporavanje takih odločb bi bila pristojna edinole glavna kontrola. Dosledno ravnanje po tem načelu bi moglo priti marsikateremu državnemu uslužbencu v korist, ker so bili precej pogosti pri« meri, da so svoje, že izvršene upravne odločbe kesneje ista oblastva spreminjala v škodo uslužbencev. Dokazovanje pravice do draginjskih doklad. Obči oddelek finančnega ministrstva je pod št. 40.610/1. od 20. junija 1931. izdal opozorilo, da se glede pravilnega uporabljanja 2. od« stavka § 16. uredbe o draginjskih do« kladah od 27. maja 1931, mora zähle« vati predložitev dokazov za pravico do draginjskih doklad v smislu 2. od« stavka § 16. uredbe samo v tistih primerih, kjer je aktivni uslužbenec pra« vico do draginjske doklade pridobil po uveljavljenju te nove uredbe. Zato se od tistih aktivnih državnih usluž«’ bencev, ki so doslej že prejemali rod« binske draginjske doklade po prijavah, katere so bili svojčas v smislu čl. 24. odločbe D. R. št. 42.300/24 vložili, ne bo zahtevalo vlaganje novih dokazov, dokler ne nastopi laka izprememba glede njihovih razmer, ki bi po novi uredbi mogla vplivati na pravico do rodbinske doklade. Treba pa je opozoriti vse uslužbence na njihovo dolžnost, katero predpisuje 3. odstavek § 16. uredbe, in na posledice, če se po teh predpisih ne bi ravnali Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna J O S. R E I C H . Majdiča svetuje ! Njena mala prijateljica je med igranjem padla in se joče. Majdiča jo tolaži: „Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Schichtovim Radionom, pa bo takoj zopet čista". Ona to prav dobro ve, kajti njena mamica jemlje vedno samo Schichtov Radion. SCHICHTOV RADION P B R H SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Vestnik. Najvišja zahvala. Društvo držav« nih upokojencev in upokojenk v Ljubljani je prejelo od upravnika policije naslednji dopis od 9, julija t. 1.: »Po nalogu kancelarije Njegovega Veličanstva Ikralja mi je čast izjaviti Vam zahvalo za pozdravno brzojavko, ki ste jo poslali Njegovemu Veličanstvu kra« lju o priliki rednega občnega zbora Vašega društva, ki se je vršil dne 29. junija 1931. v Ljubljani. Upravnik policije: Kerševan, s. r.« Društvo upokojencev bo še na« prej poslovalo. Od uprave policije v Ljubljani je prejelo »Društvo držav« nih upokojencev in upokojenk v Ljub« Ijani« naslednji dopis Pov. No. 22/663/2 od 9. julija 1931.: »Na Vašo prijavo z dne 9 junija in 23. junija 1931. pod štev. P./51 se Vas po nalogu kraljevske banske uprave dravslke banovine v Ljubljani z dne 3. julija 1931. pod II. No. 17.260/1 obvešča, da se §§ 76. in 345. uradniškega zakona ne na« našata na društva državnih upokojencev in upokojenk in je vsled tega postal tuuradni poziv z dne 15. junija pod Pov. No. 1322/3 v smislu okrožnice banske uprave pod II. No 17.260/1 brezpredmeten. Uprav« nik policije: Kerševan, s. r.« — Po tem sme torej imenovano društvo upokojencev še nadalje obstojati in v okviru svojih pravil kakor doslej po« slovati. Društvo, ki ima eminentne človekoljubne in socialne smotre, čakajo važne in številne naloge. Posebne važnosti je akcija za pridobitev še mnogih ugodnosti za društvene člane pri raznih javnih in ipolujavnih ustanovah in zavodih ter privatnih pod« jetjih. Pereče je vprašanje pogrebnega sklada in dovoljevanja podpor. Pričakovati je, da bo društvo, .ki je v minulem poslovnem letu pokazalo veliko inicijativnost, razvilo poslej še Živah« nejše delovanje. Sprememba v uredništvu »Učitelj« skega Tovariša«. Kakor je razvideti iz prve številke 72. letnika »Učitelj« skega Tovariša«, ki je izšla 9. julija t. L, je prevzel glavno uredništvo lista bivši poverjenik UJU, gosp Andrej Škulj. Odgovorni urednik lista je pa še naprej g. Ivan Dimnik, novo izvo« Ijeni predsednik sekcije za dravsko banovino Jugoslovanskega učiteljske« ga udruženja. Učiteljska «Samopomoč. Društvo »Učiteljska samopomoč v Ljubljani« se je dne 29. junija prostovoljno razšlo. Vse društveno imetje in terjatve ka« kor tudi vse članstvo z vsemi pravi« cami in dolžnostmi je prevzela »Za« druga Učiteljska samopomoč v Ljubljani«, ki je bila ustanovljena isti dan. Po zadružnih pravilih mora vsak član prejšnjega društva podpisati pristopnico in jo izročiti zadružnemu načelstvu Delež 10 Din plača zadruga sama. Pristopnice je vrniti na naslov »Društvo Učiteljska samopomoč v lik vida« ciji«, Ljubljana, Gosposvetska c. 13. Slabi uspehi na beograjskih srednjih šolah. V Beogradu imajo 9 sred« njih šol in od 6103 dijakov jih preide v višje razrede samo 3492, ponavljalne izpite jih ima 705, odličnjakov jc bilo pa 506. Zanimivo jc, da se je vršil pouk v šolskem Iteu samo 184 dni. Točno pol koledarskega leta je torej pouk v beograjskih srednjih šolah po« čival. Zato ni čuda, da so uspehi tako slabi. — Tako »Slovenski Narod«. Sprejem gojencev v pomorsko voj« no akademijo. V prvi letnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku, ki se prične 1. oktobra in traja 3 leta, bo sprejetih do 25 gojencev. Prošnje je treba poslati adjutanturi poveljstva akademije do 15. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih no« vin« št 122 z dne 3. junija. Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v naj večji izberi samo pri JOSIP PETELJNC, Ljubljana --- (blizu 1 rešernovega spomenika) ob vodi - Orgamzacijske vesti. Iz poštarske organizacije. Na podlagi sklepov izredne skupščine Saveza P- t. t. uslužbencev v Beogradu se je vršil 28. junija izredni občni zbor ljub« Ijanske- Obl. organizacije p. t. t. usluž« bencev. Na tem občnem zboru je bila načeloma sklenjena likvidacija društva in se je ustanovila dravska banovinska sekcija »Udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije«. Sklenilo se je, da sprejme organizacija za dobo 6 me« secev pravila novega Udruženja in da zdaj zaenkrat ne likvidira še dokončno. Skušala bo pa izposlovati, da se sprejmejo nova pravila v Savezu, ki bodo primernejša za koristi in razmere poštnih uslužbencev v dravski banovini. Premoženje OPO, ki je znašalo nekaj nad 90.000 Din, preide začasno na ba« novinsko sekcijo. Če nova sekcija ne bi pristala na spremenjena pravila ali če bi druge organizacije svojega pre- moženja ne vložile v skupno blagajno, se izroči vsa imovina ljubljanske OPO zadrugi »Poštni dom«. V odbor, ki šteje 7 članov in 2 namestnika in v nad« zorni odbor, ki šteje 5 članov in 2 na« mestnika, so bili nato takoj izvoljeni znani organizatorični delavci. — Dne 30. junija je imel odbor sekcije svojo prvo sejo, na kateri je bil izvoljen za predsednika Josip Čampa, za pod« predsednika Josip Štukelj, za taj« nika Ivan Rabič in za blagajnico Slava M i k u ž e v a. Razid društev. »Društvo prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani« je likvidiralo in se je po sklepu občnega zbora fuzijoniralo z Oblastno poštno organizacijo v Ljubljani. »Društvo na« stavnikov državnih trgovskih šol v ljubljanski in mariborski oblasti« se je prostovoljno razšlo, ker nima članov in ker že več let ne deluje. Nove knjige. Zakon o narodnih šolah. II. zvezek. A. Zakonski predpisi o šolskem zdrav« stvu. B. Zakonski predpisi o malolet« nikih. Priredil Pavle Flere. Ljubljana, 1931. Cena broš. izvodu 36 Din, v platnu 45 Din. — V založbi Učiteljske tiskarne je izšla prva zbirka pravilnikov k zakonu o narodnih šolah. Vsebuje zakonske predpise o zdravstvu in hi« gijeni učencev, učiteljev in šolskih poslopij. Nadalje vsebuje tudi predpise o maloletnikih, o sodnem in kazenskem postopanju z otroci in mlajšimi maloletniki in njihovi prisilni vzgoji. — Knjiga je potrebna učiteljem, zdravnikom, sodnikom in občinam. Kazalo, ki je zelo pregledno urejeno, omogoča nagel in točen pregled vse snovi Knji« go toplo priporočamo. Pravila za vplačevanje vojnice, prevedel iz srbohrvaščine na slovenski jezik in s pojasnili v davčnem pogledu priredil Viktor Damijan, višji davčni kontrolor v Ljubljani. Knjižica je oblastveno odobrena ter je dobro uporabljiva za razne urade, za zastop« nike ter za davčne zavezance, da mo« rejo kontrolirati upravičenost in pravilnost odmere vojnice. Brošura se do« bi v vseh knjigarnah za ceno 10 Din. »Mladika«. Julijska številka tega ilustriranega družinskega lista vsebuje nadaljevanja romanov »Gornje me« sto« in »Ko so hrasti šumeli«. Zanimi« vo in poučno, kakor vedno, je anatom- sko razpravljanje profesorja dr. Plečnika, aktualno je potopisno poročilo iz Poljske, katero je napisal sam urednik F. S. Finžgar. Poglavja »Pisano polje« in »Družina« in ostalo gradivo je pestro, kakor zmerom. List je bogato ilustriran in objavlja 7 slik po originalih akad. slikarja Ivana Kosa iz Mari« bora. Številki je dodana velika večbarvna reprodukcija oljne slike Mateja' Sternena »Dekle s knjigo« Naročnina z »Mladiko« je na leto 84 Din in se naroča v Celju, Mohorjeva tiskarna. Vzorno urejevani družinski mesečnik toplo priporočamo. Vzgledna zadruga. Poročilo upravnega odbora »Zadruge državnih službenika za nabavo potrebščin v Kranju« za redni občni zbor dne 24. marca 1931. Zadružno gibanje med drž. usluž* benci je novejšega datuma. Pred svetovno vojno kazali so se sem pa tjc podobni pojavi, niso pa dosegli večjega razmaha. Materijalne neprilike, pod katerimi je trpelo drž. uslužbenstvo v prvih povojnih letih, so zbudile v njem z neizprosno silo zavest: majhni in šibki smo, toda veliko število majhnih elementov zamore vendar le tvo« riti veliko, močno edinico. V začetku se je moralo boriti uradništvo z veli« kimi težkočami, toda s trdno voljo smo premagali začetne zapreke ter se uživeli v zadružno gospodarsko udej« stvovanje. O tem nam daje dokaz po« ročilo, katero podajamo občnemu zboru o poslovanju naše nabavljalne za« druge v Kranju v letu 1930. Zadruga je poslovala v prostorih sreskega načelstva v Kranju, katere je dobila brezplačno na razpolago za do« bo 10 let. V svoji prodajalni nudi za-drugarjem vse predmete, ki so potrebni v gospodinjstvu. Blaga se je prodalo v 1. 1930. za 716.918 Din, v 1. 1929. za 606.161 Din, porast znaša tedaj v L 1930. 110.757 dinarjev, to je 18 %. Kosmati dobiček je znašal v letu 1930. 77.603 Din, v 1. 1929. 51.768 Din. Porastel je tedaj za 25.835 Din, to je za 50 %. Režijski stroški so znašali v letu 1930. 25.350 Din, v 1. 1929 20.342 Din. Porast znaša tedaj 5008 Din, to je 24-6 %. Čisti dobiček je znašal v 1. 1930. 54.503 Din, dočim v letu 1929 31.426 dinarjev. Porastel je tedaj za 23.077 dinarjev, to je za 73 %. Članov je bilo v letu 1930. 164, na« pram 153 v 1. 1929. Članu se je prodalo povprečno blaga v 1. 1930. za 4372 Din, v 1. 1929. za 3962 Din. Porast znaša te« daj 410 Dinr to. je 10 %. V odstotkih prodanega blaga znaša v 1. 1930. in v 1. 1929.: Kosmati dobiček 10‘8 %, 8 %, po« rast 2’8 %; čisti dobiček 7‘6 %, 4:3 %, porast 3’3%; režija 3‘2 %, 3:3%, zmanjšanje 0‘1 %! Računski zaključek je razviden iz bilance in prilog. Čisti dobiček je razdeliti v smislu čl. 64. naših pravil. Zadrugarjem se bo povrnilo 4 % kupnine. Razmah zadruge je ovirala omejenost v prostorih. Skrajni čas je že, da si oskrbi zadruga lastne primerne pro« store, ki bodo ustrezali za dogledno dobo zahtevam naših organizacij, po« sebno pa omogočili povečanje prometa v zadruginem poslovanju. Vzgleden uspeh v poslovnem letu 1930. je pripisati stanovski zavednosti članstva, ki se je oklenilo z vso ljubez« nijo svoje organizacije. Pri tej priliki moramo pa tudi poudariti zaslugo na« šega poslovodje tovariša gospoda Planinška, ki je vodil njeno poslovanje z neumorno požrtvovalnostjo. Njegova stanovska zavednost naj bo primer vsem tovarišem. Za odbor: Košnik s. r., t. č. pred« sednik, Leber s. r., t. č. tajnik. Zdravstveni drobiž. Zahvali Boga vsak dan ko vsta« neš, da imaš nekaj, kar moraš izvršiti, pa naj si delaš to rad ali nerad. Biti prisiljeni k dehi in biti prisiljeni, da naredimo, kar najbolj moremo, to po« spešuje v nas vzdržnost, samovzgojo, pridnost, moč volje, zadovoljnost in še stotine drugih kreposti, ki ,5ih lenuh nikdair ne pozna. (Ch. Kingsley). (Iz »Zdravja«). PLES! KONCERT! Kavarna in restavracija ZVEZDA LJUBLJANA — KONGRESNI TRG. ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA! V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. * Poleti krasen vrt, pozimi'moderna vinska klet. « DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. Prvovrstna postrežba. Se priporočata FRAN in ROZI KRAPES. DVORANA! IGRALNE SOBE! Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese i<^