£ V CELJU MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL • NASTOPILE SO TUDI PEVKE IZ VELENJA
Komentar ledna
Razprava o politiki gospodarske stabilizacije
6. maj 1975 - leto XI - št. 21 (280) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
V četrtek, 29. maja, je spet zasedala občinska konferenca Zveze komunistov Velenje. Najprej so nadaljevali razpravo, začeto na prejšnji 5. seji, o oceni družbenopolitičnih razmer v pogledu uresničevanja ustave in druga idejnopolitična vprašanja v luči 4. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ter naloge komunistov na območju občine Velenje ter sprejeli zaključke.
Osrednja točka dnevnega reda 6. redne seje občinske konference Zveze komunistov Velenje pa je bila razprava o nalogah komunistov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v občini- Velenje, o čemer je uvodoma spregovorila Hermina Klančnik.
Občinska konferenca Zveze komunistov Velenje je razrešila članstva v komiteju občinske konference ZK Velenje dipl. inž. Franja Kljuna, delegati občinske konference Zveze komunistov Velenje v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje pa so: Ivan Atelšek, Štefan Dolejši, Franjo Korun, Miha Krofi in Zdenka Slomšek.
ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI SŠZD
Ustanavljajo podružnico
Danes zvečer bodo v Velenju ustanovili podružnico društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. To je prav gotovo pomemben dogodek, saj bodo zobozdravstveni delavci iz naše občine bolj povezani v njihovi strokovni organizaciji.
Jutri, v soboto pa se dopoldne začne v Velenju republiški strokovni seminar. Na strokovnem delu za zobozdravnike in dentiste, ki bo v domu kulture, bodo predavali prof. dr. sc. dr. Ivo Antolič o ortodontskih indikacijah in kontraindikacijah za ekstrakcijo zob pri mladini, prof. dr.sc.dr. Mitja Bartenjev o regionalnem načrtovanju preventive kariesa in doc. dr. Franc Farčnik o nekaterih bioloških osnovah za zdravljenje disgnatij. V skupščinski dvorani pa bodo zobotehnikom predavali Črt Mužič o problemih usklajevanja dela med laboratorijem in ordinacijo v fiksni protetiki, Rafko Irgolič o problemih usklajevanja dela med laboratorijem in ordinacijo v snemni protetiki, Janko Dobrin bo komentiral in pokazal barvni film, zobozdravniškim asistentkam pa bosta predavala v sejni dvorani SŠZD M. Šlajmer - Japelj in dr. Aleksander Sterger.
Modni salon Velenje je v zadnjem letu dni zelo okrepil sodelovanje z indijskimi trgovskimi podjetji, saj so izdelki iz indijskega blaga potrošniki na našem trgu zelo ugodno sprejeli.
Plod tega sodelovanja bo tudi obide indijskega ambasadoija v naši državi v Velenju. Indijski
diplomat P.N.Menon bo prispel v Velenje 14. tega meseca.
Po prihodu v Velenje ga bo najprej sprejel redsednik skupščine občine Velenje Nestl gank, nato pa si bo indijski veleposlanik ogledal proizvodne prostore Modnega salona in „Salon M".
Volk urednik Novega tednika
V Celju je pri Novem tedniku in radiu prišlo do kadrovske spremembe. Na mesto dosedanjega glavnega in odgovornega urednika Jožeta Volfanda, ki odhaja na novo službeno dolžnost "v občinsko konferenco SZDL, je to dolžnost sprejel Bojan Volk.
Bojana Volka na našem področju dobro poznamo, saj se je rodil v Šoštanju. Doslej pa je opravljal več pomembnih družbenih in političnih dolžnosti.
Kolektiv informativnega centra želi Bojanu Volku pri opravljanju časnikarstva takšnih delovnih uspehov, kot jih je imel v preteklosti.
15. JUNIJAII JI D/"\l AOB KIDRIČEVI CESTI
VELIKA TUMdULA V VELENJU
V Celju je bil konec preteklega tedna XI. mladinski pevski festival, na katerem so nastopili najboljši pevski zbori iz vse države, v mednarodnem delu tekmovanja pa tudi najboljši pevci iz Češkoslovaške, Poljske, Nizozemske, Madžarske in še nekaterih drugih držav.
Tekmovanje, ki se je začelo že v četrtek in končalo v nedeljo s podelitvijo nagrad in priznanj, je bilo razdeljeno v tri skupine. V skupini A so nastopili mladinski predmutacijski zbori do 15. leta starosti, v B mešani mladinski zbori pomutacijski do 21 let, v skupini C pa dekliški pomutacijski zbori, katerih starost ni smela biti več kot 2net.
Po laskavih ocenah, ki jih je dobil 44-članski dekliški pevski zbor velenjske gimnazije na nedavnem gostovanju v Zvezni republiki Nemčiji, je bil tudi na zveznem tekmovanju v Celju njihov nastop zelo uspešen. Doslej so naša dekleta sodelovala na tem festivalu že trikrat in vsakokrat so se domov vrnile z medaljo. Leta 1971, ko so nastopile prvič, so si pripele srebrno medaljo, pred dvema letoma zlato, v petek zvečer pa so svojo zbirko medalj izpopolnile še z bronasto plaketo. Srebro so v tej skupini osvojile pevke celjskega pedagoškega centra, zlata pa žirija tokrat ni podelila.
I Kar najbolj preprosto bi lahko dejali, da se v Jugoslaviji v bistvu kaže obnašati le po tistem starem revolucionar-t}em reklu - vsi za enega, eden za vse. Želimo pa povedati le to, da lahko danes delavčev interes v Jugoslaviji in Sloveniji strnemo v ugotovitev, da si vsi skupaj želimo — za vse - boljše življenje. Boljše življenje pa pomeni večjii osebni standard, boljše pogoje dela, več znanja in s tem m> zvezi kulturne ter politične osveščenosti in še marsikaj-bi: se našlo.
Tega pa seveda ni mogoče doseči tako, da nekomu vzameš in drugemu daš. Takšnemu življenju bi lahko dejali tudi povest o predevanju iz enega žepa v drug, ali iz ene vreče v drugo. Kdor bi živel trenutno bolje, bi živel na račun drugega. To pa še zdaleč ni lastno načelom socialističnega samoupravljanja, čeprav je praksa kdaj pa' kdaj prav taka.
iigi« m	'g!!
V mislih imamo namreč tako imenovani podjetniško poslovni interes, ki največkrat zasleduje zgolj poslovne cilje za vsako ceno. To samo po sebi niti ne bi bilo tako slabo, če se ne bi nekateri poslovni rezultati dosegali tudi mimo samoupravnih odločitev delavcev in kar je še huje - na račun nekoga drugega.
Za vsako ceno, smo dejali. Včasih tudi po družbeno nesprejemljivih potih. Takšni postopki se kasneje -odkriti - praviloma opravičujejo z doseženimi poslovnimi rezultati določene organizacije združenega dela. Torej: „postopek res ni bil najbolj samoupraven, vendar kaj bi to v primeri z doseženim
Vendar le ni vse tako preprosto kot se zdi, še posebej, če se dodobra zavemo, da takšni postopki tudi praviloma prizadenejo nekoga drugega, najsi gre za primere nelojalne konkurence na domačem in tujem trgu, ali karkoli že. Vedno je treba namreč vedeti, da ima takšna nesamoupravna poslovno podjetniška miselnost značaj bumeranga: danes jaz tebi, jutri ti meni.
Rešitev iz tega „začaranega" kroga zato vendarle kaže iskati v tem, da mora biti samoupravljalec vedno in pravočasno seznanjen z vsemi načrti svoje organizacije združenega dela, a tudi z vsemi možnimi posledicami konkretne odločitve. Zanj in za druge.
In kakorkoli se bo zdel nekaterim ta odgovor preveč načelen, „političen" in nekonkreten, je v bistvu edini možni okvir delovanja organizacij združenega dela. V bistvu tako že tudi delujemo - prek sporazumevanja in samoupravnega dogovarjanja in če kdaj še vedno ni tako, je potrebno le nekoliko bolj pritisniti na vse vzvode, ki zagotavljajo tako uresničevanje - tudi ustavno dogovorjene - poslovne politike.
MILAN MEDEN
• DEJAVNOST OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV VELENJE:
m
PROSLAVLJANJE TITOVEGA ROJSTNEGA DNE -Dopoldne 25. maja so v prijetnem slovesnostnem vzdušju čestitali predsedniku Titu za njegov 83. rojstni dan njegovi najožji sodelavci in funkcionarji republik ter pokrajin. Predsedniku Titu so med drugimi čestitali Edvard Kardelj, Vladimir Bakarič, Stane Dolanc, Cvijetin Mijatovič, Lazar Koli-ševski, Vidoje Žarkovič, Stevan Doronjski, Fadilj Hodža, Kiro Gligorov, Džemal Bijedič. Na kosilu v predsednikovem . domu sta izmenjala zdravici Vladimir Bakarič in tovariš Tito. — Na sliki je predsednik Tito, ko skupaj z njegovo soprogo reže slavnostno torto.
iT]	L y ,y; yJ ..r ii.rTj M nn, r1 i, ii.M
	
	ji* t)t .jMf, -M jžjJtt^HT
OSREDNJA PROSLAVA DNEVA MLADOSTI - Na stadionu JLA v Beogradu je bila osrednja proslava za rojstni dan predsednika Tita in dneva mladosti. Zbralo se je preko 50 tisoč ljudi. V enournem programu je sodelovalo 7 tisoč deklet in fantov, pionirjev in vojakov JLA. Izvedli so sedem usklajenih točk. - Na fotografiji je zaključni prikaz.	
ZADNjE DNI PO SVETU...
PRIJATELJSKI IN DELOVNI OBISK - 29. in 30. maja sta se na Brdu pri Kranju že četrtič sestala predsednik SFRJ tovariš Tito in egiptovski predsednik Sadat. Egiptovski predsednik je prišel na obisk v Jugoslavijo po njegovi turneji v arabskih deželah in pred srečanjem z ameriškim predsednikom Fordom v Salzburgu. Zato je bil sestanek delaven. Na sliki oba predsednika na Brdu pri Kranju.
• RAHEL OPTIMIZEM PO SALZBURGU
Po srečanju ameriškega predsednika Forda in egiptovskega predsednika Sadata v avstrijskem mestu Salzburgu je bilo mogoče na vseh prizadetih str»r zaznati rahel optimi: glede možnosti za rešitev bližnje-vzhodne krize.
Pogovori dveh predsednikov sicer niso prinesli nič bistveno novega ali odločilnega, so pa vnesli v ta zamotan problem vsaj nekaj več dobre volje in pripravljenosti najti skupen izhod iz zagate.
Dva državnika sta se temeljito med seboj informirala o stališčih vseh neposredno zainteresiranih in izjavila, da se je s tem začelo novo obdobje ne samo v odnosih med obema državama, marveč tudi v iskanju pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu.
Pri tem je predsednik Sadat predvsem terjal od svojega sogovornika odgovor na eno samo, toda ključno
vprašanje: ali namreč kanijo Združene države Amerike podpirati Izrael v mejah, ki veljajo danes ali v mejah, ki so - veljale pred junijsko vojno leta 1967? Ce bi namreč ZDA vztrajale na sedanjih mejah, potem bi arabskemu svetu ostala za dokončno osvoboditev zasedenih ozemelj samo ena možnost: peta vojna.
V egiptovskem tisku je opaziti zadovoljstvo in vse večji optimizem v zvezi s pogovori med predsednikom Sadatom in Fordom o Bližnjem vzhodu. Sice; pa arabski tisk postavlja na prvo mesto svoje nasprotovanje, da bi se nadaljevala postopna politika. Vodilni sirski dnevnik Al Saura opozarja, da bi oživljanje Kissingeijeve formule „korak za korakom" vodilo k zastoju pri iskanju rešitve, in odpravljanju nevarnega položaja na Bližnjem vzhodu. Takšna politika bi lahko na koncu privedla do nove vojne.
Tudi izraelski tisk je največ pozornosti posvetil srečanju med Sadatom in Fordom. Lista Maariv in Jediot Aharonot v uvod-
nikih opozarjata na prisrčno srečanje med obema državnikoma, hkrati pa izražata tudi zadržanost, s kakršno tu sprejemajo salzburški dialog. Po mnenju lista Jediot Aharonot želi Sadat urediti konflit z direktnimi razgovori z ZDA in pušča ob strani Izrael. „ZDA bobo nedvomno zahtevale določene žrtve od Izraela. Zato misija premiera Rabina v Washingtonu ne bo lahka", piše dnevnik.
• ZLOČIN
V SALISBURYJU
V rodezijskem glavnem mestu Salisburyju so izbruhnile demonstracije afriških delavcev in drugega afriškega prebivalstva iz protesta proti zločinu rasistične policije lana Smitha, ki je ubila 11 in ranila 23 Afričanov, kot poroča agencije Reuter, medtem ko je bilo po vesteh agencije AP ubitih 13, ranjenih pa 25 Afričanov.
Policija je streljala na goloroke afriške prebivalce, ki so protestirali proti ultimatu rasističnega režima, da naj bo ustavna konferenca o
vzpostavitvi oblasti afriške večine pod pogoji, ki jih postavlja rasistični režim.
Afričani z vso pravico zahtevajo, da naj o prihodnosti Rodezije (oziroma Zimbabve, kakor sami imenujejo svojo deželo) odločijo volitve, na katerih bi sodelovali vsi prebivalci dežele, volili pa bi po načelu en človek — en glas.
Toda lan Smith, ki noče izpustiti iz rok „pravice", da vlada skoraj 6 milijonom Afričanom in jih ima dobesedno zasužnjene, vztraja pri volitvah, na katerih naj bi imeli pravico glasovanja samo ..izobraženci in pravi kristjani", kar pomeni tisti, „ki imajo diplomo in denar".
Glede na to, da je tistih Afričanov, ki imajo „diplomo in denar", le za simbolično število, je namen rasističnega diktatorja več kot jasen in prozoren. Z ultimatom, ki ga postavlja Afričanom, jih hoče podrediti temu namenu in preprečiti, da bi prebivalstvo Zimbabve prišlo do svojih pravic. Afričani pa seveda ne nasedajo njegovemu „demokratič-nemu" stališču, zato posega lan Smith tudi po skrajnih sredstvih in se ne pomišlja v krvi zadušiti odpor domačinov.
PREDSEDSTVO - Pod vodstvom predsednika republike Josipa Broza Tita je bila na Brdu pri Kranju 33. seja predsedstva SFRJ. Sodelovali so tudi drugi najvišji funkcionarji federacije. Obravnavali so več aktualnih vprašanj s področja zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije, posebno v zvezi z bližnjimi obiski tujih državnikov pri nas.
ni". Predsedniku predsedstva SRS Sergeju Kraigherju so na slavnostni seji izročili listino o njegovem imenovanju za častnega občana občine Trbovlje, kot priznanje za njegovo revolucionarno in ustvarjalno delo pri graditvi nove družbe.

.IN DOMOVINI
FESTIVAL - S podelitvijo plaket udeležencem trinajstih jugoslovanskih mest, se je v Gornji Radgoni končal XX. jubilejni festival mladine pod geslom Bratstvo in enotnost, posvečen 30. obletnici osvoboditve. Podpredsednica RK .SZDL Valentina Romlje je na sklepni slovesnosti znova poudarila pomen povezovanja mladih, spletanja živih vezi in kovanja bratstva in enotnosti.
PRIZNANJE - S slovesno sejo vseh zborov skupščine občine Trbovlje, so Trboveljčani zaključili praznovanje svojega občinskega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 1. junij 1924 leta, ko je revirski proletariat pod vodstvom KP zadal smrtni udarec porajajočemu se fašizmu na naših tleh — „Oiju-
TRGOVANJE - Uvoz se počasi umirja, izvoz našega blaga pa nikakor ne more dobiti želenega obsega. Namesto za 21 odstotkov se je naš izvoz od 1.-januarja do 26. maja letos povečal samo za 5,4 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani.
V izvozu na konvertibilno področje je zabeleženo zmanjšanje za 10 odstotkov. Za 58 odstotkov se je povečal izvoz na klirinško področje, v prvih treh mesecih pa smo na zahodno tržišče izvozili za 19 odstotkov manj našega blaga, kakor v istem obdobju lani. Tendence na področju uvoza pa so pozitivne. Uvoz je narasel samo za 16,6 odstotka, to pa je na ravni, ki je predvidena. Nakup blaga na klirinškem področju se je povečal za 27 odstotkov, na konvertibilnem pa za 14,4 odstotka.
-POCENITEV - Domače avtomobile bodo v Vojvodini kmalu prodajali za 2 odstotka ceneje, kakor do zdaj. Za toliko se bo namreč zmanjšala stopnja posebnega prometnega davka. Davek bodo zmanjšali od 6 na 4 odstotke. Finančni učinek tega ukrepa bi bil v Vojvodini v šestih mesecih oziroma do konca leta 5,700.000 dinarjev.
SEJA - Pod predsedstvom Sergeja Kraigherja je bila prva seja sveta republike, ki so se je udeležili tudi člani predsedstva SR Slovenije, člani sveta federacije iz naše republike ter predsedniki vseh družbenpolitičnih organizacij, republiške skupščine in izvršnega sveta. Svet republike je obravnaval nekatera aktualna politična vprašanja, sprejet pa je bil tudi poslovnik glede dela tega republiškega političnega posvetovalnega telesa.
tem želijo doseči, da bi bilo domače tržišče v turistični sezoni bolje založeno z mesom. Po sklepu direkcije je nova prodajna cena na debelo za kilogram telečjega mesa poprečno 20 din, svinjskega mesa 19 din, ovčjega mesa 15 din, perutnine 17 din, goveje meso pa bo naprodaj po 17,50 din za kilogram. Rok plačila za kupljene količine mesa do 20 ton je 30 dni, za količine do 50 ton 45 dni,za več kot 50 ton pa 60 dnu
NOVOST - V osnovni šoli v Baru so uvedli zanimivo novost pri ocenjevanju učencev. Učenci so se skupaj s profesoiji dogovorili, da bodo dobivali ocene na' „kredit", dejansko na zaupanje. Vsak učenec ima pravico povedati, za kakšno oceno želi odgovarjati. Zahtevnost vprašanj je odvisna od višine ocene. Kvaliteta odgovorov kaže, ali je učenec opravičil ..kreditirano oceno", ali pa morda zasluži višjo oziroma nižjo oceno. Ta pobuda je že na samem začetku pokazala zelo dobre rezultate. Učenci • želijo opravičiti zaupanje, nihče noče prelomiti besede, dane pred razredom in profesorji, prosvetni delavci pa si zelo prizadevajo, da bi prav s takšnim načinom ocenjevanja poglobili znanje svojih učencev.
MESO - Do 30. junija bo zvezna direkcija za rezerve živil prodajala vsem zainteresiranim Kupcem po nižjih cenah na debelo razne vrste globoko zmrznjenega mesa iz rezerv. S
IZGUBA - Jugoslovanski aerotransport je lani zabeležil na domačih progah, ki se že nekaj let nenehno množijo, izgubo 120 milijonov din, kar je skoraj dve tretjini poslovnih izgub, ki jih je imel JAT v lanskem poslovnem letu.
KAVA - Po dokončno zbranih podatkih so naša podjetja lani uvozila 50 milijonov kilogramov kave in plačala zanjo milijardo 367 milijonov din. Poprečno je to 2,4 kilograma kave na vsakega Jugoslovana, računajoč tudi novorojenčke, ali 64,6 din po uvoznih cenah na vsakega Jugoslovanja.
INVESTICIJE - Ljubljanska banka je začasno ustavila dodeljevanje novih dolgoročnih investicijskih kreditov. Ta ukrep bo veljal, dokler ne bodo zagotovljena predvsem za prednostne objekte - potrebna sredstva iz virov investitorjev, šele nato pa bodo proučili dodeljevanje novih investicijskih kreditov.

Aktualno I Stabilizacijski program - nujnost!
Zadnja, šesta, razširjena seja Občinske konference Zveze komunistov Velenja je hkrati s pregledom gibanj gospodarstva v letu 1974 in v prvih treh mesecih leta 1975 ocenila tudi izvajanje stabilizacijskih programov delovnih skupnosti Šaleške doline.
Za uvod nekaj podatkov 0 letošnjem gospodarjenju delovnih skupnosti v občini Velenje.
Organizacije združenega dela, ki imajo sedež v Šaleški dolini, so dosegle v razdobju januar - marec blizu 1,8 milijarde dinarjev celotnega dohodka, ali 36,5 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Pomembno je, da so porabljena sredstva povečala le za 30,7 %. Dohodek narašča hitreje kot celotni dohodek in kot družbeni proizvod, kar je spodbudno. Ob tem pa so se v prvih treh mesecih letos povečale zaloge materiala za 8,2 %, nedokončane proizvodnje za 58,2 % in gotovih izdelkov za 58.5 %.
Težave so okrog plačilne sposobnosti. Terjatve so se v razdobju januar - marec povečale, v primerjavi z istim obdobjem leta 1974, kar za 77,8 %, v prvih treh mesecih letos pa za 27,3 %. Ker terjatve do kupcev vse bolj naraščajo, bodo morale
delovne skupnosti nameniti večjo pozornost izterjavi dolgov ter opraviti izbor kupcev.
Med slabostmi, ki jih je mogoče zaslediti v tem letu, velja omeniti še prekomerno zaposlovanje nove delovne sile. Zaposlenost se je do konca marca povečala kar za 17,2 %, se pravi, da se je na novo zaposlilo v gospodarstvu skupaj kar 2.336 delavcev. Posledice prekomernega zaposlovanja nove delovne sile so ~ že očitne; osebni dohodki na zaposlenega so se v poprečju v prvih treh mesecih letos povečali za 30 %, produktivnost pa le za 24,3 %. Ob tem kaže opozoriti tudi, da je stopnja zaposlovanja precej nad tisto, ki smo jo zapisali v občinsko resolucijo in ki določa, da se bo letos povečalo število zaposlenih le za 7,1 %. Se pravi, da bo treba usmeriti prizadevanja delovnih skupnosti v to, da ne bi povečevale proizvodnjo s' prekomernim zaposlovanjem, pač pa z nadaljnjo izboljšavo tehnoloških procesov, z večjo avtomatizacijo proizvodnje itd.
Stabilizacijski programi so torej tudi za delovne skupnosti v občini Velenje nujnost. Ugotavljati je mogoče, da so jih oblikovale pravzaprav vse temeljne in druge organizacije združenega dela, v njih pa je v ospredju poglabljanje samoupravnih odnosov
in ustavno organiziranje združenega dela. V tej zvezi velja zapisati, da je pripravljen predlog za novo samoupravno organizija-nost Rudnika lignita Velenje (tam bodo ustanovili iz dosedanje ene več temeljnih organizacij združenega dela), o ustanovitvi novih temeljnih organizacij združenega dela pa razmišljajo tudi v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje. Seveda pa ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ni le enkraten proces, pač pa je ustavno organiziranje združenega dela stalna naloga, ki pa se je v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela tudi v občini Velenje premalo zavedajo.
Pomemben napredek je bil dosežen pri zniževanju stroškov proizvodnje. Velenjski rudarji so v razdobju januar - marec prihranili nad 5 milijonov dinarjev, in sicer z vrsto konkretnih posegov v organizacijo dela.
Temeljne organizacije združenega dela v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje pa so zmanjšale stroške proizvodnje za 11,5 milijona dinarjev. V stabilizacijska prizadevanja so se vključile tudi nekatere druge delovne skupnosti, vendar za zdaj še niso ugotavljale, v kolikšni meri so se zmanjšali stroški poslovanja oziroma kolikšni so prihranki.
Seveda pa bo treba storiti še marsikaj, da bi bolj dosledno in učinkovito uresničevali stabilizacijske programe. O tem pa drugič.
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
• V ŠALEKU PRI VELENJU
Proslava kraja
Poleg 30-letnice osvoboditve praznujemo v letošnjem letu v Šaleški dolini še dva pomembna jubileja: 100-letnico rudarstva in 900-obletnico obstoja vasi Salek.
Prireditve ob devetstoti obletnici Šaleka se bodo začele prihodnji teden. V petek, 13. junija ob 20. uri bo v Šaleku kros, ki ga bo organizirala občinska konferenca ZSMS v sodelovanju z velenjskim atletskim klubom. Naslednji dan (sobota) ob 20. uri bo tekmovanje narodnozabavnih ansamblov. Revijo organizirata krajevna skupnost in radio Veleme.
V Saleku bo glavna proslava ob 900-letnici obstoja kraja v nedeljo, 15. junija. Že ob 8. uri se bo začelo tekmovanje gasilskih društev za Šaleški pokal. Kot pričakujejo se bo tega tekmovanja udeležilo blizu tisoč gasilcev iz več kot 50 gasilskih društev.
Ob 10. uri bodo pripadniki teritorialne obrambe in vojaki iz Celja uprizorili napad na Šalek, ob 1L uri pa se bo začela osrednja proslava s kulturnim programom in slavnostnim govorom. Pokrovitelj proslave, ki poteka pod geslom ,.Stare se vrašča v novo", je skupščina občine Velenje. Pokončani proslavi si bodo udeleženci ogledali severozahodne razvaline gradu, približno od H.40 pa bodo slovesno -razglasili rezultate gasilskega tekmovanja in začetek velike zabave na prostem.
Kot je znano je bila v velenjski knjižniici od 9. do 31. maja retrospektivna razstava umetniških del Toneta Kralja. Otvoritve se je kljub težki bolezni udeležil tudi sam umetnik. Priložnostni kulturni spored sta izvedla sopranistka ljubljanske opere Mara Kraljeva in tenorist" Jurij Reja ob spremljavi pianista Igoija Švare. Za vse udeležence otvoritve je bil ta dogodek res pristno in globoko doživeto srečanje s starim slovenskimi mojstrom. Poleg razstavljemih slik, grafik, kipov in risib so organi-zatoiji uspeli raizstaviti tudi deset ilustriranih knjig Toneta Kralja, med njimi znanega Martina Krpana, ki je zaradi čudovitih ilustracij doživela že deveti ponatis.
Posebna dragocenost retrospektivne razstave je umetniška slika KMEČKA OHCET, ki jo je posodila Moderna galerija v Ljubljani To delo je nastalo leta 1932 in je tako po formatu kot obdelavi nekaka sinteza slikarje vega dela. Slika prikazuje kmečko „hišo" v kateri je svatovska miza z gosti, levo plesalci in maskrran-ci, v ozadju pri vratih pa je harmonikar. Figuralna kompozicija je zgrajena v krivulji,.ki se prične pri maski-ranem paru, ki stopa v izbo, nadaljuje prek plesalcev na levi ter gostov v ospredju, steče nato v globino in se ustavi ob godcu. Tu gre za tipe iz sveta našega kmečkega človeka. Njegovi protagonisti imajo široka in visoka ramena, nekam radi se pustijo upodabljati s hrbta, kjer pride do izraza njihova nerodnost. In če k vsemu
T. Kralj, Bežeča mati, olje Juta 1942
temu prištejemo še skorja-vost oblek ter delni počasni avtomatizem gibov, srečamo tisto značilno pristno vzdušje, ki daje osebnostni pečat vsemu Kraljevemu umetnostnemu delu.
To veličastno umetniško delo je bilo že pred vojno razstavljeno na Dunaju, v Amsterdamu in Parizu, medtem ko je sedaj v Jugoslaviji, prvič razstavljeno izven Ljubljane. Zaradi ogromnih dimenzij je bilo sliko potrebno sneti iz podokvira in je ponovno strokovno razpeti, kar je v Velenju strokovno opravil prof. Povše iz Zavoda za spomeniško varstvo Celje.
Razstavo je doslej obiskalo že več tisoč obiskovalcev, zlasti veliko je bilo šolske
T. Kralj, Kmečka svatba, olje, platno, 1932
mladine ter obiskovalcev iz drugih krajev. Same otvoritve se je udeležilo okrog 200 vabljenih.
Zaradi izrednega zanimanja bo razstava odprta še nekaj dni, predvidoma do 10. 6.1975.
Kot nam je povedal Marjan Marinšek, dipl. prav. podpredsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, je Muzej ljudske revolucije v Ljubljani na veliko prošnjo občinske skupščine sporočil, da bo Kraljeva »Bežeča mati" lahko ostala. Galeriji Velenje pod pogojem, da bo stalno razstavljena in je ne bo mogoče odtujiti.
Te novice bo nedvomno vesel vsak ljubitelj pristne slovenske umetnosti. „Be-žeča mati" je eno najlepših razstavljenih del. Nastala je leta 1942 v vasi Lokev in prikazuje fašistično nasilje nad prebivalci tega kraja ter bežečo mater z otrokom v naročju. Delo je veliko 159X159 cm. S to sliko bo Velenju ostal trajen spomin na Kraljevo razstavo, ki je bila doslej gotovo najlepša in najveličastnejša in ki je globoko presuniia vsakega ljubitelja slovenskega kmečkega življenja in dogodkov iz NOB.
Mojstru Kralju pa iskreno čestitamo ob njegovi 75-let-nici in se mu zahvaljujemo za razstavo, s katero je počastil naše mesto.
• V VELENJSKI OBČINI OBLIKOVANE KONFERENCE SZDL
• NA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEM KOMBINATU
V Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu Velenje se lahko pohvalijo, da imajo največ krvodajalcev v velenjski občini, pa čaprav delajo v najtežjih delovnih pogojih.
V velenjski občini bo letos namreč darovalo kri kar 2200 občanov, od tega jih bo tretjina z REK. V letošnjem letu je v tem kolektivu darovalo kri že 465 zaposlenih, v celi občini pa 1175. Največ krvodajalcev je darovalo kri za potrebe zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane (945), /.a celjsko bolnišnico
130, za potrebe slovenjgraške bolnišnice pa sto.
Osnovna organizacija sindikata na REK posveča vso skrb krvodajalcem. Tako bo jutri za 74 delavcev, ki so doslej darovali kri že petnajstkrat in večkrat priredila sprejem v delavskem klubu ter jih obdarila s
praktičnimi darili.
Ta sprejem pa bo še posebej slovesen, saj bo jutri obenem tudi ustanovni občni zbor osnovne organizacije Rdečega križa REK Velenje. Tako je REK prva delovna organizacija, ki ustanavlja svojo osnovno organizacijo Rdečega križa. Ta dogodek je za REK izjemnega pomena, saj sovpada s praznovanje 100-letnice rudarstva in 100-letnice Rdečega križa Jugoslavije.
SZDL po novem
V velenjski občini se te dni končujejo zbori občanov v posameznih krajevnih skupnostih, na katerih volijo delegate v krajevne konference Socialistične zveze, na novo pa volijo tudi svete krajevnih skupnosti.
V skladu z novimi pravili Socialistične zveze, ki jih je sprejela občinska konferenca SZDL, se oblikujejo krajevne konference na območju krajevne skupnosti, ki ima več kot 500 volilcev. V tisti krajevni skupnosti, kjer je volilcev manj, sestavljajo konferenco vsi delovni ljudje in občani z območja take krajevne skupnosti. Tako sestavljenih krajevnih konferenc v občini je osem: Bele vode, Bevče, Cirkovce, Podkraj—Kavče, Plešivec, Paka, Skorno—Floijan in Zavodnje.
Delovni ljudje in občani volijo oziroma delegirajo v krajevno konferenco SZDL svoje delegate, ki so organizirani v vaških, uličnih in drugih oblikah delovanja SZDL, v osnovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacij ter v družbenih organizacijah, društvih in drugih interesnih združenjih na območju krajevne skupnosti.
Do konca preteklega tedna so se konstituirale že vse kra-
Komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZSMS Velenje že več let nazaj organizira zamenjavo mladine iz nekaterih evropskih držav. Letos pa so se s predstavniki mladine iz nemškega mesta Esslingen in francoskega Vinne dogovorili o letovanju in sodelovanju na družabnem, športnem in kulturnem področju. Takšna izmenjava mladih prav gotovo, utijuje vezi med narodi.
jevne konference in krajevni odbori (slednji tam, kjer je manj kot 500 volivcev), razen v krajevnih skupnostih Velenje -center levi in desni breg, Šmartno, Staro Velenje in Stara vas. V teh skupnostih bodo krajani oblikovali konference še ta teden.
Takoj zatem, ko bodo oblikovane krajevne konference v vseh krajevnih skupnostih, se bo konstituirala občinska konferenca SZDL. Le-ta bo imela 72 članov. Krajevne konference bodo vanjo delegirale 39 članov, vodstva občinskih organizacij družbenopolitičnih organizacij 21, vodstva občinsldh dfUžbenih organizacij, društev in drugih združenj delovnih ljudi pa 12. Politični izvršilni organ občinske konference SZDL bo predsedstvo, ki bo štelo 21 članov. Eno četrtino članov predsedstva lahko predstavljajo tudi volilci, ki niso člani občinske konference SZDL; Izmed svojih članov bo
nudil gostovanje mladincu iz Francije ali Nemčije, pa bodo ti stroški znašali le dobro četrtino. Podrobnejša navodila dobijo vsi, ki bi radi letovali v Vienni ali Esslingenu na občinski konferenci ZSMS Velenje.
izvolilo predsedstvo tudi 7 do 9 članski izvršilni odbor. Poleg tega bodo v občinski konferenci predvidoma delovali še naslednji sveti: za družbeno ekonomske odnose, za vzgojo, kulturo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskave, svet za zdravstvo in socialno politiko, za kmetijstvo in gozdarstvo, za vprašanje organiziranosti SZDL in za družbenopolitično dejavnost žensk. Ustanovili pa bodo tudi več koordinacijskih odborov.
Konstituiranje občinske konference SZDL bo v velenjski občini končano predvidoma do srede tega meseca.
Zbor pri bolnišnici Trška gora
SLOVENJ GRADEC, 6. JUNIJA — V okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Slovenj Gradec ter v počastitev 30-letnice zmage nad okupatorjem in osvoboditve bodo jutri, v soboto 7. junija, ob 15. uri odprli prenovljene partizanske bolnišnice pod Malo Kopo na Zahodnem Pohorju.
Slovesnost bo pri partizanski bolnišnici Trška gora, kjer se bodo zbrali skupaj z vodjem bolnišnic dr. Ivom Kopačem - Pavčkom, bolničarji, intendanti, ranjenci in drugi, da obudijo spomine na delo partizanske sanitete pod Malo Kopo.
Pozneje bo pri Popijalu na Zgornjem Legnu partizansko srečanje.
Mednarodna izmenjava mladine
Letos bosta v Velenju od 28. junija do 12. julija skupini iz Vienne in Esslingena, velenjski mladinci pa bodo prebivali v Franciji od 12. do 16. julija ter v Nemčiji od 9. do 23. avgusta.
Pogoj za udeležbo v tej mednarodni izmenjavi je starost od 17 do 27. leta ter članstvo v zvezi mladine.
Stroški bivanja bodo v obeh mestih za štirinajst dni 1.200 dinarjev, če pa bo interesent
■v.v.
v.v
.v.v
.v.v.
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje
Gostje iz Splita pred skupščino občine Velenje
Pot na Šaleški grad
Velenjsko turistično društvo si že precej časa prizadeva, da bi zaščitilo Šaleški grad pred nadaljnjim razpadanjem. V ta namen so pred tremi leti ustanovili poseben odbor, ki je medtem zbral v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo v Celju nekaj zgodovinskih podatkov in opravil fotogeometrično slikanje tal.
Velika želja odbora je, da bi stolp z njegovimi glavnimi objekti rekonstruirali, jugovzhodni del gradu nad Gorico pa bodo le nakazali ter na tem prostoru uredili lep park.
Kot predvidevajo bodo v pritličju stolpa uredili poseben sprejemni prostor z okrepčili za izletnike, v prvem nadstropju pa naj bi bila spominska soba.
V sklop del za obnovo gradu sodi tudi ureditev poti do stolpa. Tako so prejšnji teden začeli urejati zasilno pot, kasneje, ko bo zgrajen predor pod gradom, pa bodo napravili udobnejši dostop. Vzporedno z restavriranjem gradu, bo tekla še akcija za zaščito vasi, katero želijo ohraniti takšno kot je bila pred sto leti. Potem ko bo promet proti mislinjski dolini tekel skozi predor, bo cesta skozi vas prijeten prostor za večerne sprehode občanov.
Z vso vnemo so se v Šaleku lotih preureditvenih in drugih del pri stolpu Šaleškega gradu
Julija lani ob prazniku vstaje slovenskega naroda je Velenje obiskala delegacija zveze rezervnih vojaških starešin iz Splita. Ob tej priliki so predstavniki splitske in velenjske organizacije podpisali listino o pobratenju. Ob tem so se zavezali, da si bodo prizadevali razširiti sodelovanje tudi na druga področja in s tem še bolj okrepili bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi. Prav pobratenje med omenjenima organizacijama je vplivalo na to, da je prišlo do stikov tudi med predstavniki občinskih skupščin Splita in Velenja.
Po obisku predstavnikov skupščine občine Velenje v Splitu, je 28. maja prejšnji mesec obiskala Velenje petčlanska delegacija iz Splita, ki so jo sestavljali predsednik skupščine Vidjak Vjekoslav, predsednik izvršnega sveta Ante Skata-retiko, predsednik ZRVS Dušan Veselinovič in direktorja splitskih podjetih Termofriz in IRET-Radio elektronske naprave Split Ante Biuk ter Pero Goste iz Splita je najprej ^Hpl " predsednik velenjske občine Nestl Žgank ter jih skupaj z drugimi predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta seznanil z gospodarskim in družbenim razvojem doline. Vsi uspehi, ki jih je dosegla občina Velenje, so naredili na predstavnike tega splitskega mesta izreden vtis. Še posebej jih je presenetil podatek, da je v Šaleški dolini zaposlenih kar 18.000 ljudi.
Po prisrčpem sprejemu v prostorih skupščine občine Velenje, kjer je tekla beseda o možnostih tesnejšega sodelovanja med gospodarstvoma obeh mest, so si gosti ogledali TGO Gorenje. S predstavniki te največje delovne organizacije v Šaleški dolini so načeli tudi vprašanje sodelovanja med Gorenjem in splitskim Termo-fizem. Dogovorili so se, da se bodo predstavniki obeh organizacij sestali še pred 15. julijem, se podrobno, seznanili z razvojnimi programi obeh podjetij ter skušali ugotoviti možnosti sodelovanja termofriza in Gorenja.
Bo »Severni kurir« spet najboljši?
To soboto, 7. junija, bo pri „Pavčkovi mami" na Zgornjem Legnu v organizaciji taborniškega odreda „Severni kurir" iz Slovenj Gradca V. tekmovanje za „Šavčev memorial". Tekmovanje prirejajo taborniki iz Slovenj Gradca v spomin na Jožeta Šavca, borca NOV in rezervnega vojaškega starešine, dolgoletnega predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec ter aktivnega družbenopolitičnega delavca, ki je vodil kot komandant koroškega mladinskega odreda „Svobodno Pohorje" mlade na pohodu na slovesnost v Ribnici na Pohorju, kjer mu je odpovedalo srce.
V tekmovanju za „Šavcev memorial" so bili doslej najuspešnejši taborniki odreda „Severni kurir" iz Slovenj Gradca, ki so trikrat zmagali.
Udeleženci tekmovanja, vseh ekip bo blizu 20, se bodo zbrali v soboto, 7. junija, pred hotelom Pohorje v Slovenj Gradcu, tekmovanje pa se bo začelo ob 9,30. Tekmovanje bo v streljanju z zračno puško (ekipa bo štela po 5 članov), lokostrelstvu (tekmujejo 5 članske ekipe), postavljanju in podiranju šotora „Tabornik" (4 člani) in orientaciji (ekipo bo sestavljalo 5 članov). Tekmovalci bodo odgovarjali tudi na vprašanja o XI. SNOUB Miloš Zidanšek - Pohorski ter o Pavčkovih partizanskih bolnišnicah na Pohorju.
Popoldne je splitska delegacija obiskala še rudsKški šolski center in R£K, zvečer pa so si ogledali še velenjska knjižnico, kjer jim je gimnazijski pevski zbor zapel nekaj pesmi. Predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skopnoti Ivan Marin jih je ob tej priliki seznanil s kulturno dejavnostjo v občini.
Na slovesni večerji v hotelu Paka je predsednik Nestl Žgank predlagal, da bi podobno kot organizaciji ZRVS Splita in Velenja tudi skupščini obeh mest podpisali listino o pobratenju. To naj bi storili že 13. oktobra ob prazniku osvoboditve mesta Split.
18. junija seja Občinske konference ZK Slovenj Gradec
Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec je na svoji zadnji seji, ki je bila 28. maja, sklenil, da bo seja Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec, na kateri bodo ocenili uresničevanje sklepov IV. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Mislinjski dolini, v sredo, 18. junija.
Na seji so se dogovorili za metodo priprave ocene uiesničevanja sklepov IV. seje CK Zveze komunistov Slo-venije. Več delovnih skupin bo pripravilo oceno razmer v občini, o kateri bo, še pred sejo Občinske konference ZKS Slovenj Gradec, razpravljal Komite OK ZK Slovenj Gradec.
Slovenjgraški Komite Občinske konference ZK je na zadnji seji pregledal še uresničevanje sklepov Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Slovenije o nadaljnjem razvoju delavskih univerz ter uresničevanje družbenega dogovora o štipendijski politiki v občini.
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
obvešča vse ljubitelje MINIG0LFA, da igrišče redno posluje in vabi v naravo staro in mlado. Igrišče MINIG0LFA je odprto vsak dan od 14. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 10. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Cena vstopnine za mladino 2 dinarja, za odrasle 3 dinarje, ob nedeljah in praznikih za vse enako 3 dinarje.
Tekmovanje za »nagrado 1975« bo v torek, dne 17. junija, ob 14. uri. Igralce vabimo, da prično s treningi. 2ELIM0 VAM VELIKO RAZVEDRILA!
M0T0KR0S PRVIKRAT V ŠALEŠKI DOLINI
Proga bo odlična
Še slab mesec- nas loči od velikega mo-tokros tekmovanja, ki ga bo organiziralo Avto-moto društvo Velenje v počastitev praznika rudarjev. Na tem prvem motokros tekmovanju v Šaleški dolini bodo nastopili najboljši tekmovalci iz vse Slovenije na 250, verjetno pa tudi na 125-kubičnih motorjih. Po prvotni zamisli naj bi bilo to zanimivo tekmovanje, ki bo prav gotovo pritegnilo veliko število gledalcev, na strminah. za Šalešim gradom. Medtem pa je društvo odkrilo še boljši prostor, ki je poln strmin ter spustov, zaradi česar bo tekmovanje v motokrosu še toliko bolj privlačnejše. V ponedeljek popoldne je novo progo v Trebiškem (za Vegra-dovim kamnolomom v Paki) preizkusil tudi eden najboljših tekmovalcev v motokrosu v Jugoslaviji Milko Vesenjak iz Orehove vasi. Z njim je v Velenje pripel tudi Franc Fingušt, ki je bil še do nedavnega predsednik komisije za motokros v Jugoslaviji.
Milko Vesenjak, ki je trenutno drugi v | Jugoslaviji, je, potem ko je nekakrat prevozil teren v Trebiškem, dejal, da je proga zelo atraktivna, precej zahtevna in - kar je še | posebej razveseljivo — za gledalce zelo pregledna. „Boljše proge si ne morete zamisliti", I je menii Franc Fingušt in dodal, da so v Šaleški dolini vsi pogoji, da to tekmovanje postane tradicionalno.
Do prostora, kjer bo 4. julija veliko tekmovanje v motokrosu za nagrado Velenja, je I speljana makadamska cesta, tako da tisti | gledalci, ki bodo hoteli priti v Trebiško s svojim avtomobilom, glede tega ne bodo imeli težav. Organizatorji tekmovanja pa bodo poskrbeli tudi za občane, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, saj jim bodo omogočili prevoz z lokalnimi avtobusi. Pokrovitelj tek- J movanja bo Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje.
Že prva poizkusna vožnja Milka Vesenjaka je pritegnila veliko gledalcev
F
9 IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC ft IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
IZJAVA PETRA PLANINSCA, DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA, PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU MISLINJSKE DOLINE:_
Želja in obveznost
SLOVENJ GRADEC 2. JUNIJA - ob prazniku občine Slovenj Gradec smo zaprosili predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomiranega inženirja Petra Planinšca za izjavo o oceni uspehov, ki so jih dosegli v Mislinjski dolini v zadnjem razdobju, in pa seveda o razvojih načrtih.
Peter Planinšec, diplomirani inženir, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Slovenj Gradec
„Že v lanskem letu so se naše gospodarske organizacije odločile, da morajo v korak z ostalim gospodarstvom, v korak s časom, če hočejo zadovoljiti vse potrebe, ki jih narekujejo prizadevanja za hitrejši razvoj naše občine. Ob tem moram poudariti, da so se delovni kolektivi skupaj z vodstvi resno lotili nalog in smelo začrtali prihodnji razvoj.
i IZ GOVORA SEKRETARJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENJ GRADEC, MrTJE HORVATA, NA ZBOROVANJU NA SELAH PRI SLOVENJ GRADCU:_
OF je pognala neuničljive korenine
„Letošnje praznovanje našega občinskega praznika poteka v znamenju 30>letnice zmage nad fašističnim okupatorjem, 30-ietnice zmage protifašistične koalicije v drugi svetovni vojni.
Za nas pa pomeni ta zmaga in ta jubilej še dosti več. Za delavski razred in delovne ljudi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti pomeni ta 30-letnica obenem 30-letnico zmage oboroženega dela socialistične revolucije, v kateri so delovni ljudje, antifašisti in patrioti, združeni v Osvobodilni fronti in pod vodstvom Komunistične partije, vzpostavili oblast ljudskih množic.
Našo domovino so zato letos že v teh nekaj mesecih preplavile številne slovresnosti, na katerih pripadniki vsseh narodov in na--rodnosti mmožično in ponosno proslavljamo obletnico te velike zgodovinske zmage našega delavskega razreda. Zmage, katere razsežnosti postajajo s hitrim vsestranskim razvojem naše sa-
Mitja Horvat
moupravne socialistične skupnosti in vedno novimi ter večjimi pridobitvami vse večje za vse naše delovne ljudi.
Cena tega boja za svobodo in novo oblast je bila visoka, a častna. Tudi občani Mislinjske doline smo ponosni na delež, ki so ga prispevali naši občani tu med Pohorjem in Karavankami k tej veliki zmagi, in zato ne dovolimo, da bi kdorkoli zmanjševal vlogo našega prispevka k zmagi nad fašizmom, naše borbe, ter prelite krvi naših delovnih ljudi za svojo svobodo.
Že v letu vstaje vseh jugoslovanskih narodov je Osvobodilna fronta tudi v Mislinjski dolini pognala neuničljive korenine, ki so se razpredale med Pohorjem, Uršljo in Graško goro, med Slovenj Gradcem in Mislinjo.
Zapokale so prve partizanske puške.
Že v tem letu je okupator iz Mislinjske doline izselil večje število narodno zavednih ljudi, spomladi 1942 pa so v Mariboru pod okupatorjevimi streli padli prvi talci iz naše občine.
Ko se je poleti 1942 preko Gorenjske in Koroške k nam prebil Kranjčev bataljon in prerasel kmalu v Pohorski bataljon, so se oborožene akcije proti okupatorju v naši dolini stopnjevale. Komandant II. grupe odredov Franc Rozman - Stane je cenil sposobnost in aktivnost Pohorskega bataljona in ga ob koncu leta 1942 pogosto srečujemo med temi borci. Okupatorja in njegove sodelavce so akcije Po-
horskega bataljona vznemirjale, zato je Pohorje sistematično obkoljeval in prečesaval do tragičnega 8. januarja 1943, ko je Pohorski bataljon do poslednjega moža izkrvavel na Osan-karici.
Toda boj se je nadaljeval Štab IV. operativne cone je z ustanovitvijo XI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade „Miloš Zidansek - Pohorske" na Pohorju ob obletnici tragedije Pohorskega bataljona dokazal, da kljub odločnemu prizadevanju in neusmiljenim repre-salijam, partizansko gibanje na Pohorju ni zamrlo, ampak nasprotno, dobivalo vse večji razmah in vse večji zagon.
2. junija 1944, na dan, v spomin na katerega praznujemo v naši občini svoj občinski praznik, je Zidanškova brigada v času velike sovražne ofenzive izbojevala na Pohorju eno največjih vojaških zmag na našem področju. V bitki, ki je trajala od jutranjih ur pozno v noč, je brigada Miloša Zidanška dokazala, da je moč borcev in ljudstva prerasla v tako silo, da je morala iz pohorskih gozdov bežati tudi do zob oborožena nemška vojska. Ko govorimo o narodnoosvobodilni borbi pri nas, pa moramo omeniti tudi številne partizanske tehnike in močno razvito partizansko saniteto. Bogati gozdovi Pohorja, Uršlje in Graške gore z zavednimi domačijami, so nudili varno zavetje in dobro oskrbo ranjencem in partizanskim bolnišnicam. Po tem je bila narodnoosvobodilna borba v Mislinjski dolini brez dvoma izredno značilna.
Kljub močnemu sovražnikovemu pritisku, zasledovanju in represalijam so ostale ves čas skoraj vse partizanske tehnike in bolniške postojanke neodkrite. Z veliko iznajdljivostjo, pogumom in tveganjem so naši domačini dnevno zbirali hrano, zdravila in drug material za več sto borcev, ranjencev in aktivistov.
Naši pogledi ob jubilejni 30-letnici zmage pa seveda niso uprti samo v čas, ko se je za nacionalno in socialno osvoboditev bilo treba boriti z orožjem v rokah, za ceno lastnega življenja, ampak so uprti tudi v številne pridobitve in dosežke v tem 30-letnem obdobju, ki nas že loči od zmage nad okupatorjem. Na to, kar smo dosegli -svobodni in neodvisni v naši samoupravni socialistični družbi, ki smo jo sami zasnovali in organizirali.
V teh trenutkih slovesnega praznovanja 30-letnice naše velike zmage nas ob globokem spoštovanju do velikih žrtev, ki so bile zanjo potrebne, preveva zadovoljstvo, da te žrtve niso bile zaman. Da se ideali, za katere je moralo dati življenje 1,700.000 naših ljudi, hitro uresničujejo in da skrbno negujemo in razvijamo vse pridobitve narodnoosvobodilne. borbe in socialistične revolucije
Z zadovoljstvom lahko v občini ugotavljamo, da prav ob praznovanju našega občinskega praznika v letošnjem letu beležimo kup novih otvoritev novih proizvodnih prostorov.
Tako odpira Slovenijales -. Tovarna meril popolnoma nove proizvodne prostore v skupni površini približno 5.000 m 2. Nadalje se je tovarna Gorenje -Fecro že v lanskem letu vključila v smeli razvoj, kije perspektivno začrtan. Gozdarstvo in lesna industrija, .Lesna", Slovenj Gradec prav te dni pošilja na tržišče nove proizvode in mislim, da bo lahko zadovoljila vse potrošnike lesa in ostalih lesnih proizvodov.
Ne bi bili pOpolni, če ne bi omenili še ostalih področij, kot Tovarna usnja, ki bo dala proti-koncu leta v pogon nove prostore in povečuje za skoraj 100% proizvodnjo, „Nova oprema" in druge.
Ob tem pa je treba podčrtati in poudariti, da delovni kolektivi hkrati, ko se smelo opredeljujejo za prihodnji razvoj, prispevajo dobršen del sredstev, in sicer 2 % od bruto osebnih dohodkov, za naložbe v negospodarstvu. S tem denarjem, oplemenitenim še z 2 % krajevnim samoprispevkom občanov, rastejo po naši dolini nove šole, vrtci, kilometri novih cest, posebna šola in pa zdravstveni dom. V Mislinji ga prav za občinski praznik odpiramo, v Slovenj Gradcu pa že kaže svoje obrise za bodoče boljše delo zdravstvenih delavcev, kakor tudi za čim boljše počutje oziroma zdravljenje naših delovnih ljudi.
Mislim, da bi ob tem, ko beležimo uspehe v lanskem oziroma v preteklih letih, ne bi povedal vsega, če ne bi tudi
poudaril, da pa se temeljito pripravljamo za naš srednjeročni plan do leta 1980. Želimo, da bi z letom 1980, in mislimo, daje to naša obveza, bili izenačeni v republiki, da bi bil takrat naš družbeni proizvod na poprečju republike, da bi bili naši delovni ljudje in občani deležni vsega tega, kar so deležni občani v razvitejših občinah in pa povsod tam, kjer že imajo vse stvari urejene.
Ob tem moram poudariti, da se trenutno še vedno vozi na delo izven občine nad 1.500 občanov in da v kratkem času vsem, ki bi se želeli zaposliti doma, te želje ne bo mogoče uresničiti. Ob tem pa računamo da bi se v prihodnje število zaposlenih letno povečalo za okrog 4,5 do 5 %. To obvezo smo zapisali tudi v izhodiščih za srednjeročni razvojni načrt!"
za praznik
„ Vsem delovnim ljudem in občanom občine Slovenj Gradec čestitam v imenu Skupščine občine Slovenj Gradec, v imenu vseh občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in v svojem imenu za letošnji občinski praznik Mislinjske doline.
V jubilejnem 30, letu zmage nad fašizmom in osvoboditve ugotavljamo tudi v naši partizanski Mislinjski dolini velike uspehe, ki smo jih dosegli pri izgradnji naše samoupravne socialistične skupnosti. Te uspehe je omogočila naša enotnost in odločenost za hiter gospodarski in družbeni razvoj.
Enotni se lotevamo oblikovanja novega srednjeročnega razvojnega načrta, ki mora zagotoviti nadaljnji napredek v vseh področjih ustvarjanja in življenja.
Naj bo naš letošnji občinski praznik nova spodbuda prizadevanjem za prihodnji še hitrejši samoupravni, gospodarski in družbeni razvoj občine Slovenj Gradec."
IVAN URŠIČ, diplomirani inženir, predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec
Pripadniki Šerceijeve in Zidanškove pohodne enote, udeleženci „Pohoda po partizanskih poteh Mislinjske doline."
SLAVJE NA SELAH PRI SLOVENJ GRADCU:
ZBOR BORCEV, AKTIVISTOV/ MLADINE IN DELOVNIH UUDI
SELE PRI SLOVENJ GRADCU, 1. JUNIJA - Na Selah pri Slovenj Gradcu, kjer so pripadniki Šerceijeve in Zidanškove pohodne enote zaključili tridnevni „Pohod po partizanskih poteh Mislinjske doline", osrednjo prireditev v občini Slovenj Gradec v počastitev 30. obletnice zmage nad fašizmom in osvoboditve ter eno od prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Mislinjske doline, je bilo opoldne veliko ljudsko zborovanje.
V tej partizanski vasici pod vznožjem Uršlje gore so se zbrali zraven pripadnikov Šercerjeve in Zidanškove brigade tudi številni borci in aktivisti, mladi in delovni ljudje in številnih krajev Mislinjske doline.
Slavnostni govornik na zborovanju je bil Mitja Horvat, sekretar komiteja Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec, ki je še posebej podrobno orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Mislinjski dolini.
Partizansko slavje na Selah so združili z odprtjem telefonske zveze. O pomenu te pridobitve je spregovoril direktor Podjetja za PTT promet Maribor Martin Pre-voršnik, ki je naglasil, da so delovne skupnosti temeljnih organizacij združenega dela Podjetja za PTT promet Maribor v .letošnjem jubilejnem letu slavile na Koroškem tri pomembne delovne zmage. Tako so odprli nove poštne prostore za ATC na Muti, nove poštne prostore so uredili na Prevaljah zdaj pa so s telefonsko kabelsko linijo, ki bo imela 12 priključ-
kov, povezali s svetom še Sele. O pomenu telefonske zveze je spregovoril tudi predsednik krajevne skupnosti Sele - Vrhe, diplomirani inženir Mirko Grabnar, predsednik Občinske konference SZDL Slovenj Gradec, Oto Sekavčnik, pa je po telefonu posredoval na Radio Slovenj Gradec (ki je partizansko slavje neposredno prenašal) pozdravno pismo udeležencev zborovanja predsedniku Titu.
V kulturnem programu pa je sodelovala tudi poštarska godba iz Maribora.
Na Pežlovem vrhu pa so pozneje odprli kočo Lovske družine Slovenj Gradec.
• Novo v sindikatih
V četrtek, 5. junija,,je bila v Slovenj Gradcu plenarna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri so razpravljali o gospodarskih gibanjih v Mislinjski dolini v prvih mesecih letos, o pogramu uresničevanja celodnevne šole ter o uresničevanju štipendijske politike ter družbenega dogovora o štipendijski politiki v občini.
Danes, 6. junija, pa bo seja Občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenj Gradec, na kateri bodo govorili o programu celodnevne šole, o samoupravnem spora-
zumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o finančnem načrtu Občinske izobraževalne skupnosti Slovenj Gradec.
• Podeljene
»Srebrne plakete ZRVS«
Na slovesnosti na Selah pri Slovenj Gradcu je Občinski odbor Zveze rezervnih vojašnih starešin Slovenj Gradec podelil 10 „Srebrnih plaket ZRVS".
„Srebrne plakete Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije" so prejeli: EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC, -ta sicer za sodelovanje z obmejnimi enotami JLA,
za razvijanje tradicij NOB ter za sodelovanje v akcijah ZRVS, KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZRVS ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU, za dosežene uspehe pri realizaciji obveznega usposabljanja članov ZRVS in za izvedbo drugih akcij, ter TABORNIŠKI ODRED „SEVERNI KURIR", in to za zgledno obujanje tradicij NOB ter sodelovanje v številnih akcijah.
Plaketo je prejelo tudi 7 rezervnih oficirjev, borcev NOV, ki so vseskozi doslej opravljali številne odgovorne naloge: FRANC BELIŠ, VASILJKO MARKOVIC, IVAN PACNIK, LUDVIK PUŠNIK, ALOJZ SLEMNIK, KAREL VRANJEK in HINKO ZDOVC.
PO KOROŠKI
#	30 let gimnazije Ravne na Koroškem
V soboto, 7. junija, bodo osrednje slovesnosti ob 30. obletnici Gimnazije Ravne na Koroškem. OB 10. uri bo pred gimnazijo proslava, na kateri bosta govorila ravnatelj Gimnazije Ravne na Koroškem, profesor Tone Golčar, in dr. Drago Plešivčnik, komandant 1. mladinske delovne brigade, ki je gradila gimnazijo, zatem pa bo izveden priložnosti kulturni program.
Ob 30-letnici ravenske Gimnazije bodo odprli še razstavo o rasti in delu šole, popoldne bo na Rimskem vrelcu v Kotljah srečanje maturantov, brigadirjev in gostov.
•	86 novih članov Zveze komunistov
Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v Domu železničarjev na Ravnah na Koroškem prejšnji četrtek, 29. maja, so sprejeli v Zvezo komunistov 86 novih članov, 16 starim komunistom, ki so v Zvezi komunistov 30 in več let, pa so podelili zlate značke Zveze komunistov Jugoslavije.
IMAŠ ROMAN
33
Nekajkrat sta obkrožila otok, se vednO niže spuščala nad skalnate zalive z dolgimi, peščenimi plažami, posajenimi z rožnatimi, modrimi in rumenimi strehami, nato pa se spustila naprej, da sta se ustavila prav ob bleščečem, kristalno modrem moiju.
„To je britansko ozemlje," je rekel in ugasnil stroj. „Ker nimava potrebnih viz in vi nimate niti kovčka, je bolje, da takoj poiščeva mojega prijatelja in ta bo .uredil vse potrebno."
Yuki je stopila z njim do vrat letala. Benvald je pograbil potno torbo in odšla sta v letališko stavbo, kjer so ju pričakali cariniki in policaji.
• RONALD KIRKBRIDE
hah se zbira deževnica in se po žlebovih odteka v vodnjake pred hišami.
Nato je taksi s truščem zapeljal z glavne ceste in za ovinkom ustavil. Yuki se je znašla v majhnem zalivu, polnem ribiških ladij, ki so v lahkem vetru s svojimi rdečimi modrimi in rumenimi jadri bile videti kot velikanski metulji. V daljavi na moiju so bile večje ladje vseh velikosti in barv, na koncu zaliva pa se je kot diamant na popoldanskem soncu bleščal hotel Glencoe z bazenom, obkroženem s palmami in zastavami na jahtah, ki so mirno stale na moiju.
„Oh, zdi se mi, da je zelo lep otok!" je vzkliknila Yuki. Gospod Benvald je iskal po žepih drobiž.
18.
Barkača je stala bolj zunaj na moiju, njena jadra pa so lahno plapolala v vetru. Bila je večja od drugih ladij, ki so
JUKI OKANO
„Hi!" je zaklical Benvald. „Iščem Joeja Fritha. Najbrž je v kontrolnem stolpu."
„Ime, prosim? "
„Judsov P. Benvald."
„Je ta dama pripotovala z vami? "
„Tako je. Sva na poti v Puerto Rico, a nama je zmanjkalo goriva, Joe je moj partner. Poiskrbel bo za vse potrebno."
„Pa ne nocoj. Danes ni v službi. Ne bo ga do sedme ure jutri zjutraj." Obrnil se je k Yuki. „Potni list, gospodična!"
Yuki mu ga je ponudila. Uradnik je prebral po njem in odgovoril. „Nimate vize za Bermude? "
„Potem bova pač odpotovala v Puerto Rico, ne? " je vprašala ponižno.
..Odpotovala sva z veliko ' naglico," je pričel pojasnjevati Benvald. „Ničesar nimava za prijaviti, niti denarja niti prtljage, samo kar vidite tukaj. Ne morava se odpeljati dalje, dokler ne dobim Joeja. Stanuje na bar-kači v Salt Kettlu.
„To dobro vem."
..Pustite naju skozi in dam vam častno besedo, da bova jutri zjutraj že pred osmo uro zapustila otok. Tu ni kaj storiti, razen, če želite, da presediva tukaj vso noč. Za jamstvo imate moje letalo." '
Uradnik je pogledal oficirja.
„Kaj menite, narednik? "
„Saj dobro veste, da ne moreta iti daleč, gospod Cooper, kajne? je vprašal.
..Seveda vem."
„Prav. Mike, pazil bom nanju."
Pred letalsko stavbo sta najela taksi in zaprosila' šoferja, naj ju odpelje v Salt Kettle. Bila je čudovita pot med oleandri hibiskusi v polnem razcvetu na obeh straneh ceste. Yuki je opazila grozde banan, ki so viseli na palmah, pobočje pa je bilo vse pojno ceder. Po poljih je bilo na tisoče grmov žarečih v ognjenordečih cvetovih, modre in rožnate hišice pa so obkrožale vasici Jutranja zaija in Bougainvellaea.
Peljala sta se mimo tako lepih stanovanjskih poslopij,, kakršnih Yuki še ni videla, stoječih na visokih skalah nad morjem, pod njimi pa so le žele plaže, pokrite z deviško belim peskom. Vse hiše so bile pokrite s stop-ničarskimi kamni in ko je šoferja vprašala, zakaj to, ji je pojasnil, da je otok vulkanska tvorba in nima izvirov sveže vode. Po teh kamnitih stopnicah na stre-
jo obkrožale, vse v vrvežu za popoldansko vožnjo. Povsod okrog pisanih hišic so bile zasidrane iahte.
„Joeja ni doma," je rekel gospod Benvald in pokazal na napol zavešena okna. ..Najbrž je na tekmovanju. Vrnili se bodo ob sončnem zahodu in se ga nacukall na terasi Glencoa."
..Nacukali? "
,,Oh, ruma, ki ga boste še zelo pogosto srečali v teh krajih. Pojdite, gospodična Okano - si ga bova natočila kozarček. Jaz ga imam vedno dovolj na zalogi."
Potegnil je nek čolniček k obali, ji pomagal vanj, prinesel še svojo potovalno torbo in zaveslal proti bar-kači.
Bila.je res lepa ladja, ena najlepših, kar jih je Yuki kdaj videla na moiju. Medtem, ko je gospod Benvald privezoval čoln, je stopila na palubo in se zastrmela v visok jambor, ki se je s kon^ cem skoraj dotikal neba. Nato pa je stekla po stopnicah in se zastrmela v lično urejeno prebivališče ter bila zmedena, kakor prej v letalu. V enem kotu je bil plinski štedilnik, pečica in ognjišče. Naprej je bil salon s tremi pogradi in zložljivo mizo, za njo pa umivalnik in še dlje vrata v stranišče. Na drugi strani pa majcen, ličen bar s hladilnikom.
,,Heh, kar majcen hotel, kajne?" je pripomnil gospod Benvald, ko je prišel po stopnicah navzdol. „Zdaj pa na zdravje za pogumno potovanje!"
,,Bova čez noč ostala tukaj? "je vprašala.
„Joe naju bo že kam porinil. Razen, če bi hoteli plačati sobo z balkonom v prekrasnem Glancou. Ne morem reči, da imajo nizke cene."
„Bom še premislila," je odgovorila Yuki. „Najprej se bova spoznala z vašim prijateljem, ne? "
Benvald je vzel iz hladilnika kocke z ledom. Yuki ni vedela, če bi ji pijača pri-jala ali ne. Zaradi čudnega občutka v želodcu je naenkrat ugotovila, da od zajtrka še ni nič pojedla. Bila je lačna kot volk. Poleg tega pa ji je bilo vroče in čutila je, da^e po štirih urah vožnje z letalom vse neprijetno lepi nanjo in se z grenkobo spomnila, da je kovček pustila v trgovini v New Yorku. Ostalo je je le, da se med tem, ko Benvald preiskuje omare, zapre v stranišče, sleče spodnje perilo in nogavice ter vse skupaj opere v umivalniku.
Kitajska atomska b
Kitajska je dežela, ki je na področju znanosti in tehnologije nedvomno napredovala. Od prejšnjega režima je podedovala samo peščico inštitutov. Do leta 1963 je njihovo število naraslo na 112 in mnogi znanstveniki so se ukvaijali s temeljnimi raziskavami.
Eksplozija prve kitajske atomske bombe
Mao Tse Tungova doktrina seveda ni podpirala ustanavljanja in utrjevanja znanstvenih centrov, v katerih bi delala samo tako. imenovana znanstvena elita. Nasprotno, znanost naj bi postala množična, v raziskovalnem delu naj bi sodelovalo čim več ljudi. Mao Tse Tung je prepričan, da je to najkrajša pot do gospodarskega razvoja. Kakšni so torej uspehi?
Med leti 1955 do 1962 seje število kitajskih znanstvenikov in inženirjev povečalo od šest-
deset tisoč na dva milijona štiristo tisoč. Številka je še večja, ' če upoštevamo zdravstveno osebje. Od leta 1949 se je na Kitajskem izšolalo okrog dva milijona strokovnjakov različnih tehničnih in znanstvenih panog. Tuji strokovnjaki, ki so obiskali Kitajsko, so dobili vtis, da v laboratorijih in raziskovalnih centraih niso dosegli nič posebnega, razen v nekaterih izjemnih primerih. Takšna izjema je sinteza insulina, ki je pred leti močno presenetila zahodni znanstveni svet. Vendar
Prijetne in neprijetne gospodinjske novosti
Vprašanje vsekakor ni odveč. Poplava vseh vrst mehanizacije in avtomatizacije v gospodinjstvu nekaj takšnega skoraj zahteva. Velikim gospodinskim pomočnikom — hladilniku, pralnemu stroju, bojlerju, električnemu ali plinskemu štedilniku, sesalcu in loščilcu ter pomivalnemu stroju, se pridružuje množica majhnih, vedno bolj specializiranih strojčkov in napravic.
Dve kažeta naši sliki. Na prvi je kuhalnik za kuhanje
jajc, ki zna kuhati trda in mehka jajčka z vsemi vmesnimi stopnjami. Jajca kuhajo v pari, stopnjo, do katere se skuhajo pa določa količina vode, ki jo nalijemo v iz-parilni prostor. Ko voda iz-pari, se kuhalnik sam izključi, obenem pa se oglasi brenčalo, ki pokliče gospodinjo.
Napravica na drugi sliki je močno podobna strojčku za striženje las, služi pa za lupljenje krompirja, kumar, sadja in podobno pa tudi za
rezanje sadja in zelenjave na drobne rezine.
Obe odvzemata gospodinji nekaj dela, zato pa ji naložita najbrž precej novega. Tako kot ostale, moramo ti dve napravici vedno znova čistiti; vzdrževati in popravljati.
Ljudje pa jih vseeno vedno bolj kupujejo, večinoma kot drobna darila. Seveda je veliko vprašanje, če postaja s tem gospodinjsko delo manj zamudno.
ljubitelji piva, pozor!
Ugledna britanska zdravniška revija je pred kratkim objavila članek, ob katerem ne zmajujejo z glavo samo zdravniki. Članek namreč poroča o raziskavah dogajanj v organizmu hudih pivcev piva in dokazuje,
da njihovih težav, slabosti, pomanjkanja orientacije, omotice, nemira in celo globoke nezavesti, sploh ne smemo pripisovati zastrupljenju z alkoholom, temveč zastrupljenju z vodo!
Kako umazan je denar
Mislimo predvsem na papirnat denar in na umazanijo, ki se ga prime med kroženjem iz rok v roke.
. Francoska doktorica farmacije Yvonne Yund se je lotila bankovcev po deset frankov in ugotovila, da je na vsakem najmanj 40.000 mikroorganizmov, največ na robovih in vogalih. Ti mikroorganizmi so bakterije, plesni in kvasnice - in doktor Yundova ni med njimi našla niti enega - začuda, ki bi bil človeku nevaren.	_
To pa seveda še ne pomeni, da papirnat denar ne more biti idealno sredstvo za prenašanje škodljivih mikroorganizmov.
Hudi pivci piva, ki so jih opazovali, pospravijo dnevno štiri do pet litrov piva. Organizem izloča velike količine odvečne vode z urinom, ta pa odnaša iz telesa natrij in prav pomanjkanje natrija je začetek vseh težav, za katere je značilno pomanjkanje antidiuretičnih hormonov, ki povzroča akutno hipotonijo.
Ob tem so naleteli .še na eno presenečenje. Nevrološke motnje, ki so jih ugotovili pri prekomernem uživanju piva, so namreč v marsičem podobne motnjam, ki nadlegujejo sladkorne bolnike. Za sladkorno bolezen je namreč značilna huda žeja, posledica žeje pa je prekomerno uživanje vode, to pa prinaša neprijetnosti, nad kaferimi se pritožujejo sladkorni bolniki.
Tudi vodo je treba piti v zmernih količinah!
vse kaže, da kitajski znai stveniki polagajo temelje dolgi ročnim raziskovalnim progi mom. Instituti so večinon dobro opremljeni, mnogo opn me je kupljeno v tujini in si delavci sproti dobivajo širo izbor strokovnih revij.
Razvoj znanosti in tehnikei spremljale tudi napake, kijih morala država drago plačat Kljub vsemu pa je tudi Kitajsl prispela v atomsko dobo. D( stvo, da ima atomsko bombi lahko pojmujemo kot posebe primer v razvoju kitajske tel nologije.
Atomska bomba je postal simbol moči kitajskega narod Tudi Kitajska ima pri svoj«
Ameriška
Pripovedujejo, da je Ai denost: začeli so s pravo naenkrat radi imeli čim Listajo stare knjige, išče časopisih in revijah so pomagajo bralcem pri nj navijati posebne, agencije, rodbinskih zvez. Samo Na tedensko okrog štiri tisoč pojasnila in sporočila o svc
Pravkar je prispel na i bo odslej vsako soboti Ijevanki. V Veliki Brit; vlogo podelili posebno jj Kojak pa se ne brani i filmskih delih. Na prizorih, ki se precej nadaljevanki. Prizora sta| sliki je z igralko Arling 1 sliki pa v prizoru vojno a
BBHR
■ M A	/iAVMAllin^l
zapuščena domovina
Nekaten med njimi (Smoljan in Torbar) so izginili in niso prišli v Nikšič.
Tako se je število ministrov še zmanjšalo - kar pa je bilo v tistem trenutku že čisto brez pomena, kajti tudi polnoštevilna jugoslovanska vlada ne bi mot-Ja več ničesar storiti, da bi zaustavila razpad oblasti in preprečila kapitulacijo dežele, do katere ni bilo več daleč.
Vzroki za razpad Jugoslavije so bili vsekakor bistveno globlji in niso bili vezani zgolj na pobeg nekaterih ministrov - ti pobegi so bili samo ilustracija stanja, zgolj na posledice globoke krize.
BLISKOVIT PRODOR NEMŠKIH SIL
Nemške enote so medtem bliskovito zasedale jugo; slovansko ozemlje.
Nekateri deli jugoslovanske vojske so se hrabro upirali, bilo je več primerov neverjetnega junaštva, toda to je bilo spričo nesposobnosti višjega kadra in izdajstva premalo, da bi zaustavili napadalce.
Mnoge enote kraljeve vojske so bile brez streliva ali pa so imele neustrezno minicijo, ki je niso mogle uporabiti. Letala niso imela dovolj rezervnih delov in goriva, tan-kovske enote pa so bile brez potrebnega prateža.
Nasprotno pa so bili napadalci izborno opremljeni in izurjeni in so jih vodili sposobni poveljniki.
Do 11. aprila so nemške enote prodirale povsod ne da bi naletele na resnejši odpor. Skopje ie Dadlo že drugi dan vojne, 7. aprila. Prav tako tudi makedonska mesta Stip in Veles. Dan kasneje je bil sovražnik že v Pirotu, Prilepu in Tetovem. 9. aprila je padel Niš. Makedonija je bila zavzeta v naslednjih štiriindvajsetih urah, medtem pa je na severozahodu sovražnik zasedel tudi že Zagreb.
Obroč okoli ostankov umikajoče se jugoslovanske
vojske je bil vse tesnejši. 13. aprila je bila zasedena vsa Slovenija, Vojvodina in Hrvatska, pa tudi velik del Bosne. Se pred tem, 12. aprila zvečer, so Nemci vkorakali tudi v Beograd.
Jugoslovanska vojska se je umikala na jug, na majhno, še svobodno ozemlje. Umik se je skoraj povsod spremenil v beg, med katerim je vojska metala proč orožje in se brezglavo skušala odlepiti od prodirajočega sovražnika.
Vrhovno poveljstvo je izgubilo nadzor nad operacijami že takoj po začetku vojne. K temu so pripomogli tudi številni izdajalci in petokolonaši, ki so v nekaterih enotah organizirali odkrite upore.
Poveljstva so izdajala ukaze, ne da bi vedela, kaj se dogaja v prednjih linijah. Pogosto so ukazovali premike polkov, ki jih sploh ni bilo več, ker so se že razpadli ali pa so bili zajeti in uničeni.
Tako so nekatere divizije imele tretji ali četrti dan vojne samo še po nekaj sto oboroženih vojakov in nobenega topništva ali oklepnih enot. Vojska je gladovala - pa čeprav so bila skladišča hrane (ki so veljala težke milijarde predvojnih dinarjev) nabito polna hrane.
PREKINJENE ZVEZE
Eden izmed najpomembnejših razlogov za to, da poveljstva niso mogla uspešno poveljevati, je bil (ob odkritem izdajstvu dela častniškega zbora in ravno tako odkriti nesposobnosti) tudi ta, da stara kraljeva vojska ni imela skoraj nobenih sredstev za zvezo med posameznimi enotami. Uporabljali so telefone in brzojave poštne uprave, ki pa so bili nezanesljivi, razen tega pa v nekaterih mestih uničeni med napadi nemškega letalstva.
Tako ni čudno, da povelja, tudi tista, ki so bila koristna in pametna, niso mogla ničesar spremeniti - ker niso prišla do tistih, ki so jim bila namenjena.
Nekatere večje enote (polki na primer!) niso vse do kapitulacije imeli nobene zveze z višjimi enotami, divizijami ali armadami!
Kraljeva vojska je imela v mirnem času polk za zvezo, ki pa je predstavljal v bistvu le zbirališče kadrov za primer vojne. Tedaj bi se moral iz vrst častnikov in vojakov te enote ustanoviti bataljon za zvezo pri Vrhovnem poveljstvu in ustrezne enote pri armadah ter divizijah. Toda to se nikoli ni zgodilo, ker so dogodki prehiteli zastarelo shemo in metodo delovanja.
Res je, da so že 3. aprila ukazali, naj se polk za zvezo razformira in naj se moštvo priključi posameznim enotam, kjer bi se morale 6. aprila začeti ustanavljati ustrezne enote za zvezo - toda to se ni nikoli zgodilo.
Zborno mesto za vse častnike in vojake mirnodobskega polka za zvezo je bilo na Banjici pri Beogradu. Tam bi se morali zbrati, nato pa v skladu z ukazi oditi na svoja nova borbena mesta. To pa se ni zgodilo, kajti silovit nemški bombni napad je povzročil zmedo in mnogi sploh niso prišli na Banjico, tisti, ki pa so prišli, niso mogli naprej zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev.
Razen tega so izdajalci v vojski prenašali nasprotujoče si ukaze in tudi tako vnašali zmedo med vezisti, določenimi, da poskrbijo za zvezo med posameznimi armadami, divizijami in polki.
V skrajnem obupu in sili se je zato Vrhovno poveljstvo zateklo k civilnim sredstvom z zvezo, ki pa, kot že rečeno, niso dobro delovala, bila pa so zaradi splošne zmede tudi preobremenjena.
mmmmmmmmmmm^^mmammmmmmm
Križanka
VODORAVNO: 1. oddušnik, zapiralo, ki regulira dotekanje ali iztekanje plinov ali tekočin, 7. vedeževanje, napovedovanje bodočnosti, 8. vrtna lopa, 9. življenjska tekočina, 10. v optiki telo iz prozorne snovi, lupa, 12. kratica za akademski klub, 13. iransko nomadsko pleme, ki je živelo v južni Rusiji in na severnem Kavkazu, 15. graben, grapa, 18. pijača starih Slovanov, 20. moč, ja-kost, 21. znoj, 23. plinast! odpadni produkti zgorevanja, 24. oslabelost, ohlapnost, 26. prema črta, vrsta.
NAVPIČNO: 1. stara mera, s katero so merili blago, 2. matematični znak za enakost, 3. Nikola Tesla, 4. čisto blizu, 5. ribje jajčece, 6. nestrokovnjak, 7. križanec osla in kobile, 11. vzhodnoindijski drobiž, 14. platini podobna kemična prvina (znak Ir), 16. prerok v Izraelu za vlade kralja Ahaba, po njem ogenj ob nevihti, 17. največji levi pritok
Novinar in aeneral
V	vsaki vojni nekdo zadnji pade in to v trenutku, ko so vsi prepričani, da ni več bomb in smrti. Tudi vojna v Vietnamu je zahtevala veliko žrtev. Danes vemo tudi marsikaj, česar ' v vseh teh letih nismo izvedeli.
V	Vietnamu in Kambodži je padlo med drugim tudi 39 novinarjev in fotoreporteijev. Padli so pri opravljanju svoje dolžnosti, medtem, ko so ppročali svojim agencijam in svetu o osvobodilni borbi vietnamskega in kam-boškega ljudstva ter o zločinih tujih osvajalcev. Danes vemo, kdo je med njimi padel zadnji. To je bil 29-letni Francoz Michel Loran, snemalec pariške agencije Gama. Vedno je bil tam, kjer je bilo najbolj vroče. Strel ga je zadel v trenutku, ko je s svojo kamero snemal zadnje boje ameriških vojakov v južnem Vietnamu.
V	Franciji pa tudi drugod so novico o njegovi smrti sprejeli z žalostjo, saj je bil
Loran eden najboljših reporteijev. Prav zaradi tega so v javnosti dokaj neprijetno odjeknile besede francoskega generala Piera Brassara, ki je rekel: „Še eden je padel (novinar). Kar je iskal, tb je tudi našel!
Francoska javnost je nad temi besedami ogorčena. Obrambno ministrstvo in predsednik republike sprejemata številna pisma in telegrame. V njih zahtevajo ljudje generalov odstop, opravičilo in podobno. Direktor nekega pariškega dnevnika je poslal generalu vprašanje: „V Indokini je padlo 39 novi-naijev! Koliko pa je padlo generalov? "
Odnos do novinarjev in njihovega pisanja je v nekaterih, tokrat tudi v vojaških krogih, jasen in razumljiv. S svojimi zapisi in fotografijami so pokazali svetu resnico in zavrgli vrsto laži o vojni intervenciji v Vietnamu in s svojo dejavnostjo pomagali tamkajšnjemu ljudstvu izbojevati zmago.'
Ne prisluškujte med narkozo!
Pred kratkim je v Dubrovnik prispelo šestnajst mladih Belgijk, ki so jih izbrali za kandidatke letošnje miss. Omenjene predstavnice belgijskih deklet so se prijavile na natečaj in za nagrado so jih za osem dni poslali na počitnice na naše moije. K nam jih je pripeljala lastnica reklemne agencije iz Bruxellesa. V dveh časopisih z največjo naklado je objavila oglas, dekleta so poslale svoje fotografije, ona pa je izbrala med njimi šestnajst najpri-vlačnejših. Nihče pa ne ve, katera med njimi bo izbrana in katera bo tokrat odpotovala v London na evropsko tekmovanje. Na sliki: Cecile Muller, ki je pripeljala mlade Belgijke na naš Jadran, in lanskoletna belgijska miss.
V	ugledni ameriški reviji New England Journal de Medicine je izšla razprava dr. Richarda Sha-pira in dr. Theodotja Berlanda, ki sta raziskovala raven hrupa v operacijskih dvoranah. V brezmadežni belini in čistoči teh svetišč medicine, kjer je ločnica med življenjem in smrtjo ostrejša od krivulje srčnega utripa na elektrokardioskopu, vlada po splošnem prepričanju sveta tišina, ki jo režejo le pritajeni ukazi in tleskanje instrumentov v orokavičenih dlaneh ter sopihanje dihalne naprave.
V	resnici je bistveno drugače. Magnetoskopski posnetki kažejo, da nastaja najglasnejši trušč v ope/acijskih dvoranah pri pokanju embalaže kiruršnih rokavic, ki je enak trušču dizelskega tovornjaka, ki hrumi s hitrostjo 60 icm/h mimo 15 m oddaljenih merilnih naprav. Tudi klepet članov kirurške ekipe je presneto glasen in ustreza hrupu močnega sesalnika za prah v neposredni bližini. Posnetki pričajo, da zavzemajo razgovori o športu ter osebnih problemih več časa kot strokovni pogovori in navodila...
Najbolj nerodna je ugotovitev, da se mnogi pacienti spominjajo hrupa med operacijo, čeprav so ^»ili tedaj v globoki narkozi; še več, spominjajo se vsebine pogovorov članov kirurške ekipe med operacijo!
Razprava je kajpak dvignila precej prahu in povzročila precej negodovanja med belimi postavami okrog operacijskih miz. Pacienti — prosimo, ne prisluškujte med narkozo___
h umor
elu dve možnosti: ali nadaljuje i lastnimi raziskavami ali pa ruša razvoj pospešiti z uvozom oje tehnologije. Vse kaže, daje Tse Tung izbral prvo mož-t.
Poleg sintetičnega insulina in itomske bombe so kitajski stro-bvnjaki zgradili prvi obrat za iridobivanje sintetičnega ben-ola na svetu. Izdelali so infra-deči spektrometer, avtomatsko eo kamero in postavili sa-dejen odprt konverer za pri-anje jekla. To so izjemni ieri. Dosegli pa bodo še kaj pomembnega, saj so skleda morajo v naslednjih tih letih dohiteti in-ijsko visoko razvite dežele itu.
;edenost
spet zgrabila nova obse-svojimi predniki. Vsi bi ano rodbinsko drevo, vih. V več kot tisoč bne rubrike, v katerih iskanju. Začeli so usta-|fe>do ukvarjale z raziskavo iv v \Vashingtonu prejme v katerih ljudje prosijo za
Volge, 18. tenka bombažna tkanina z motnim leskom; dragi kamen, 19. francoski pisatelj, „Islandski ribič", Pierre, 22. glas, zvok, 25. znak za kemično prvino nikelj.
- No, nehaj kričati, saj že prihajam!. ..
e znani detektiv Kojak, ki ipal v istoimenski nada-i pred kratkim za njegovo pe. Igralec Telly Savalas -tudi v drugih dramskih in Vidite v dveh različnih rta od vlog v televizijski ifc igranih filmov. Na prvi ilmu Črna karta, na drugi ga filma Pustite heroje.
BREZ BESED
Prisrčen sprejem slovenskih pevcev iz Celovca
Po nastopu na XI. mladinskem pevskem festivalu Celje 75, kjer je v tekmovanju mešanih mladinskih pevskih zborov osvojil bronasto plaketo, je 70-članski mešani mladinski pevski zbor Državne gimnazije za Slovence iz Celovca, ki ga vodi Jožko Kovačič, dva dni gostoval v Mislinjski dolini.
Mladi slovenski pevci iz Celovca so prišli v Slovenj Gradec v soboto, 31. maja. Popoldne jih je sprejel predsednik občinske skupščine Slovenj Gradec Ivan Uršič, jim zaželel dobrodošlico ter jim predstavil občino.
Zvečer 31. maja pa je bil v avli osnovne šole „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu v počastitev 30-letnice osvoboditve in praznika občine Slovenj Gradev skupni nastop- mešanega mladinskega pevskega zbora Državne gimnazije za Slovence iz Celovca
ter mladinskega pevskega zbora osnovne šole „Franjo Vrunč". Goste je pozdravil v imenu izvršnega odbora kulturne skupnosti Slovenj Gradec profesor Tone Tu-ričnik in jim izročil darilo v spomin na obisk v Slovenj Gradcu, umetniško delo akademskega slikarja Karla Pečka.
Mladi pevci iz Celovca so zatem Slovenjgrajčanom, ki so do zadnjega kotička napolnili avlo osnovne šole, predstavili del izredno razgibane zborovske dejavnosti med slovenskimi
gimnazijci v Celovcu,. kjer prepeva kar polovica vseh dijakov in kjer delujejo štirje pevski zbori. Mladinski pevski zbor osnovne šole „Fra-njo Vrunč" pa je med nastopom prvikrat predstavil širši javnosti Leskovarjevo uglasbitev Minatijeve pesmi „Kurirček".
V nedeljo, 1. junija, pa je mešani mladinski pevski zbor Državne gimnazije za Slovence iz Celovca nastopil še v Mislinji in tako sklenil dvodnevni obisk v občini Slovenj Gradec.
Danes, v petek, 6. junija, pa bodo dijaki Državne gimnazije iz Celovca sprejeli v goste mladinski pevski zbor z osnovne šole Franjo Vrunč.
O pomenu pridobitve novih prostorov je spregovoril predsednik hišnega sveta Mile Gregorič
V četrtek 29. maja je bila pred blokom na Tomšičevi 26 krajša slovesnost, ki jo je začel predsednik hišnega sveta Mile Gregorič. Hišni svet tega 30-stanovanjskega bloka v Velenju je spoznal, da si morajo čimprej urediti potrebne družbene prostore, če hočejo, da bo delo sveta ponovno zaživelo. In pohvalijo se lahko, da so si te prostore uredili prvi v Velenju
„V vsakem stopnišču je bil v kleti po en prostor namenjen za kolesarnico, dejansko pa v teh prostorih ni bilo nobenega ko-leša; le nepotrebna navlaka," je dejal Mile Gregorič. „Prav to dejstvo in spoznanje, da so poleg dobre volje posameznikov za dobro delo sveta potrebni tudi ustrezni prostori, sta razlog, da so letos začeli preurejati nekdanje kolesarnice. Pri čiščenju in opravljanju so sodelovali vsi, še zlasti so bili aktivni mladi. Enotna akcija vseh prebivalcev, ki jih je okrog sto, je kmalu rodila sadove. Dobili so tri lepo urejene večnamenske prostore. V vsakem stopnišču enega. Prvi je namenjen najmlajšim — cicibančkom. V njem je tabla, na kateri se bodo lahko učili pisati ali risati, pa tudi precej igrač, ki so jih zbrali sami otroci.
V drugi prostor so postavili mizo za igranje namiznega tenisa. Glede na to, da so se stanovalci doslej sestajali kar na stopnišču, pri posameznikih, poleti na terasi ali pa celo v umazanih kletnih prostorih so se seveda zelo razveselili tudi sejne sobe. „Ta prostor bo prav gotovo vplival na to, da bo naše delo v prihodnje še boljše," je menil predsednik hišnega sveta.
Denar za opremo prostorov so dobili iz sredstev krajevne skupnosti, precej pa so prispevali tudi sami.
„Hišni svet v sedanjem sestavu je še zelo mlad. Takoj, ko smo bili izvoljeni, smo se lotili dela. Najprej smo napravili popis stanovalcev in delovni načrt. Razdelili smo ga na dva dela: veliko bolj kot doslej bo treba v prihodnje posvečati skrb
vzdrževanju samega bloka. Vi njem ne smemo videti družbej nega stanovanja, ampak ga mo ramo čuvati, kot da bi bil las(| vsakega izmed nas. Veliko po zornost bomo posvetili tudi družbenemu življenju v bloku, spoznavanju med sabo, da r.i bomo živeli kot tujci, ki živijo vsak na drugem koncu ulice. Takšen tuj odnos med stanovalci se največkrat kaže tudi v brezbrižnosti do stanovanj. Odraz tega so še vedno marsikje zanemarjeni kletni prostori."
Z ureditvijo prostorov se bo marsikaj spremenilo tudi za mlade stanovalce. Doslej so bili največkrat prepuščeni asfaltu, odslej pa se bodo lahko shajali v lepo urejenih prostorih v kleti, kjer bodo igrali namizni tenis šah, prirejali literarne večere ob praznikih pa tudi proslave,
Akcija stanovalcev bloka Tomšičevi 26 zasluži vso po hvalo in upamo, da ji bodol sledili tudi drugi stanovalci vj družbenih stanovanjih.
PIŠE: PETER FICK0
Izkušnje in bistrost duha sta lastnika privedla do spoznanja, da bo uporaba lignita najrentabilnejša za proizvodnjo električne energije. Zato je leta 1909 zgradil kljub pomanjkanju sredstev majhno termoelektrarno v neposredni bližini zunanjih rudniških obratov. Ta elektrarna je dajala komaj toliko električne energije, da je zadoščala za pogon izvoznega jaška in za razsvetljavo zunanjih obratov. Iz zapiskov še zvemo, da je imel Lapp z elektriko še večje načrte, ki pa jih ni mogel uresničiti zaradi pomanjkanja kapitala.
Čeprav je Lapp vložil dosti truda in sredstev za tehnično opremo rudnika, je bilo samo kopanje premoga v jami še dokaj enostavno. Od raziskovalnih prog so segale na vsako stran odkopana polja. V ta so izkopali smerne (izvozne ) proge. Te so premogovne sklade oblikovale v ležeče stebre, široke 12 - 24 m. Premog pa so kopali v etažah od zgoraj navzdol v smeri izvoznega jaška. Rudarji— kopači so kopali ročno s preprostim orodjem, potem ko 50 strelci razstrelili debele sklade premoga. Do leta 1893 so prižigali razstrelivo še z odprto rudarsko svetilko. Ker pa je tedaj prišlo do dveh velikih nesreč, so uvedli za-žiganje z vrvico in leta 1912 so začeli zažigati z elektriko. Metan in ogljikov dioksid sta delala rudarjem velike težave, ker sta se nabirala v nezasutih jamah in se tudi vžigala.
Zato so leta 1893 po rudarski nesreči uvedli zaprte svetilke. Iz tega vidimo, da je bila v jami razsvetljava zelo preprosta. Prazne jame brez rude so zasipali s preprostim rušenjem krova. Zaradi tega so na površju zemlje nastale ugreznine, lepo vidne v okolici turistično urejenega jezera in severno vzhodno od Novega jaška, kjer je stala vasica Škale.
Posebne geološke razmere v velenjski jami so narekovale določene odkopne metode. Do uspešnega načina odkopavanja premoga so prišli z dolgotrajnimi poizkusi in večkratnim menjavanjem odkopnih metod in šele tako so našli primerno obliko, ki je dajala zadovoljive količine premoga. Proizvodnja premoga je predvsem odvisna od pravilno izbrane odkopne metode. Ze omenjena nihanja proizvodnje so brez dvoma tudi vzrok neprimernih odkopnih metod. Tako je Lapp začel sprva uporabljati metodo bočnega odkopavanja, zatem komorno metodo, s katero pa ni bil zadovoljen. Zato se je spet povrnil k bočni metodi, nekoliko spremenjeni, ki je dajala od vseh preizkušenih načinov odkopavanja naj-, bolj zadovoljive proizvodne uspehe.
ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJA RUDARJEV IN DELAVCEV
Premogovniki so zelo nevarni zaradi plinov predvsem zaradi vnetja metana (CH4). Z
nesrečami tudi velenjskemu- premogovniku ni bilo prizaneseno. Tako sta se v letu 1893 pripetili dve hudi rudarski nesreči, da manjših niti ne omenjamo. O njih sta obvestila širšo javnost, „Slovenski narod" in celjska domovina". Kot vzrok navajata pri obeh nesrečah vnetje metana. Prva nesreča je bila 30. januarja. _ Poročila o smrtnih žrtvah niso enotna. Škalska mrliška knjiga beleži, da je našlo smrt v jarrfi deset rudarjev. Druga, mnogo hujša nesreča se je dogodila 20. februarja. O tej je javnost zvedela več. Toda najzanesljivejši vir o številu žrtev je spet škalska mrliška knjiga, ki navaja 21 mrtvih rudarjev. Celjska „Domovina" piše 25. februarja o tej nesreči: „Strašna nesreča seje zopet pripetila v premogovnih jamah g. pl. Lappa v Skalah pri Velenju. Drugič se je užgal plin in usmrtil šestnajst do osemnajst delavcev, šest jih je težko, a petnajst lahko ranil. Tuga in žalost je velikanska, še večja pa je. siromaščina, kajti ubiti delavci so bili večinoma oženjeni jn so zapustili po tri do štiri otroke." Vzrok teh dveh velikih nesreč moramo iskati v pomanjkljivih varnostnih napravah v jami. Tako piše „Slovenski narod" 23. februarja: „Veliko delavcev je zapustilo rudnik, ker se bojijo v njem delati. Za varnost je v rudniku premalo poskrbljeno.
Ventilacije ni nikakršne in izhod je samo eden, tisti, ki služi za izvažanje premoga". Vzroki so še v neizkušenosti rudarjev, predvsem pa v lastnikovi težnji kot kapitalistu, ki ni polagal važnosti na tehniko varnosti in strokovni izobrazbi rudarjev.
Delovni čas je sprva trajal 12 ur na dan, kmalu pa so uvedli osemumi delavnik s tremi izmenami. Zanimivo je, da je imel Lappov rudnik malo poklicnih rudarjev, tako da so kopanje premoga opravljali v glavnem kmečki bajtarji, mali kmetje in njihovi sinovi, medtem ko so poklicni rudarji raje odhajali v nemške rudnike, kjer je bil zaslužek večji. Za rudarje in delavce, ki niso izhajali iz agrarne okolice, je lastnik dal zgraditi rudniške stanovanjske
hiše. Štirje stanovanjski personali so stali v Pesjem na Lilijskem griču. Tu je bilo 57 enosobnih delavskih stanovanj, medtem ko so bile ostale delavske rudniške hiše bližje rudniku, večja v bližini sedanjega turističnega urejenega jezera in nekaj manjših v nekdanjem' starem jedru vasice Škal. Rudarske družine so prebivale tudi na kmetijah, ki jih je Lapp odkupil. Vodstvo rudnika pa je stanovalo v upravni zgradbi rudnika v neposredni bližini Franc Jožefovega jaška oziroma sedanjega Starega jaška. Kot je bilo običajno tedaj tudi pri drugih rudnikih, je Lapp ustanovil za svoje delavce lastno trgovino in dve gostilni. Rudarji večinoma pazniki, so bili člani Bratovske skladnice, ki je imela penzijsko in bolniško blagajno. Vemo, da delavci s svojim položajem niso bili zadovoljni in so se zaradi tega pridružili delavskemu gibanju. Istega leta, to je 1889, ko so stavkali rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku so se uprli tudi velenjski rudarji. Stavka velenjskih rudarjev je bila sicer krajša, ker so se pogodili z lastnikom. Na zborovanju rudarjev avstraijskih alpskih dežel v Koeflachu, ki je imelo namen združiti vrste rudarjev, je bil tudi predstavnik iz Velenja. Leta 1904 so se velenjski rudarji priključili rudarski Uniji s središčem na Češkem, ki je združevala rudarje vseh avstrijskih dežel. Zreli pogoji za stavko pa so bili že pred letom 1889, saj so bile plače nizke in se je z njimi moglo zelo skromno živeti, toda vodstvo rudnika jih je znalo prepričati.^ Tako so leta 1893 odpustili vozača Karla Šontaga, ki je nameraval organizirati" stavko. Prav tako ni smel več v jamo leta 1894 Janez Rihtar. Očitali so mu, da je rudarje pridobival za socializem. Zelo napeto vzdušje je bilo v rudniku leta 1895, ko so odpustili nekega rudarja. Okrog 300 stavkajočih delavcev je zahtevalo, da ga sprejmejo nazaj na delo, ob tem pa so zahtevali še povišanje zaslužka. Lastnik rudnika je naglo ukrepal, rudarjem je popustil in i so šli spet na delo.
Nadaljevanje prihodnjič
Najmlajši prebivalci bloka na Tomšičevi 26 so ob otvoritvi pripravili prisrčen program.
Uredili so družbene prostore
EKSKURZIJA PO KOROŠKI
Odločne zahteve
Člani kluba OZN in člani geografskega krožka osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja smo 25. maja potovali po Koroški. Na mejnem prehodu Vič se nam je pridružil študent slavistike in germanistike Jože Nachbar, član slovenskega prosvetnega društva „Edinost" iz Pliberka. Vodil nas je v najlepše predele slovenske Koroške.
Ustavili smo se v St Rupretu in obiskali spomenik padlim borcem za svobodo. Žal stoji le podstavek, medtem ko je bil spomenik razstreljen leta 1951. Na pokopališču, kjer stoji ostanek spomenika, smo srečali starejšo žensko, ki nam je v slovenščini povedala, daje spomenik predstavljal tri partizane. V bližini je ta dan stal policijski avtomobil, ki je gotovo pazil, da ne bi kdo razstrelil še tega kar je ostalo. V Celovcu smo si od zunaj ogledali novo stavbo slovenske gimnazije, na katero so mladi slovenski Korošci zelo ponosni, saj je ena najlepših zgradb na Koroškem. Ogledali smo si tudi Minimundus, ki prikazuje svet v miniaturi. Ustavili smo se še ob Vrbskem jezeru.
Domov smo se vračali skozi Pliberk. Ta dan so imeli Slovenci na Koroškem manifestacijo v čast 30-letnice osvoboditve in 20. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Kot člani kluba OZN se zanimamo za manjšinska vprašanja v svetu in tudi za vprašanje slovenske manjšine na Koroškem, zato smo z zanimanjem prisluhnili besedam naših sonarodnjakov. Odločno so zahtevali izpolnitev državne pogodbe, o tem so pričale njihove besede, napisi na transparentih in resolucija, ki jo je prebral Karel Prušnik - Gašper.
Polni lepih vtisov smo se vračali domov. Dolžni smo se javno zahvaliti predsedniku slovenskega prosvetnega društva „Edinost" v Pliberku Jožku Hudenu, Aniti Hudi in Jožetu Nacharu za vso pozornost, ki smo je bili deležni.
Člane tega društva vabimo na jesensko srečanje z nami
v Velenju!
Dušica Hribaršek, predsednica kluba OZN, OŠ Anton Aškerc Velenje
# LITERARNO POPOLDNE
Ob 10-letnici literarnega kluba Slovenj Gradec je bilo zadnji ponedeljek, 2. junija, v prostorih Ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec »Literarno popoldne". Uvodno besedo je imel profesor Tone Turičruk, z umetniško besedo pa so se predstavili Nada Gaborovič, Ivanka Hergold, Smiljan Rozman, Herman Vogel, Niko R. Kolar in Marjan Pungartnik, nastopil pa je tudi Slovenjgraški oktet pod vodstvom Jožeta Leskovarja.
Mladi iz Ormoža in Vrnjačke Banje na posnetku skupaj z Velenjčani
Ob lanskem vlaku bratstva in enotnosti so se predstavniki občinskih konferenc Zveze socialistične mladine pobratenih mest Vrnjačke Banje, Ormoža in Velenja dogovorili, da bodo tudi mladi okrepili mtf sabo sodelovanje. Tako je bilo v soboto in nedeljo v Velenjuprvo »Srečanje mladosti in bratstva".
Že navsezgodaj zjutraj je v Velenje prispelo 15 mladih iz Ormoža in 31 iz Vrnjačke Banje. Dopoldne so si ogledali znamenitosti Velenja, nekaj pa jih je odšlo tudi v jamo rudarskega šolskega centra ter v termoelektrarno Šoštanj. Popoldne pa so se pomerili v malem nogometu, rokometu in namiznem tenisu.
Na koncu, ko so zbrali točke, so se kot najboljši športniki
izkazali predstavniki Velenja, drugi so bili mladi iz Ormoža, tretji pa iz Vrnjačke Banje. Sicer pa niso pomembni rezultati športnih srečanj, kot so poudarili, ampak je njihova največja želja, da med seboj navežejo čim tesnejše stike ter tako krepijo bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi. To bratstvo med mladimi se bo znova potrdilo že čez nekaj dni, ko bo deset mladih iz Velenja odpotovalo v Vrnjačko Banjo in se skupaj z mladinci Vrnjačke Banje udeležilo zvezne brigadirske f akcije, gradnje nasipa ob Savi in nacionalnega parka v Šabcu.
Naslednje »Srečanje mladosti in bratstva" bo v Vrnjački Banji.

ofaT. >»s
r*


SM
;

NOCOJ OB POL OSMIH VAS VABIMO V VELENJSKI DOM KULTURE
AVE IN MUSICAL
Tudi letos je v velenjski občini zelo razvito klubsko življenje. Med osmimi klubskimi skupinami sta bili najbolj aktivni skupina Amaterskega gledališča Velenje in glasbena skupina AVE. V občini so klubske skupine uspešno izvedle teden klubskih večerov; v Celju pa sta prav tako sodelovali skupini prosvetnega društva Šmartno ob Paki in glasbena skupina AVE na področnem srečanju klubskih skupin.
Izredno aktivno je bilo delo glasbene skupine AVE, ki je nastopila v občini najmanj desetkrat. Prav te dni je nastopila tudi na reviji Stop.
Obe najboljši skupini, ki res nudita gledalcu in poslušalcu bogat užitek, bosta nastopili še enkrat v Domu kulture Velenje. Na prireditev vabita klubski
skupini s posebnimi vabili. Ta bo v petek, 6. junija zvečer. Gotovo ne bo nikomur, ki se bo prireditve udeležil, žal. Nastop obeh skupin so doslej vsepovsod toplo sprejeli. Prva skupina iz Šmartnega ob Paki bo uprizorila musical, prirejen po Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila (pravljica je tudi za odrasle!)" glasbena skupina AVE pa se bo predstavila z aktualnim glasbenim recitalom, ki ga imenujejo »Kdo je kriv? "
-V-
V okviru sodelovanja s pobrateno občino Vrnjačka Banja in v počastitev dneva mladosti, je obiskala Vrnjačko Banjo delegacija velenjske gimnazije, ki je bila gost tamkajšnje gimnazije. Mladi smo v treh dneh, ki smo jih preživeli med njimi, navezali tesne prijateljske stike z vrnjaškimi gimnazijci in s tem prav gotovo dosegli cilj teh medsebojnih obiskov: utrditi bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi. (D. Balaban)
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9-12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč ter 4. - 8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč.
Javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v sose;ki „Šalek-Gorica"
t , -Za gradnjo individualnih družinskih stanovanjskih hiš se oddaja stavbno zemljišče v soseski „Šalek-Gorica" in sicer naslednje gradbene parcele:
1.	za gradnjo vrstnih hiš tipa „Atrij-1":
parcela 108 velikosti 325 m2 parcela 226 velikosti 322 m2
2.	za gradnjo vrstnih hiš tipa „Terasa—1":
- parcela 49 velikosti 217 m2 parcela 56 velikosti 183 m2 -parcela 60 velikosti 185 m2 parcela 61 velikosti 175 m2 parcela 62 velikosti 182 m2 parcela 67 velikosti 184 m2 parcela 51 velikosti 372 m2
3.	za gradnjo vrstnih hiš tipa „Terasa—2":
parcela 27 velikosti 346 m2
4.	za gradnjo stanovanjske hiše polovica tipa „Dom—2":
parcela 262 velikosti 405 m2
5.	za gradnjo enodružinske hiše:
parcela 252/a velikosti 800 m2
Vse parcele ležijo v k.o. Velenje in imajo oznako gradbene parcele.
Pogoji natečaja so naslednji:	_
1.	Izklicna cena m zemljišče znaša 35.- din za m2 in se mora plačati v treh dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. V tej ceni je že zajet občinski prometni davek ter stroški zemljiškoknjižnega prepisa pravice uporabe na zemljišču.
2.	Stroški komunalne ureditve posamezne parcele znašajo 50.000,- din in se morajo plačati v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti.
Stroškov komunalne ureditve ne plačajo tisti, ki se izkažejo s potrdilom delovne organizacije, ki je podpisnica samoupravnega sporazuma o komunalni ureditvi soseske „Salek-Gorica" in kolikor je taka delovna organizacija poravnala vse obveznosti po sporazumu ter še ni bil izčrpan znesek vloženih sredstev. V plačilu komunalnega prispevka niso zajeti stroški toplovoda, ki bremenijo investitirja neposredno, niti stroški morebitnih asanacijskih del na zemljišču.
3.	i gradnjo je treba pričeti v roku šestih mesecev in končati v roku treh let po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer izgubi investitor pravico do uporabe zemljišča. V tem primeru bo sklad odvzel pravico do uporabe zemljišča pod enakimi pogoji, kot gaje dal.
4.	Interesenti morajo najmanj en dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v višini 3.000,- din na račun štev. 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da je varščina. Brez vplačane varščine se ponudnik ne more udeležiti natečaja, za eno vplačano varščino pa sme ponudnik kandidirati samo za eno parcelo.
Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži in vračuna v plačilo odškodnine za zemljišče. Kolikor ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja, zapade varščina v korist sklada. 5. .Sestavni del tega razpisa je Analiza prostih površin v I. fazi zazidave soseske „Salek-Bevče", ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. 159/MO-MJ z dne 4/12-1973 in ki se nanaša na pogoje zazidlji-- vosti posameznih parcel, ki so v razpisu. Analiza je na vpogled pri Zavodu za urbanizem.
6. Vse ostale stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah nosijo investitorji (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, gradbeno in lokacijsko dovoljenje, hišni priključki itd.).
Za najugodnejšega ponudnika se bo štel tisti, ki bo sprejel vse razpisne pogoje natečaja in ponudil najvišjo ceno za zemljišče.
Javni natečaj bo DNE 19/6-1975 OB 15. URI na zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16.
Vse informacije lahko interesenti dobijo na Zavodu za urbanizem Velenje, v uradnih urah.
Številka: 464-14/73-3 Datum: 3/6-1975

CELJE TOZD-TURI5TIČNA AGENCIJA
Vabimo vas na prijetne izlete in letni oddih:
•	14. 6. 1975 štiridnevni izlet v POMORAVJE, DJERDAP, cena 1.250,00 din
•	14. 6. 1975 enodnevni izlet v TRST, cena 150,00 din.
9 21. 6.1975 enodnevni izlet v TRST, cena 150,00 din
NUDIMO VAM PROGRAME POTOVANJ: V ŠPANIJO, NA KANARSKE OTOKE, PALMA DE MALLORCA, COSTA DEL SOL, TUNIS, RODOS.
NUDIMO PROGRAME ZA LETNI ODDIH. ČE IŠČETE KRAJ, KJER BI SE RADI ODPOČILI, POTEM SE OGLASITE V NAŠIH POSLOVALNICAH:
CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE.
PREKLIC
PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 984 na naslov: Pečolar Jožef, Legen 136, Slovenj Gradec.
PRODAM
ŠKODO S 100, L 1969, prevoženih 73 000 km, prodam za 5.000,00 din. Urbašek Črt, Žalec, Soseska, Ložnica 10.
ZEMLJIŠČE 1435 m2 v Hra-stovcu prodam. Leber Milica Hrastovec 39, Velenje.
AVTOMOBIL PRINC NSU 1200 — karamboliran, ugodno prodam. Piki Jože, Foitova 4, Velenje.
PERUTNINARJI!
PIŠČANCA dobite zastonj -plačate samo krmila. Kje/ V valilnici Šmaijeta pri Celju.
ZAMENJAVA
HIŠO zamenjam za lastno stanovanje ali hišo v Velenju. Informacije telefon štev. 710 300, int. 52, Skupščina občine Žalec.
NAJDENO
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni Ust SFRJ št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti: 3 moške srajce, 1 moške hlače, 1 rjava jopica, 1 bela jopica, 2 brisači, pribor za čiščenje čevljev, 2 pasova, 11 vikend romanov, plastična denarnica z zdravstveno izkaznico na ime Janko Ca-l)ita iz Savinjske 3, Celje, Pony kolo Rog, moško kolo Rog, kolo
s pomožnim motorjem rdeče barve in kosa s pomožnim motorjem rdeče barve
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15.
Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev, po objavi tega razglasa, bodo predmeti last družbenega premoženja.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Služba najdenih predmetov
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
GORENJE-LESNA ŠOŠTANJ
objavlja v šolskem letu 1975/76 naslednja učna mesta za:
-	5 učencev za poklic STAVBNI MIZAR
-	2 učenca za poklic BRUSU.EC ORODIJ
-	1 učenca za poklic ELEKTR4KAR
-	2 učenca za poklic SUŠILNIČAR
-	2 učenca za poklic STROJI« KLJUČAVNIČAR.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
/ gorenje / lesna šoštanj
razpisuje
v šolskem letu 1975/76 štipendije za šolanje na naslednjih šolah:
-	1 VISOKA EKONOMSKA ŠOLA
-	2 VIŠJA LESNA ŠOLA
-	1 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA -SMER LESARSTVO
-	2 SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA
-	1 SREDNJA GRADBENA ŠOLA
-	3 SREDNJA LESNA ŠOLA
Na prošnji za štipendijo (obrazec 1,65) morajo biti overjeni podatki o osebnem dohodku in premoženjskem stanju staršev, priloženo pa zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih ter življenjepis.
Rok za prijavo je 30. 6. 1975.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE n.sub.o. Koroška cesta 46 TOZD storitve
objavlja več prostih delovnih mest
NATAKARJEV - za nedoločen čas -za delo v bifejih kopališča in avtobusnega postajališča
Prosta delovna mesta lahko zasedejo kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so KV ali PK natakarji, zaposlujemo pa tudi delavce brez poklicev, katerim bomo nudili priučitev v gostinski stroki.
Prošnje pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na gornji-naslov.
0ZD GORENJE LESNA
razpisuje
JAVNO DRAŽBO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV:
P0LT0V0RNI AVTO IMV
Izklicna cena 8.000 din.	~ J
Javria dražba bo 12. junija 1975 ob 13. uri na obratu »Žaga«, Kajuhova 12, Šoštanj.
Ob cenitvi posesti je bila vrednost šaleškega dominiuma ocenjena na i 023 fforintov in 57 kron, vrednost rustikalnega donosa pa na 83 florintov in 43 kron. Šaleška gospoščina je. tedaj štela tri urade s 105 hišami v Dobrovi, Pesjem, Konovni, na Kozjaku, v Paki, Prelogah, Preljskem, Završah, Zgornjem in Spodnjem Šaleku, Črni, Šentvidu pri Valdeku in v Cirkovcah. Ignac Orožen, ki je ta podatek posredoval, žal ne navaja, kdaj je bilo posestvo ocenjeno. Najbrž se je to zgodilo okoli leta 1542, ko so bile ocenjene tudi druge spodnještajerske gospoščine.
Grad Šalek je imel tudi svoje pomirje. O njem govori šoštanj-ski urbar iz leta 1575: „Item ima grad Šalek tudi svoje pomiije, ampak kar se tostran Pake ujame malficnih oseb, jih je preko potoka izročiti na zagovor v Šoštanj."
Okrog šaleškega gradu je ljudska domišljija, spletla niz pripovedk.. Nekatere se navezujejo na resnične dogodke, kot je tista o Turkih in tista o uničenju gradu, druge so pravljičnega značaja, v njih nastopajo skriti zakladi, zakleti graščaki in princeske. Pripovedko o zidavi gradu je Janko Orožen pred skoraj štirimi stoletji takole zabeležil:
„Nekoč je bival na šaleškem gradu graščak Valentin. Ukazal je kmetom, da so mu prišli gradit velik stolp. Tudi z gradu Turn so prišli tlačani pomagat. Delavcev je bilo ko listja in trave. Nadzorovala jih je mlada grofova hči, ki je zelo grdo ravnala s podložniki: kdor je le malo počival, je moral jahati oslico.
Oslica pa je bila iz lesa in je imela zelo ostra hrbtišče. Jahaču so zavezali noge pod osličinim trebuhom, tako da ni mogel raz-jahati. Marsikdo je na oslici izkrvavel.
Nekoč je dala grotična mučiti starega tlačana. Ob tisti priliki se je zemlja odprla m požrla mlado okrutaico.
Se danes se vidi prepad, ki ga je dal izkopati graščak, da bt rešil hčerko." Od nekdaj mogočnega gradu šaleških gospodov se; je ohranil samo stolp. Njegovo sivo zidovje še vednavzt rajno kljubuje zobu časa. Vsak kamen, vsaka rega bi vedela povedati svojo zgodbo-.
Besedo Šalek razlagajo na več načinov. Po svojem izvoru je nemška in bi jo smiselno le težko prevedli, saj je sestavljena iz dveh samostalnikov. Beseda Schall pomeni zvok, beseda Eck pa vogal. Gre torej za kot z močnim odmevom. Drugi spet tol-
ScuAhWm
Grad Šalek, okoli leta 1681
niiniminuim«
mačijo ime Šalek po skalah in pri tem opozarjajo na bližnje domače ime Škale. In res so v zgornjem toku Pake, kamor brani dostop prav šaleški grad, strme skalne peei,ki se obHudi luknji tako stisnejo, da komaj še pstane prostor za ozek prehod. Naj bo temu kakorkoli že, vsekakor končnica eck -r- ek kaže na veliko starost1 gradu. Tako kot končnicastein -kamen alibtBg — grad pogosto nastopa pri naših gradovih in kjer je njihovo ime istovetnq<z imenom naselja, vselej priča, da je naselje mlajše in se je šele pozneje razvilo ob vznožju grajske stavbe. Še toliko bolj velja ta ugotovitev tokrat, ko ne gre samo za istovetnost grajskega imena z imenom naselja, pač pa kar z imenom doline, ki je posuta s srednjeveškimi gradovi. Blizu izvira Pake pod Paškim Kozjakom naletimo na skrivnostni Irštajn, o katerem pričajo le še komaj zaznavni sledovi na zemljišču, pa na Valdek nad Zgornjim Doličem, ki je že stoletja razvaljen; tudi tu srečamo končnico ek, ohranjeno zidovje pa s svojimi pravilno obklesanimi kamni, položenimi v rayne lege, kaže na visoko starost. Vrh grebena, na čigar pomolu stoji Šalek, so vidni temeljni zidovi v srednjem veku opustelega Ekenštajna, nekoliko dalje po dolini na obronkih velenjske ravnice pa naletimo na sledove starega Limbaija ter na ohranjena, v jedru še srednjeveška gradova Velenje in Tum. Dalje proti Šoštanju in Šmartnemu se spet vrste gradovi Šoštanj - Pusti grad, Ka-cenštajn in drugi.
Na grad Šalek se povzpnemo po strmi stezi, ki drži iz doline naravnost navkreber. Le nekaj minut hoda in že smo ob razvalini. Pred nami so ostanki mogočnega trikotnega stolpa, ki ria vseh treh straneh sega še v višino petih nadstropij, malone do-svoje prvotne višine. Zidovje stoji na strmi skali, ki se s treh strani prepadno spušča proti dolini, na vhodni, južni strani pa jo ' loči od nekdanjega predgradja na temenu hriba globok polkrožen prečni jarek, umetno vsekan v skalo.
DALJE PRIHODNJIČ
........................................................................................ ................................................................................
234848534848534853488953535348532353234853232353534823485300532348534823482323489023232353532323482348535348
Vse na kolo za zdravo telo tudi v Velenju
Komisija za šport in rekreacijo pri ObSS bo sku- dobili pri športnih referentih v delovnih organi-paj z odborom za rekreacijo pri OTKS konec me- zacijah in vseh trafikah, učenci v šolah pa pri pover-seca junija priredila množično kolesarsko prireditev, jeniku prometne vzgoje. Vsi, ki bodo prevozili na Start in cilj bo na velenjskem jezeru. 20 km dolga kartonu označeno progo bodo na cilju prejeli znač-pot pa bo v okolici Velenja. Posebej pripravljenje ko trimčka in diplomo, kartone z navodili in označeno progo boste lahko
Šverčeva v Francijo
Invalidi — športniki za rudarski praznik
Občinsko društvo invalidov bo v počastitev 100-letnice rudarjenja v Velenju priredilo v nedeljo 8. junija tekmovanje v kegljanju in streljanju, ki se ga bodo udeležili invalidi iz Maribora, Ptuja, Ruš, Kočevja Laškega, Šentjurja in Velenja.
Pokrovitelj srečanja invalidov športnikov je Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Mlada atletinja AK Velenje in dijakinja 2. razreda velenjske gimnazije bo nastopila na svetovnem atletskem tekmovanju srednješolcev, ki bo 6. - 7. junija v mestu POITIERS v Franciji.
Šverčeva je edina slovenska predstavnica, v devetčlanskem jugoslovanskem zastopstvu na tem edinstvenem tekmovanju mladih atletov iz vsega sveta.
Za to priliko je Sverčevi podaril obleko modni salon „Ve-
podjetje ERA pa
lenje", trg. sprinterice.
Na zadnji preizkušnji pred nastopom v Franciji je Šverčeva v Zagrebu na tekmovanju za Hančekovičev memorial zmagala v teku na 800 m z časom 2:11,0. pred Romunko Nodi-govo 2:11,5
Na istem tekmovanju je v teku. na 400 m bil Štefan Obal 5. (50,1), v teku na 1000 m pa ZvonexHižar 6. (2:32,3).
Težko osvojena točka
Tekmovalo 175 strelcev
Na občinskem sindikalnem irvenstvu, ki je bilo v okviru delavskih športnih iger je tokrat tekmovalo kar 175 strelcev od tega 40 žensk iz, dvajsetih 'OZD. Tekmovanje je zelo t.dobro izvedel občinski strelski odbor.
EZULTATI MOŠKI - EKIPNO:
1. Gorenje (TOZD DSSS) 638, 2. Tov. usnja (IUV) 604,
Dobra igra t Elektre
Košarkarji Elektre so dosegli že peto zmago v letošnjem [prvenstvu I. slovenske B lige. V 7. kolu so premagali ekipo Salonita iz Anhova z rezultatom >89:78 (50:44).
Šoštanjčani so dobro igrali iredvsem v drugem delu, ko so odili z 20 koši razlike pri re-Itatu 80:60. Največ zaslug za ago imata Jerič 33 in Polov-šak s 25 koši, Hliš in Kristom pa sta dosegla po 10 košev.
3.	Gorenje (sled.) 584, 4. Trg. pod. ERA 581, 5. GIP Vegrad 581.
Posamezno: 1. Jurij Mogilnicki (TGO DSSS) 167, 2. Silvo Pešak (REK- tisk), 3. Jože Hri-beršek (TGO -DSSS)161,
4.-5.	Janko Šme (TGO DSSS) in Dušan Borovnik (TGO -šted.) 160.
ŽENSKE EKIPNO:
1. Tovarna usnja Šoštanj (IUV) 441, 2. GIP Vegrad 319, 3. Trg podjetje ERA 297, 4. Gorenje (DSSS) 268, 5. Komunalni zavod za zaposlovanje 238.
Posamezno: 1. Nada Cestnik 151, 2. Brigita Leskovšek 145, 3. Marija Blagotinšek (vse TUŠ IUV) 145, 4. Ivanka Grobelnik (TGO - DSSS) 142, 5. Marjana Hojan (KZ za zaposl.) 130,
Nogometaši Rudarja so pred svojimi navijači s težavo osvojili točko, saj so igrali neodločeno 1:1 (0:1) z moštvom iz Bakov-cev.
Gostje so presenetili domačine z golom v 19. minuti. Velenjčani so nato bili ves čas boljši in igrali pretežno na polovici gostov. Obleganje vrat vra-taija Sreša pa ni rodilo uspeha, dokler sodnik ni dosodil 11-metrovke. Softič je izenačil šele z drugim strelom, saj je- prvi strel vratar obranil.
Rudar: Matič Oljača, D. Frangeš, Softič, Hanžekovič, R. Frangeš, Popov (Mustafič), To-talovič, Nedeljkovič, Smajlovič, Žolger.
REDNI KINO VELENJE
Petek, 6.6. REDNI KINO VELENJE ameriški kriminalni barvni film SERPIKO Režija: Sidney Lamet ob 17.30
Sobota, 7. 6., REDNI KINO VELENJE, ameriško kriminalistični barvni film SERPIKO, Režija: Sidney Lamet ob 17.30 in 19.30
Nedelja, 8.6., REDNI KINO VELENJE MATINEJA, ameriška barvna risanka PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA PO-PAJA ob 10 uri
Nedelja, 8.6., REDNI KINO VELENJE, ameriški barvni kriminalni film SERPIKO, Režija: Sidney Lamet, ob 17.30 in 19.30
Torek, 10.6., REDNI KINO VELENJE, ameriški vvestern NEPOZNANI ZAŠČITNIK, Režija: Clint Eastvvood ob 17.30 in 19.30
Sreda, 11.6., REDNI KINO VELENJE, ameriški westem DVOBOJ, Režija: Steven Spiel-berg, ob 17.30 in 19.30
Četrtek, 12.6., REDNI KINO VELENJE, ameriški western DVOBOJ, Režija: Steven Spiel-berg, ob 17.30 in 19.30
Petek, 13.6., REDNI KINO VELENJE, ameriško-italijanski vvestern RAZLOG ZA ŽIVLJENJE IN SMRT, Režija: To-nino Valeri, ob 17.30
Sobota, 14.6., REDNI KINO VELENJE, ameriško-italijanski vvestern RAZLOG ZA ŽIVLJENJE IN SMRT, Režija: To-nino Valeri. ob 17.30 in 19.30
Nedelja, 15.6., REDNI KINO VELENJE, ameriško-italijanski western RAZLOG ZA ŽIVLJENJE IN SMRT, Režija: Tonino Valeri, ob 17.30 in 19.30
Nedelja, 15.6., REDNI KINO VELENJE - MATINEJA, jugo-slov. barvni vilm KEKEC, ob 10 uri
KINOGLEDALIŠCE VELENJE
Ponedeljek, 9.6., KINOGLEDALIŠCE VELENJE, ameriški western NEPOZNANI ZAŠČITNIK, Režija: Clint Eastwood, ob 20 uri
Ponedelje, 16.6., KINOGLEDALIŠCE VELENJE, angleški film - soc. drama DEKLE Z OTROKOM, Režija: John MacKenzie ob 20 uri
KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ
Sobota^ 7.6., KINO »KAJUH" ŠOŠTANJ, ameriška barvna drama AVANTURISTI, Režija: Lewis Gilbert, ob 19.30
Nedelja, 8.6., KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ, ameriško znanstveno-fantastični film ZELENA NEVARNOST, Režija: Kinji Fukasaku, ob 17. in 19.30 Sreda, 11.6., KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ, ameriška barvna drama AMERIŠKA NOČ, Režija: Frnacois Truffaut ob 19.30 Četrtek, 12.6., KINO „KA-JUH"ŠOŠTANJ, italijanska komedija ALFREDO,ALFREDO, Režija: Pietro Germi, ob 19.30 Sobota, 14.6, KINO ,,KAJUH" ŠOŠTANJ, italija-nsko-francoski pustolovski film PUSTOLOVŠČINE GORO-STASA, ob 19.30
Nedelja^ 15.6., KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ, ameriška kri-minalka FRANZY, Režija: Alfred Hitchcock, ob 17. in 19.30
Prekinjena serija zmag
Po izredni, neprekinjeni seriji zmag so igralci Šmartnega tik pred koncem vendarle klonili. Z
Uspešne v gimnastiki
Na prvenstvu gimnastičnega centra v Šempetru so sodelovali tudi člani gimnastičnih sekcij iz Velenja in Šoštanja. Največ uspeha so imele pionirke in mladinke iz Velenja in Šoštanja.
Rezultati: pionirke — ekipno:
1. Partizan Šoštanj 181,6, 2. ŠŠD Gustav Šilih Velenje 180,5, 3. Partizan Celje 173,9; ,
posamezno: 1. Tatjana Pocajt (Vel.) 38^5, 2. Silva Dobo-vičnik (Šošt.) 38,4, 3. Damjana Veler (Sošt.) 37,1, 4.-5. Andreja Glavač in Metka Andročec (Vel.) 36,9,
mladinke - ekipno: 1. Partizan Šoštanj 172, 2. Partizan Celje - Gaberje 156,0
posamezno: 1. Vesna Teran (Šoštanj) 38,5, 2. Cvetka Jo-van (Celje) 3. Majda Meh (Šošt.) 36,1, 4. Vanja Knific (Celje) 36,0, 5. Karmen Bajec (Šošt.) 35,2.
zadnjega gostovanja v Rogaški Slatini so se vrnili praznih rok, saj jih je temkajšnji Steklar premagal 2:1 (0:0).
Šmartno je tokrat prikazalo eno svojih najslabših iger, zlasti napadalci, ki so zaigrali precej neučinkovito. Domačinom pa je prvak lige bil dobra motivacija, da so z borbeno, na trenutke malo ostro igro uspeli zmagati. Srečanje je bilo v celoti na nizki kvalitetni ravni, saj neprimerno igrišče igralcem ni dovoljevalo lepe igre. Po enakovrednem prvem delu so doma-
čini prevzeli rahlo pobudo in iz enajstmetrovke povedli. V 65. minuti je Denžič z lepim strelom rezultat izenačil in ko je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo z brez zmagovalca, je igralcem Steklarja uspelo povišati rezultat in ga obdržati do konca.
ŠMARTNO: Devic, A. Podgoršek (Andoljšek), Žalig, Pod-vratnik, F. Podgoršek, Vizo-višek (Omladič), Denžič, Kom-pan, Hribernik, Prašnikar, Bene-tek.
.J. KRAJNC
stvicai po 7. kolu
Plavalno prvenstvo srednješolcev
^Bežigrad ""Radenska Elektra. ■Ljubljana ^.fcper esenice Conus [ar les ialfeiit Jtija .agorje
7 7 0 624: 7 7 0 575 7 5 2 639 7 5 2 549 7 4 3 532 7 4 3 531 7 34 614 7 2 5 499 7 2 5 4?0 7 1 6 498 7 1 6 515
490 14 503 14 589 10 550 10 508 8 540 602 :519 :510 580 :636
V zimskem bazenu v Velenju je bilo področno prvenstvo 'v plavanju za srednješolce. Sodelovali so dijaki celjskih in velenjskih šol. Rezultati:
mladinci — posamezno: 1.
#	Točko no tujem
«
, Mladi nogometaši Šoštanja so v predzadnjem kolu gostovali v Celju in igrali z Olimpom neodločeno 2:2. Povedli so domačini vil. minuti, vendar so gostje štiri minute zatem prek Jamnikarja izenačili. V 32. minuti je Kumer povedel goste v vodstvo. V začetku drugega polčasa so domačini rezultat izenačili po hudi napaki gostujoče obrambe.
•	Topolščica še nepremagana
Tudi po petem kolu spomladanskega dela tekmovanja v celjsko-mariborski podzvezi so odbojkaiji iz Topolšice ostali nepremagani. Nazadnje so premagali Kovinar iz Maribora s 3:1.
Gostje so povedli, vendar v drugem setu niso dosegli niti točke. Domačini so z zelo dobro igro dobili drugi set na osem, tretjega pa na devet.
Za Topolšico so nastopili: Kavnik, Meršak, V. Zager, K. Zager, Menih, Starič, Kompan, Žabkar, Kugonič in Tamše.
V.K.
Robi Kroflic (Gi Celje) 37,4, 3. Vlado Vrabič (G. Velenje) 45,5 50 m kravi: 1. Zoran Jarmo-vič (G. Velenje) 32,7, 2. Matjaž Geratič 33,6, 3. Drago Blazinič (RŠC) 35,1
50 m hrbtno: 1. Maijan SkornišEK (RŠC) 53,0
člani: 50 m prsno: 1. Igof Turk (TS Celje) 37,8, 2. Vito Kumer (G. Vel.) 41,9.
V ostalih panogah so najboljše rezultate dosegli Celjani: mladinke: 50 m prsno: 1. Irena Ževart (G, Velenje) 50,3 članice: 50 m prsno: 1. Duška Fridrih (G. Celje) 47,5
50 m kravi: J. Romana Le-van (G. Velenje) 34,5, 2. Olga Aleksič (G. Celje) 36,8, 3. Alenka Hojan (G. Velenje) 37,1 50 m hrbtno: 1. Duška Bo-ban (G. Celje) 37,4, 3. Vesna Teran (G. Velenje) 50,6.
# Ostale le mladinke
Rokometašice Velenja so odigrale zadnjo tekmo v II. zvezni ligi pred domačimi gledalci in izgubile srečanje z igralkami Rudarja iz Labina z rezultatom 39:9 (15:3).
Od ekipe, ki je začela nastopati v II. zvezni ligi so ostale le mlade igralke brez tekmovalnih izkušenj za tako zahtevno tekmovanje. Kljub temu so se na vseh srečanjih srčno borile.
Velenje: Hleb, Pocajtl, Tkavec 3, Podbregar 1, Vizovišek 1, Podpečan 2, Bovha 1-, Draškovič.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega moža, zlatega očeta, sina in brata
MIRKA LESJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu REK Velenje, sodelavcem steber 8, govornikoma za ganljive besede, pevskemu zboru in godbi. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala obema pevskima zboroma iz Vinske gore.
Žalujoči: žena Marica, sin Miran, hčerka Marjana, mama, brat in sestri z družinami
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
GABRIJELA ZALOŽNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem.
Posebno se zahvaljujemo društvu šoferjev in avtomehanikov za vsestransko izkazano pozornost in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Vera, sinova Filip in Gabrijel z družinama
-
SAŠ C AS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, pro-do in založništvo v ustanavljanju — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon 3) 850-087 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart — Tehnični urednik Franci ovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šale&i rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja
1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
SONČNI VLAK IZ VELENJA
Odpeljal invalide
Društvo invalidov občine Velenje, ki združuje že preko 950 invalidnih oseb, je vedno bolj dejavno na različnih področjih družbenega življenja. Še posebno aktivnost pa so pokazali letos z geslom „ne izolacija, temveč vključevanje". Pod tem
geslom so želeli pritegniti tudi težke invalide, kar jim je uspelo, saj £o se letos prvič udeležili skupinskega izleta.
V prijetni svežini majskega jutra so se na železniških postajah v Velenju, Pesju, Šoštanju, Paški vasi in Šmartnem
Predsedniku društva Edvardu Centrihu so člani podarili veliko leseno vazo
PROFIL
Bil je mračen, deževen dan, ki je človeka napolnjeval z melanholijo in lenobnostjo, ko sem po polpraznih velenjskih ulicah hitel proti čevljarstvu na Kidričevi cesti, da bi poiskal obraz za naš današnji profil. Tabla na pročelju starejše hiše je oznanjala, da sem že tu. Še zadnjič sem uredil v mislih pripravljena vprašanja in po stopnicah, skozi dvojna vrata, stopil v notranjost. Slabe luči so le delno osvetljevale temen prostor. V zraku je bilo čutiti vonj po lepilu in usnju. V uho pa je neutrudno pel zven kladiv in se tu in tam pomešal v besede in tihi smeh. Po policah pa je bilo polno čevljev vseh oblik in barv.
Mož, ki sem ga iskal me je izza pulta prijazno vprašal kaj želim. „Dobro, dobro, je dejal, ko sem mu povedal zakaj sem prišel „a zakaj ravno jaz, tu so še "drugi". In ker sem vztrajal, mi je nazadnje, ne da bi z delom vsaj za trenutek prekinil, začel pripovedovati o sebi. ,
Rodil sem se pred petinpetde-setimi leti v Skalah, kjer sem preživljal mladost. Osemletko sem končal v Škalah. Po osemletki sem odšel v uk v Griže. To je bilo leta 1936. Uk je trajal štiri leta. Ko sem ga končal sem se zaposlil pri Špitalu v Pesju.
Je bila izučitev za čevljarja težka?
Ne, ni bilo težko, vendar pa mi je žal, da se nisem odločil za ,kakšen drug poklic.
Kateri?
Za električarja; to sem si vedno želeL Mislim, da bi me dosti bolj veselilo takšno delo.
Kje ste bili med vojno?
Najprej sem delal pri Špitalu, potem pa sem moral v Nemško vojsko. Poslali so me v Rusijo. Tu sem bil trideset mesecev, a
S sončnim vlakom so se odpeljali tudi težji invalidi. Na fotografiji je Jože Polk z ženo in prijatelji.
večinoma bolj v zaledju. Ko so se Nemci začeli umikati, se mi je uspelo izmuzniti v Kopenhagen od tod pa z ladjo k Američanom.
In po vojni?
Doma sem se riSjprej zaposlil na rudniku. Od takrat smo se s čevljarstvom že štirikrat selili.
- Leta 1955 sem zgradil hišo in se poročiL Sedaj se bo hiša najbrž pogreznila.
Imate kaj otrok?
Imel sem tri, a so žal vsi kmalu umrli.
Ludvik Silovšek
Kakšen se vam zdi vaš poklic?
Kaj vem, delo ni preveč težko, tudi zaslužek je še kar za silo; je pa to poklic, ki je družbeno premalo priznan in se zato mladi le neradi odločajo zanj.
In kaj delate v prostem času?
Ja, malo delam po vrtu in okoli hiše, zelo rad hodim v hribe, tudi smučam se. Hodim na lov in tudi drugače imam veliko veselje z naravo. Ker so ljudje neprestano prihajali in ker ga je čakalo še mnogo dela, sem se poslovil.
B.Z.
ob Paki zbirali invalidi, čakajoč na „sončni vlak", ki jih bo odpeljal na izlet v neznano. Za izlet s posebnim vlakom se je prijavilo kar 325 invalidov in nekaj spremljevalcev. Le-ti so težkim invalidom lepo zložili njihove vozičke, jih spravili na vlak, in že se je pisana druščina iz vseh krajev občine Velenje peljala proti Celju.
Ze v vlaku se je predsednik društva s poverjeniki in reditelji zanimal, če so vsi udobno nameščeni. Izleta se je udeležil tudi Tomo Hudoletnjak, sekretar občinskega odbora RK, ki naj bi pomagal ob morebitnih nezgodah. Organizatorji izleta so mislili na vse. Za posebno razpoloženje pa je skrbelo kar 5 harmonikarjev, med katerimi sta se zlasti izkazala 20-letna Darinka Oder in njen 15-letni brat Vinko s klarinetom, ki sta od jutra do večera neumorno igrala in pela.
Ko so prevozili predor v Penku, so poverjeniki iz velikih škatel začeli deliti slastne rog-ljiče, ki jih je podarila velenjska pekarna Fidelinka. Skozi Savinjsko dolino so se vozili sredi hmeljevih nasadov, v Celju pa so zavili proti Rogaški Slatini, kjer so jih predstavniki zdravilišča prisrčno sprejeli in jim pokazali znamenitosti. Okrog poldneva so se odpravili v Atomske toplice, kjer so se.po kosilu kopali v zdravilni vodi, ki so jo nekateri tudi pili - vendar ne tiste iz bazena. Po kopanju se je začelo zabavno popoldne s srečolovom. Skoraj vsaka srečka je zadela in tako so poleg prijetnih vtisov ponesli domov tudi majhno darilo.
Vse to pa je v največji meri organiziral neumorni predsednik društva Edvard Centrih, ki je v nogovoru poudaril, da je še zlasti vesel, ker so se letos prvič udeležili izleta tudi težki invalidi na vozičkih. Pohvalil je krajevne skupnosti Stara vas, Paka, Bele vode in Družmirje. Posebej pa še krajevno skupnost Velenje center — levi breg, ki je prispevala največ denarja, zato je njen predsednik Bruno Tre-bičnik prejel tudi skromno darilo. Obrtnik Stane Skornšek iz Velenja je plačal izlet desetim socialno šibkim invalidom, kar je vsekakor hvale vredno.
V spomin na to vsakoletno prireditev, ki je letos po številu udeležencev dosegla rekord, so invalidi predsedniku Edvardu Centrihu poklonili veliko leseno vazo, ki jo je izrezljal invalid Martin Kumer iz Šoštanja. Tako so se po lepem doživetju zvečer s pesmijo in godbo zadovoljni vračali na svoje domove. Ko so se razhajali s prijetnimi občutki in novimi poznanstvi, so si vsi želeli drugo leto na svidenje.
Od 13. do 17. junija
Teden Indije v Salonu
Ob poslušanju indijske glasbe in ob pomoči prodajalk, oblečenih v sarije, boste lahko izbirali med originalnimi indijskimi izdelki. Na voljo bodo spominki,, preproge, izdelki iz slonovine, bluze, krila, drago in poldrago indijsko kamenje ter še vrsto izdelkov, značilnih za to daljno azijsko državo.
C
t „S IG IVI A" -ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
Novo na trgu
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem
-	odličen izkoristek
-	moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapaciteta od 25.000 do 50.000 kcal/h
schiedel-YU-dimniki
•	montažni dimniki z gibljivo - kislinoodporno -
•	ognjeobstojno samotno cevjo
GRADNJA 2ALEC - PROIZVODNJA IN PRODAJA PGM LATK0VA VAS
MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA
V Velenjski knjižnici
Sredi Velenja, na Titovem trgu, stoji arhitektonsko zanimiva stavba — knjižnica. Velika okna vabijo. Ljudje prihajajo in odhajajo po marmornih stopnicah, stiskajoč knjigo ali dve, kajti v njih je resnica, je modrost in sočutje, je prijateljstvo in korist. Lepa je, pravijo mimoidoči in mnogi med njimi se spominjajo stare knjižnice: majhne, zadušljive, mračne, hrupne, opremljene e z mal knjigami, in morda prihajajo še raje. A yendar, kdo bi vedel, morda je drugače, saj ni najpomembnejše to, da je knjižnica v lepi stavbi, ne, pomembnejša je njena notranjost, najpomembnejše so knjige. Toda tudi te so različne, so velike in majhne, debele in tanke, dobre in slabe. Velika okna vabijo. Vstopil sem. Ne prvič, a tokrat sem prišel z določenim namenom, da povprašam te, ki so tu, ki živijo s knjigami in tiste, ki prihajajo sem, da jih izbirajo, kaj si mislijo o njej. So z njo zadovoljni ali ne. Se jim zdi dobra, ali le takšna, kot jo označuje misel v naslovu.
IVANKA MEDVEJEK -knjižničarka: To delo opravljam že 13 let. Prej sem 2 leti poučevala na šoli, a moram reči, da se mi delo v knjižnici zdi prijetnejše, najbrž tudi zato, ker imam knjige rada in jih z veseljem prebiram. Prav dobro se še spominjam stare knjižnice, ki je bila precej neurejena in prostorsko omejena. Tu pa je bolj svetlo, bolj prostorno in tudi število knjig je \ečje. Ureditev je neprimerno boljša, kot v stari knjižnici. Škoda le, da ni nič z obljubljenim air conditionom, kajti zrak na vrhu je slab. Tu imamo dva oddelka. Spodaj je oddelek za otroke, zgoraj, kje j delam jaz, pa za mladino in odrasle. Knjige lahko išče vsak sam in jih tudi ni težko najti, ker so razdeljene po tematiki in je vsaka posamezna tema na polici označena. Najbolj obiskujejo knjižnico mladi, žal se nekateri med njimi obnašajo precej nekulturno, kakor, da bi bili v kakšnem javnem lokalu. Povpraševanje po knjigah je različno. Domača literatura je skoraj v prednosti pred prevodno. Zelo iskana so tudi čtiva, najmanj zanimanja pa je za potopise.
MOJCA SLANC - KNJIŽNIČARKA IN ŠTUDENTKA UMETNOSTNE ZGODOVINE: V spodnjem nadstropju knjižnice, med najmlajšifni, je delala zadnjikrat. „Ne, ni težko", je de-
jala „vendar mi študij nin družinske obveznosti onemogočajo popoldansko delo. Toda za njimi mi bo žal," je pristavila in pokazala na gručo otrok. „Najraje berejo pravljice in kakšne lažje mladinske povesti. Včasih so malo preveč glasni, vendar se kljub temu prav dobro razumemo. Tudi odrasli zaidejo sem, a bolj poredko." Več mi ni hotela povedati.
RENATA SOLINA - DESETLETNA UČENKA TRETJEGA RAZREDA: „Rada hodim v knjižnico. Tu mi je zelo všeč. Pogledam si tudi slike, ki so razstavljene. Tukaj je veliko knjig, toda jaz najraje berem pravljice. Berem veliko, vendar sedaj nimam več toliko časa, ker se učim igrati klavir."
OLGA MAYER: - PRAV TAKO UČENKA TRETJEGA RAZREDA: „V Velenje sem prišla iz Zagreba pred šestimi leti. Doma govorim z mamico v hrvaščini in jo tudi dobro berem. Slovenščina mi še vedno nekoliko nagaja. Veliko berem, najraje pravljice in povesti."
PETEK BOGDAN - MATURANT GIMNAZIJE: V knjižnico hodim šele dve leti, a moram.- reči, da mojih želja in potreb ne zadovoljuje. Predvsem primanjkuje študijskih knjig. To ni le moje mišljenje. Nekatere knjige je iaže dobiti na RŠC kot pa tukaj. Upam, da bodo v prihodnje tej zvrsti literature posvetih več pozornosti!
BOJAN GERATIC - ŠTUDENT: „Slabo - slabo. Stavba je že lepa, toda knjig, teh je premalo. Nam, študentom, prav gotovo ni ustreženo. Vse knjige, si moramo poiskati v Ljubljani. Z leposlovnimi knjigami so bolje založeni, kljub temu pa mislim, da je tudi to za tako veliko mesto premalo."
Kakšen zaključek naj napišem na koncu? Mnenja so različna,
vendar iz povedanega in iz lastnih izkušenj lahko ugotovim naslednje. Naša knjižnica v celoti vsekakor ne izpolnjuje svojega poslanstva. Študijskih knjig je malo, za nekatera področja pa jih takorekoč ni. Od tujih jezikov je, na primer, kolikortoliko zastopana le angleščina, nemščina, francoščina in italijanščina, kot še vedno pomembni evropski jeziki pa so popolnoma zapostavljene. V Velenju je zaposlenih veliko delavcev iz drugih republik, zato se lahko le čudimo, kako malo knjig je v njihovem jeziku. Knjižnica bi nujno potrebovala čitalnico, saj je študiranje ob hrupu precej težavno. In še nekaj. Kako je mogoče, da edina knjižnica v tako velikem mestu ni odprta ves dan,-ampak le v dopoldanskih ali popoldanskih urah.
Videti je, da bo potrebno še veliko\stvari storiti in veliko zamujenega popraviti.
Prehitro v ovinek
Voznika osebnega avt mobila CE 346-51 Jožd Pikla je 22. maja zaradi [ velike hitrosti zečalo na i preglednem ovinku pri štanjski elektrarni za naši ter je zaradi tega zapeljal levo polovico cestišča trčil v steber beton ograje. Trčenje je bilo silo vito, zato je osebni avton bil obrnilo. Pri nesreči i bila voznik Jože Piki in i gov sopotnik Kari No laže poškodovana.
Tudi Franca Vugrincaje osebnim avtomobilom 226—12 istega dne nekaj s metrov pred restavracijo, zero v Velenju zaradi nep merne hitrosti in neizkui nosti zaneslo s cestišča in j s prednjo stranjo osebnej avtomobila trčil v drog ol cestne razsvetljave. Škodo) ocenili na približno 10.0(1 dinarjev, voznik Vugrinec je bil le lažje poškodovan.
Moto-cross za nagrado Velenja - 4. julij 1975