b\m Cena Bin 1— Stcu. 253 V fuibltanl, v sccdo, 4. novembra 1936 leto 1. Z ogromno večino, kakršne ne pomni zgodovina, je za nadaljna 4 leta Roosevelt - bivši in novi predsednik Združenih držav reformami pritisnila velekapital in industrijo ter Z^atpo omilila brezposelnost, kair mu priznavajo Zmagovalec Roosevelt. New York, 4. novembra, o. Včeraj so bile v Združenih državah volitve novega državnega predsednika, ki se vrše vsaka štiri leta. Volilcev je bilo v 48 zveznih državah skupno 45 milijonov. Ti vo-lilci so morali izbrati 531 volilnih mož, članov kongresa, ki potem izvolijo predsednika, likratu so volili tudi guvernerja posameznih zveznih držav in 35 članov ser.ata. Volilni boj je bil za te volitve tako silovit, kakor še nikdar prej. Šlo je za to, ali se amerišiki narod izreče za Rooseveltovo novo gospodarsko politiko, ki je s svojimi finančnimi in socialnimi ' prit---riiila . .. vsi, tud-i najhujši nasportniki. New York, 4. novembra. Roosevelt in. Landon st« zaključila 6voje volilno delo z govorom, ki sta ga imela na večer pred volitvami po radiju in ki je trajala po 15 minut. Govorila sta iz 6vojih stanovanj. Roosevelt je izjavil svojim volilcem, naj glasujejo brez mržnje in strasti. Mislijo naj samo na srečo in napredek Zedinjenih držav. Ponekod grozi demokraciji propad, je dejal Roosevelt, toda, tu verujemo vanjo. Landon je dejal: Glasujte kot volilci, ki ne priznavate nobene druge avtoritete, kakor samo svojo vest. Svetu je svobodna Amerika potrebna. Branimo svetovno demokratično fronto! Ogromna votivna udeležba Volilna udeležba je bila naravnost ogromna. Kljub temu, da še niso znani končni rezultati v podrobnostih je vendar ugotovljeno da je pri vo- Novi nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop je včeraj obiskal angleško zunanje ministrstvo, kjer se je razgovarjal z odločilnimi ljudmi, baje samo iz vljudnosti. Sporazum o omiljenju podmorske vojne bodo podpi$a]e Anglija, Japonska, Italija, Francija, Indija ter Združene države. litvah oddalo svoj glas tako število volilcev, kakor še nikdar doslej. To pomeni, da kriza sili ameriško prebivalstvo, da se zanima za reševanje svojega položaja, da hoče pri njem tudi sodelovati. 2e na vse zgodaj, ko so se volitve začele, so 6e stotisoči zbrali na Times Squareu in v vseh bližnjih ulicah in opazovali ogromna svetlobna znamenja v rdečih, modrih in zelenih barvah na nebotičnikih m palačah velikih listov, ki 60 poročali o stanju volitev in o večinah v posameznih okrajih. Prvi rezultati Ves svet je ponoči, ko se je položaj začel odločati z nervoznostjo čakal ob radijskih aparatih, ki so razglašali rezultate. Sicer je bilo skoraj več kot zanesljivo, da bo zmago odnesel Roosevelt, toda ni'hče ni pričakoval, da bo demokratska stranka, katere kandidat je Roosevelt zmagovala v takem razmerju, kakor je pokazal takoj začetek glaso-vanja. Roosevelt je debil večino ne le v zveznih državah, ki so bile od nekdaj v oblasti njegove stranke, marveč celo v taborih nasprotnikov. Kljub temu, da je Landon kandidat republikancev in nasprotnikov socialne gospodarske politike imel na razpolago ogromna sredstva za volilno propagando, je vendar Amerika glasovala proti njemu in sicer s tako ogromno večino kakor ni nihče pričakoval. V zgodnjih jutranjih urah je bil položaj tak, da se je videlo, da bo Roosevelt dobil od 45 milijonov glasov 25 milijonov, protikandidata Landon in Lemke pa kakih 15 milijonov. To je največje število, ki ga je kdaj dosegel kak človek na svetu pri volitvah. Nadvse zanimivo je dejstvo, da so za Roosevelta kljub komunistični propagandi kompaktno glasovala vsa velika delavska in industrijska središča. 401 : 71 New York, 4. novembra, o. Ob šestih zjutraj je bil položaj na voliščih naslednji: Za Roosevelta je glasovalo čez 20 milijonov volilnih upravičencev in mu je po dosedanjih rezultatih pripadlo od 531 volilnih mož 401. Zmagal Premaganec Landon. je v 32 od 48 zveznih držav. V ostalih zveznih državah izid še ni znan, toda po poročilih strankarskih uradov je povsod, v večini Roosevelt, celo v New Yorku, ki je veljal za najmočnejšo postojanko Landona. Kar se tiče dopolnilnih volitev v senat, kaže ob tej uri, da bo demokratska stranka dobila 11 novih mandatov. Tako d» bo imela vsega skupaj 58 sedežev v senatu. Landon čestita New York, 4. novembra, o. Ob 7 zjutraj, ko je bil položaj že docela jasen in je republikanski kandidat Landon, kot prvi poslal Rooseveltu čestitko k izvolitvi; Čestitka se glasi-: »Narod je govoril. Vsi Amerikanci bodo sprejeli odločitev ljudstva in bodo delali za skupno stvar, za blagor domovine To je prav demokratski duh. Sprejmite moje iskrene čestitke.« Nepričakovane spremembe v avstrijski vladi Dunaj, 4. novembra. Ponoči se je izvršila rekonstrukcija avstrijske vlade. Maršal Holgerf, ki je bil nedavno imenovan za voditelja avstrijske milice, je bil imenovan za podkanclerja. Ministrstvi financ in trgovine sta se izročili uradnikom katoliške smeri, in sicer Hofmayerju in Tauchnerju, ravnatelju trgovinske zbornice v Gradcu. Minister brez portfelja Horstenau je imenovan za notranjega ministra. Oddelek za javno varnost bo izročen Neusfetter Sturmerju, ki je sedaj poslanik v Budimpešti. Za pravosodnega ministra bo imenovan neki višji sodnik. V drugih ministrstvih ne bo iz-prememb. Izjavljajo, da ta preosnova vlade ne bo imela nobenih posledic v avstrijski zunanji ali pa v finančni politiki. Predsednik Miklas je sprejel čislo formalno ostavko vlade in Schuschniggu poveril mandat za sestavo nove vlade, ki je sestavljena s tistimi Nova rdeča vlada v Madridu Madrid, 4. nov, Madridska vlada je včeraj izdala poročilo, ki pravi med drugim: Imena ministrov bodo kmalu objavljena. Pogajanja med skupinami ljudske fronte, zastopanih v vladi, in zastopniki delavskih organizacij in sindikalne zveze so se končala s popolnim sporazumom. Delavska zveza je umaknila abstinenco in se pridružila narodni vladi. S tem sporazumom je odstranjeno nasprotje med raznimi političnimi skupinami, tako da bodo odslej sodelovale v skupni borbi. O bitki okrog Madrida pravi komunike vlade kakor ponavadi. Nacionalisti so zdaj osredotočili svoje najboljše čete in zastavili vso svojo energijo, da obkolijo Madrid. Mesto daje sliko, ki je v skladu z resnim trenutkom. Borba se vodi od podnožja Sero de Los Angeles do Getafea južno od Leganesa ob levi obali Guadarame do Boadila del Monte. V Madridu tulijo neprestano sirene, ki napovedujejo nacionalistična letala Nacionalisti so včeraj napadu v odseku Siguence, pa so bili odbiti. Njihovi topovi so zelo aktivni na vseh bojiščih. V okolici Robledo de Savela se zbirajo večje nacionalistične čete. V ^Muriji so madridske čete imele uspeh. Naciona-listični napadi so bili tod odbiti. Ponekod ovira operacije dež Na Aragonskem bojišču se je predlo četam madridske vlade 53 nacionalističnih vojakov. Nacionalisti poročalo, vlada trdi La Corugna, 3. nov, AA, Havas: Tukajšnja ra-diopostaja je objavila ob 1.30, da so nacionalistična letala bombardirala vsa letališča v Barceloni. Uničenih je mnogo letal. Nacionalistične čete napredujejo proti Madridu in so sedaj samo še nekaj kilometrov od letališča Getafe. Na severni fronti so nacionalisti popoldne zavzeli Villaviciosa de Odon. Poročajo iz Grinjona, kjer je štab generala Va-relle, da nacionalistične čete v vsem razmahu prodirajo proti Madridu. Čete generala Varelle prodirajo v treh kolonah z juga in jugozapada proti Mad- izpreinembami kakor so objavljene v prejšnji vesti. Pravosodni minister bo član zveznega sodišča, Pilz. Dunaj, 4. novembra. AA, (Havas.) Glede pri znanja italijanskega cesarstva^ v Abesiniji s strani Avstrije izjavljajo dobro poučeni italijanski krogi na Diinaiu, da ie to priznanje že opravljeno z akreditiivnimi pismi, ki jih je bil izročil v Rimu avstr, poslanik pri QuirinalU, Berger Waldenegg, in v govoru, ki ga je imel predsednik avstrijske republike Miiklns pri sprejemu poverilnih pisem novega italijanskega poslanika na Dunaju, Fran-cesea Salate. V teh govorih in v teh pismih je bilo navedeno ime »kralja Italije in cesarja Etiopije«. Avstrija je na ta način prva država, ki je urciano Priznala novo stanje v Abesiniji. Razen tega smatrajo, da ni potrebna druga oblika za to avstrijsko priznanje. ridu. Močan dotok sovjetskih pomožnih oddelkov se povsod čuti. Nacionalisti so napredovali že tako daleč, da lahko s prostim očesom gledajo v predmestja Madrida. Komunistične čete so zjutraj, kot že javljeno, začele z močno ofenzivo proti nacionalistom na jugu Madrida, začenši od Getafe, Letala sodelujejo pri tem napadu. Posebno hudo je bila bombardirana nacionalistična kolona pri Valdemoru. Bombe so tudi zažgale železniško postajo Jumanez. Prestolni govor angleškega kralja: Skrb za Anglijo in za mir London, 4. nov. o. Včeraj so v Londonu z vso svečanostjo začeli zasedanje zbornice, pri katerem je kralj Edvard VIII. govoril svojo prestolno besedo. Kraljevi poti od dvora do zbornice je prisostvovalo ogromno ljudi. Kraljev prestolni govor je bil daljši, kakor običajno. Med drugim je dejal naslednje: >Moja politika bo zmeraj vezana na Zvezo narodov in ho angleška vlada delala na to, da se ta ustanova okrepi. Prizadeval si bom za pomirjenje Evrope, k čemur bo pripomogla lokarnska konferenca. Isti cilj ima omejitev pomorskega oboroževanja in skrb za položaj na Daljnem vzhodu. Treba bo tudi ublažiti trpljenje Španije z izvajanjem sklepa o nevmešavanju. Skrbi za Anglijo bo posvečena konferenca držav angleškega cesarstva, po kateri bom osebno obiskal Indijo in prevzel cesarsko krono. Upam, da se ho položaj v Palestini zadovoljivo uredil. — Vlada ho skrbela za obrambo države, ker je to potrebno za pomiritev sveta in za gospodarski razvoj angleškega cesar-stva. Proti osebam in organizacijam, ki bi skušale kršiti mir v notranjosti države, bo vlada uporabila nove zakone, ki jih bo predložila zbornici. Pač pa bo ostala neokrnjena svoboda tiska, oboro- ževanja in shodov. Vlada se bo posvetila tudi skrbi za telesno vzgojo mladine, za pospeševanje kmetijstva in ribištva ter bo z vsemi sredstvi lajšala socialno stisko.« Govor angleškega kralja je vzbudil velik vtis in se je potem razvila o njeni debata. Vofna s padali Moskva, 4. nov. Posebno pozornost pri zadnjih ruskih manevrih so vzbudili oddelki padalcev, ki so se spustili iz letečih avijonov za sovražnikovo bojno črto in potem napadli sovražnika izza hrbta. Pri teh manevrih so spuščali s padali tudi razstavljene topove in celo lahke tanke, ki so jih tehniki hitro sestavili in z njimi napadli. Ker se je ta način bojevanja tako obnesel pri manevrih, je sovjetsko vojno poveljstvo takoj začelo na veliko organizirati vežbanje padalcev in ustanovilo v Moskvi posebno šolo, kjer trenutno uče tisoč padalcev, katerim je na razpolago 77 inštruktorjev in 320 letal, ki so konstruirana v ta namen. Vesti k. novembra Poljski narodni praznik bodo praznovali z vso slovesnostjo 10. novembra. Tedaj bo imenovan za maršala general Ridz Simgly. Vršile se bodo velike slovesnosti, združene z vojaško parado. Ravnatelj nemške policije general Daruegge je dospel v spremstvu več policijskih častnikov v Varšavo in bo skupno z njimi gost poljske policije, Mir v zahodni Evropi je po pisanju angleškega Za novega nemškega poslanika v Tirani je imenovan poslaniški svetnik von Panewitz. 3000 angleških vojakov, ki so bili poslani v Palestino, sc je te dni vrnilo v Anglijo. Načelnik turškega generalnega štaba, maršal Carmak, je sinoči prispel v Bukarešto. Letalski potniški promet med Kanado in Anglijo se bo začel leta 1938. Anglija je pristala na to, da bo šla proga čez severno Irsko. Za predsednika angleške delavske stranke so včeraj spet izvolili majorja Atleea, kljub opoziciji, ki so jo proti njemu kazali skrajni levičarji v stranki. Madžarski regent Horthy bo v kratkem obiskal Italijo, najbrž v zahvalo za Mussolinijevo sočutje z revno Madžarsko. ZN bi priznala zasedbo Abesinije in italijansko oblast v njej, če bi Italijani zasedli vso Abesinijo. V tem primeru bi priznala to zasedbo tudi Anglija. Rekonstrukcijo rdeče vlade v Madridu so včeraj napovedovali v Barceloni. Pogajanja za trgovinsko pogodbo med nami in Romunijo se bodo kmalu pričela v Belgradu in je v ta namen že prispel v Belgrad ravnatelj romunskega zunaniega ministrstva Jean Cristu. Potres v Tokiu je bil predsmočnjim in je trajal okoli deset minut. Ni pa povzročil običajne velike škode. O naselitvi Judov v Palest:ni se je razgovarjal poljski poslanik v Londonu, ker angleška vlada 5. oktobra ni določila kontingenta za priseljevanje, kakor je bilo zdaj običajno vsakega pol leta. Dve japonski bojni ladji sta odpluli v Šanghaj zaradi napada na nekega japonskega državljana, ki so ga pijanci oklali z nožem. Torej je življenje vsakega Japonca vredno cele armade. Mussolinijev govor je po mnenju švicarskih listov velikega pomena za položaj v Evropi. Zastonj bodo delali poljski rudarji v Sosovicah en cel dan, da bodo izkopali 200 vagonov premoga za zimsko pomoč, ki ga bo rudnik daroval. Znameniti angleški advokat sir Henry Curtis Bennett, ki je bil tudi kronski svetovalec, je nenadno umrl včeraj v Londonu. Ozdravitev francoskih samoupravnih iinanc, ki so zelo zavožene, bosta sklepali obe zbornici francoskega parlamenta na jutrišnjem zasedanju. Uvozne carine za žito in moko so znižane v Italiji z zakonom, ki ga je včeraj izdala italijanska vlada. Poljski zunanji minister pride v London na uradni obisk 8. novembra. Imel bo važne razgovore z Edenom, ki se bodo tikali raznjh evropskih vprašanj, pri katerih sta prizadeti Poljska in Velika Britanija. Romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael sta se vrnila v spremstvu zun. ministra An-tonesca iz Češkoslovaške včeraj popoldne v Bukarešto. Odbor za nevmešavanje v špansko državljansko vojno se sestane v četrtek, 5. novembra dopoldne in sicer v Londonu. Jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Puriča je sprejel včeraj dopoldne francoski zunanji minister Delbos in se z njim dalje časa razgovarjal o zadnjih zunanjepolitičnih dogodkih, v kolikor se nanašajo na razmerje med Jugoslavijo in Francijo. Posvetitev invalidskega doma v Rimu bo danes in je tja odpotovala tudi močna delegacija naših bivših bojevnikov in FiDACA. Našo delgaci«o so v Rimu sprejeli z veliko pozornostjo in ji dali na razpolago dva avtomobila za ves čas bivanja v Rimu. časopisja trenutno bolj v nevarnosti, kakor pa mir v Sredozemlju. Zato mora Anglija misliti najprej na varstvo miru tam, kljub temu, da Italija misli drugače. Prvi strel na Madrid je padel predvčerajšnjim ob 5 popoldne in sicer g‘a je izstrelila baterija podpolkovnika Telle, ki stoji pri Parii. Nov nemški srebni denar v vrednosti dveh mark, s podobo poko nega maršala Hindenburga, bo prišel v promet v Nemčiji. Iz 1 kg srebra bodo nakovali 200 teh novcev. Boj proti komunistom v Švici bo s posebnim zakonom organiziral švicarski zvezni svet. Ta zakon bo poostril odredbe o varstvu notranjega miru v državi Pri angleških delnih občinskih volitvah je največje izgube utrpela delavska stranka, to pa zaradi tega, ker vlada v angleških širokih krogih mišljenje, da bi utegnila ta stranka zaradi svojih zvez s prevratnimi elementi potegniti Anglijo v kako vojno. Pavija, 4. nov, AA. (Stefani.) Predsednik italijanske vlade Mussolini je imel na glavnem trgu v Paviji pred množico črnih srajc velik govor. Du- x ceja je množica pozdravila z navdušenimi ovacijami. Premiera iufrl v Elitnem hlnu Matici! Borba mota za harmonijo svojega zakona, borba tene za čast, dobro ime m živl/en/e, borba mlade matere za svojega otrokal Največja filmska umetnina letošnje sezone 1 POSLEDNJI AKORD Lil Dogover. wilii| Dir gel. Morila pl. lasnadu In Peter Dosse Premiera (utri v Elitnem hlnu Matici! Velefilm, ki ga prevejajo melodije neumrjoče glasbe: BeetllOVen IX simfonlla, HOndiov oratorll „Juda Plahabelec' in CalhOVShega ,.NUShnaCher“ SU ta izvajane od orkestra berlinske državne opere in združenja so istov. Ljubljanska drama: ^Kvadratura kroga" Ljubljana, 4. novembra. Snoči je dramsko gledališče uprizorilo duhovito komedijo V. Katajevo »Kvadratura kroga«. Delo je slovenskemu odru že poznano, saj so ga uprizorili v ljubljanski drami pred štirimi leti. MordaJe bil to tudi delni vzrok, ker je občinstvo naslovno delo že poznalo, za neprepolno dvorano, poleg vzroka, da je uprava premiero določila že za soboto in jo zopet jirestavila. Vendar je delo v novi zasedbi silno in močno, učinkovito ter vredno, da si ga ogledaš. Pisatelj Valendn Katajev živi v novi Rusiji, vendar drži stike r starejšo tradicijo ruske literature. Da si sovjeti dovolijo kakšno Šalo tudi na svoj račun, kaže ravno pričujoča komedija. »Kvadratura kroga«, veseloigra v treh dejanjih, kakor jo pisatelj sam imenuje, smeši sovjetski zakon. Z duhovito ironijo in ljubeznivim humorjem, ki mu je primešano nekoliko satire, nam predstavlja Ratejev dva sovjetska para v isti sobi, razdeljeni na dva dela. Zakona sta registrirana v Zagsu (civilnemu uradu), vežejo ju nova pravila: »sorodnost značajev«, »delovni kontakt« in »politična somiš-Ijenost«, a kljub temu se v teh novih ljudeh prebudijo čisto meščanska čustva in občutki: zaljubljenost izven zakona, sentimentalnost ni celo lakota. Sicer znajo citirati Karla Marxa, berejo Ple-hnnova, stikajo v kočljivih zadevah srca po sovjetski etiki in morali, vendar je srce samo močnejše. Vedo, da svoje sreče ne smejo graditi na nesreči svojega sodruga, vendar prešeštvujejo prav po buržujsko. Nemoč in nemožnost ukrotiti človeško srce primerja Katajev z matematičnim problemom in jo tudi naslovi s »kvadraturo kroga«. Kot jedro se mi zdi krasna scena tretjega dejanja, ko stojita čisto spodaj dva komsomolca s svojima novima ženama, izbranima po srcu, eno stopnjo nad njima partijsk* organizator Flavij kot zastopnik sovjetske moči in oblasti, ki dogajanje spodaj pod seboj samo registrira, še eno stopnjo nad njim, na vrhu pa stoji poet Jemelka Črnozjo-mij, propovednik pravega življenja, človek, ki se ga osebno ne udeležuje, a ve, kaj so pota srca, kaj pota ljubezni. Katajev je izbral za svojo komedijo | zastopnike različnih značajev: Vasja, komsomolec je romantična duša, široka ruska narava, Abram, komsomolec, njegov tovariš, s katerim stanujeta skupaj v revni sobi, je vnet pristaš komunizma, s prepričanjem hoče živeti po novih načelih, Tonja, komsomolka, je prav tako fanatična članica organizacije, a pod tem tli v njej prava demonska ženska narava, Ljudmiloka, neorganizirano dekle, je naivna, pridna gospodinja, še vsa v malomeščanskem svetu, tovariš Flavij, partijski organizator, je mirodušen tip sovjetskega uradnika, ki ga ljubezenske zamotanosti pripravljajo do izjave — »to revoluciji ne bo škodovalo«, in končno poet Jemelka Črnozjoinij, dinamičen tip, veliki improvizator, »vzvišena duša«, pred katero pleše ubogi človek. Vsi ti različni značaji, posebno prvih štirih zaljubljencev pa ob enakih prilikah vsi enako reagirajo: kar se zgodi enemu paru v levi polovici sobe, se kmalu isto zgodi drugemu paru v desnem delu. Cele situacije in celo besede se vedno ponovljajo z nekakšno geometrično doslednostjo. Ta automatizem pa vzbuja obilo prilike za komi-ko. S tem je Katajev pogodil svojevrstno dramsko tehniko, radi česar delo tudi -uspe. Sedanja zasedba vlog je bila sledeča: Vasja (Sancin), Abram (Slupica), Tonja (M. Danilova), I judmilika (Severjeva), tovariš Flavij (Jerman), jemelka Crnozjamij (Poiokar). — Vse vloge so prišle močno do izraza. Režijo je spretno vodil ter poskrbel za odgovarjajočo inscenacijo ing. arh. B. Slupica. Katojevo »Kvadraturo kroga« je poslovenil Josip Vidmar. —sp— Zaradi uboja v Piršenbergj ponovna razprava ker |e pravi morilec podkupil priče in ostal na svobodi Celje, 3. novembra. S sodbo okrožnega sodišča v Celju z dne 30. novembra 1934 so bili obsojeni Bošina Jožef, Pre-skar Jožef, Golob Franc in Zagmajster Karel. Vsi štirje so doma v Globokem v brežiškem okraju. Obtoženi so bili, da so v noči od 1. na 2. oktobra 1934 v Piršenbregu pobili na tla Ivana Cizlja, da je Cizelj naslednji dan v Brežicah umrl. Vsi imenovani so prvotno dejanje priznali pred orožniki, pred poizvedovalnim sodnikom v Brežicah in končno tudi pred preiskovalnim sodnikom v Celju. Pred glavno razpravo pa je Bo-sina Jožef preklical vsa prejšnja priznanja ter obdolžil 29letnega pos. sina Hudeta Mihaela iz Globokega, da je le-ta pravi storilec in povzročitelj smrti pokojnega Cizelja Ivana, sam pa da je nedolžen. Vsi štirje so leta 1934 po končani razpravi in obsodbi nastopili kazen in sedijo še sedaj. Bosina pa v zaporu ni dal miru in je končno dosegel obnovo procesa glede sebe, povzročil pa obnovo tudi glede Hudeta Mihaela. Bosina je izjavil, da je prevzel nase krivdo zaradi pritiska s strani Hudeta Mihaela, ki da je njemu in ostalim osumljencem obljubil 2000 Din nagrade, če prevzamejo krivdo nase in prikrijejo njega. Hude jih je tolažil, da kot mladoletni ne bodo mnogo obsojeni, dočim bi njega, ki je bil že večkrat obsojen, zadela huda kazen. Še po razsodbi so prihajale na državno tožilstvo ovadbe, češ da so pravi krivci Cizljeve smrti drugi ljudje in je bilo zoper vse imenovane uvedeno kazensko postopanje, ki pa je bilo po izvršenih poizvedbah ustavljeno. Bernh.$haw KINO UNION najslavnejši sodobni satirik prvič v filmu Jenny Jugo Gustav Griindgens Pygma!ion DANES PREMIERAI Smeh! Smeh! Ponoči spot velik požar na Dravskem polju Maribor, 4. nov. Vse Dravsko polje je eno samo veliko torišče požigalcev in podobnih zločinskih ljudi, kakor nam to jasno dokazujejo pogosti požari, ki jim pa ponavadi ne morejo najti pravih povzročiteljev. Tudi '"včeraj je na Dravskem polju zažarelo nebo, velikanski plameni so se videli ne samo v okolici, temveč celo v Mariboru. Ob 7 zvečer je začelo goreti v Selah pri Zg. Polskavi pri županu Karlu Poharcu. Ko so domači sedeli pri večerji in je komaj na zemljo padel mrak, so se izza gospodarskega poslopja pokazali ognjeni zublji, ki so začeli objemati vse poslopje. Ko so domači pohiteli do poslopja, je bilo že vse v plamenih. Da je bil požar ogromen in daleč viden, se ni čuditi, kajti gorelo je gospodarsko poslopje, dolgo 60 m in široko 22 m. Komaj da so domači mogli rešiti iz hlevov nekaj živine in prašičev. Zgorele pa so tri svinje, osem prašičev, veliko število kokoši, celotno gospodarsko Daj - ne dam Ljubljana, 4. novembra. Pred nekaj meseci so se pojavili po ljubljanskih manj ali bolj znanih in obiskanih lokalih neke vrste aparati, ki jih je tam postavila gotova orga nizaoija in katerih »čisti« dobiček je šel v namene te organizacije. Toda lastniki lokalov so kmalu uvideli, da jim ti aparati niso v korist, pa so jih vrnili organizaciji. Nekaj pa jih je še ostalo in ti sedaj love dinarčke Toda, ker sprejemajo, bi morali tudii dajati. Saj pa je tudi tako aparat narejen, samo kdor hoče dinarjev dobiti, jih mora znati. Kako pa so ti aparati ustvarjeni, naj jrokaže prizorček, ki se je dogodil v.eni znanih in zelo obiskanih gosliln v sredi Ljubljane, ki ima še ta aparat. Gospod je vrgel v aparat dinar. Figurce so se obrnile — nič. Drugi dinar vrže in — sreča. Ostale so figure, in gospod naj bi dobil 16 Din. Lep zaslužek! Gospod čaka, čaka — spet nič. Stresa aparat, pritiska, vrti, 16 Din pa ni. Gre ogorčen k natakarici in jo vpraša, kaj je z aparatom, ki denar sprejema, dš ga pa ne. Natakarica pa je rekla, da je nič ne briga, da nima z aparatom nikakega posla. Gospod je bil seveda razočaran. Vendar je še vrgel v aparat 2 Din, toda ostalo je pri starem, pri niču. Ne vemo, ali je ta priprava bila jx>kvarjena, malo čudno, ko ie vse lepo delovalo, samo izdajanje ne, ali je mogoče kaj drugega vmes. gotovo je le, da se s temi pripravami jemlje dobro ime organizaciji. Pobiran’« PTL dinarja v Mariboru Maribor, 2. novembra. V zvezi z reorganizacijo inkasacije PTL dinarja, se slavno občinstvo opozarja, da so stare nabiralne pole ukinjene in jih je zaradi tega izročiti inkasantom. Pobiranje stanovanjskega proti-tuberkuloznega dinarja se od 1. novembra 1936 dalje vrši z 1 dinarskimi listki potom liginih in-kasantov, ki nosijo poleg društvenega naslova še besedilo: »Darujem za zgradbo azila jetičnih bolnikov v Mariboru 1 Din. V samopomoči je moč ljudstva*. Stranke naprošamo, da blagovolijo hraniti te listke, ker je predvideno, da se bo one, ki bodo dosegli gotovo število dinarskih listkov, smatralo in objavilo za ustanovitelje PTL azila. Za darilo preko 10 Din se ne bodo izdajali listki, temveč pobotnica na ime darovalca. Tudi te pobotnice je hraniti v isti namen, kakor dinarske listke. PTL dinar se bo [lobiral na območju vsega plinskega in električnega omrežja mariborske mestne elektrarne in plinarne po inkasantih MP. Zato vljudno naprošamo tudi občane sosednih občin', da podpirajo to človekoljubno akcijo. poslopje, več vozov, poljedelsko orodje in ogromne množine krme, ki so bile tamkaj spravljene. Domači tudi niso mogli z uspehom reševati gorečega poslopja, kajti plameni so se že oprijemali stanovanjske hiše in švigali tudi na hiše sosedov. Vsa vas je morala reševati le svoje in odstranjevati nevarnost ognja od svojih hiš, dočim je gospodarsko poslopje župana Poharca nemoteno gorelo dalje. Kot prvi so prihiteli na kraj požara gasilci iz Sp. Polskave, za njimi iz Slov. Bistrice in iz Frama, kot zadnji pa domači gasilci. Škoda je ogromna, pa je treba naglasiti še to srečo, da je bilo ozračje mirno in brez vetra, sicer bi pogoreli vsi štirje sosedje. O vzroku požara se ne da povedati nič točnega, ljudje se ne more o znebiti vtisa in suma, da je požar delo maščevalne roke, kajti ogenj je izbruhnil prav na predvečer gospodarjevega godu. Prosvetno socialni tečaj za fante Sv. Jurij ob j. ž., 3. nov. Katoliško prosvetno društvo v Sv. Juriju ob juž, žel. bo priredilo v dneh od 13. do 15. novembra t. 1. v dvorani Katoliškega doma prosvetno-socialni tečaj za fante. Spored tečaja je sledeč: V petek, dne 13. novembra ob 16: 1. Otvoritev tečaja, 2. Namen tečaja, 3. Krek in njegovo prosvetno delo in 4. Pozdravi in poročila delegatov. V soboto, dne 14. novembra: Ob 8 Katoličan — zaveden narodnjak in najboljši državljan. — Ob 10 Stanovska zavest in stanovsko združevanje. — Ob 14 O socialnem vprašanju. — Ob 16 Slovenski fant in ob 20 igra: Kadar se utrga oblak. V nedeljo, dne 15. novembra: Ob 8.30 sv. maša in govor. — Ob 10 slavnostno zborovanje v telovadnici osnovne šole, na katero so vabljeni tudi možje. Dnevni red slav. zborovanja: 1. Otvoritev, 2. Izpoved, 3. Naša katoliška prosveta, 4. Slovenski problemi in 5. Naša himna Hej Slovenci. — Popoldne ponovitev igre: Kadar se utrga oblak. Po vsakem predavanju sledi referat domačega fanta in debata. Maribor Lahkoatleti SSK Maratona. Prvi skupni trening v telovadnici je drevi ob 19. Ob tej priliki bo tudi razgovor glede nastopa v Ptuju. Mariborski Fotoklub je začel s pripravami za veliko jugoslovansko fotografsko razstavo, ki se bo vršila v mesecu decembru. Murlborski šahovski klub ima svoj redni občni zbor jutri, v četrtek ob 20 v kavarni »Central«. Z Abrahamom sta se srečala včeraj in danes dva znana mariborska policijska stražnika in sicer kontrolni nadstražar g. Franjo Dujec in nadstraž-nik ter upravitelj policijskih zajoorov g. Karlo Pavšič. Obema želimo ob tem lepem življenjskem jubileju še mnogo let \ sreči in zadovoljstvu. Vojvodinsko učiteljstvo proti predsedniku Dimniku Belgrad, 3. novembra, m Razmere v sta/iovski organizaciji Jugoslovanskega učiteljstva JUU so se po zadnjem kongresu začele čistiti. Delegati, ki so prišli s kongresa, so članstvu povsod po državi podali jasno sliko o razmerah, ki vladajo v vodstvu organizacije. Zaradi tega se |e zadnje čase povsod pojavilo veliko nezadovoljstvo s sedanjim vodstvom, kateremu načeljuje, kakor je znano, Ivan Dimnik. Tako so učitelji novosadske sekcije JUU na svojem zadnjem zborovanju, kakor poroča današnja »Politika«, sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo delo glavne uprave JUU, češ da ta uprava svoje delo prestavlja na politično področje, namesto, da bi skrbela za učiteljstvo in šolo. S tem uprava učiteljske stanovske organizacije ruši vse mostove med učiteljstvom in med prosvetnimi oblastmi. Resolucija zahteva, naj se politika v stanovskem društvu že enkrat neha in onemogoči, ker pomeni politiziranje za stanovske koristi učiteljstva samo škodo. Učiteljstvo obsoja nepravilni postopek pri izključitvi treh članov iz JUU. Obsoja tudi pisanje glavnega glasila organizacije »Narodne prosvete« ter izreka zaupnico prosvetnemu ministru Sto,Soviču in načelniku oddelka za osnovno šolstvo pri ministrstvu za vse uredbe sedanje vlade v korist učiteljstva. Pri volitvah novega sekcijiskega odbora je bil izvoljen kandidat opozicije učitelj Zagorčič. Atentat rsa iz'ožfce »Grajskega kina" Maribor, 3. novembra. Mariborska policija ima opravka z zagode* tiim atentatorjem, ki ima silovito piko na izložbe »Grajskega kina«. 'Že nekaj mesecev razbija na njih šipe. Najprej je to delal na periferiji, sedaj pa jih je začel razbijati tudi v sredini mesta. Preteklo noč pa je vprizoril tudi atentat na stanovanje svaka lastnika Grajskega kina g. Lindnerja. Vrgel je v temi z ulicedebel kamen v okno stanovanja ter ga razbil. Policija mu je že nekajkrat nastavila zasede, pa je zelo o|>rezen ter ga do-sedaj še ni bilo mogoče izslediti. Povzročil pa je s svojimi »atentati« že občutno škodo. Slrahovalci mariborske okolice cbsorena Maribor, 3. novembra. Kakor smo že poročali, se je vršila danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodisca razprava proti znanemu vlomilcu in ubeglemu kaznjencu Alojzu Babiču s Pobrežja ter proti njegovima pajdašema Josipu in Ludviku Ribiču. Razprava je bila prav zanimiva že zaradi tega, ker se je zbrala v razpravni dvorani skoraj celokupna mariliorska fakinaža, ki je z napeto pozornostjo zasledovala potek. Sodba je bila prav zabeljena. Alojz Babič se bo preseli’, znova za celih šest^ let za zidove kaznilnice ter je izgubil za trajno državljanske pravice Ribič Josip jo bil obsojen na tri leta in šest mesecev robije ter na tri leta izgube častnih pravic, Ribič Ludvik pa je dobil samo 18 dni zapora, pogojno za dobo 1 leta. Vprašani« vojaških grobov v Mariboru Maribor. 3. novembra. Letošnji praznik Vseh svetnikov je zopet sprožil v javnosti vprašanje ureditve vojaških grobov v Mariboru, ki je res nujno in potrebno čimprejšnje rešitve. Grobovi žrtev svetovne vojne se nahajajo na mestnem pokopališču na Pobrežju ter so bili iz početka zelo lepo urejeni. Sčasoma pa so začeli propadati. Danes so gomile že docela izravnane z zemljo, križci in napisi so zbledeli ter razpadli in vse skupaj najiravlja vtis velike zanemarjenosti. Neupravičeno so letele zaradi tega kritike na mestno občino. Sedanja ob- činska uprava si je nadela nalogo, da uredi tudi vjirašanje vojaških grobov ter je že izdelan lep riačrt za zgradbo nove skupne grobnice s spomenikom, v katero se bodo |>renesli ostanki vseh pokopanih žrtev vojne. Ta načrt pa mora odobriti poseben mednarodni odbor za ureditev vojaških grobov, ki ima svojo podružnico tudi v Belgradu. Tja je mestna občina odposlala načrte ter čaka sedaj že zelo dolgo časa na njihovo rešitev, katere pa kljub urgencam ni od nikoder. Dokler pa odbor načrtov ne odobri, se ne smejo začeti grobovi preurejati, in tako stoji začasno vsa zadeva. Sočasno pa so tudi poizvedbe dognale, da je podan velik sum, da je bil pri usmrtitvi udeležen tudi Hode Mihael. Zato je okrožno sodišče odločilo, da se dovoli obnova postopanja tako zoper Bosino Jožefa kakor tudi zoper Hodeta Mihaela. Pri obnovitvenem postopanju se je dognalo, da je posegel v predmetni tepež tudi sedaj obtoženi Hode Mihael. Vendar pa slednji odločno zanika svojo udeležbo in krivdo. Danes se je ves dan vršila pred malim senatom obnovitvena raz|>rava. Po dolgotrajnem zasliševanju številnih prič je izreklo sodišče sodbo, da se giede Bosina Ivana izreče sodba kakor prej, ker pa je bil medtem časom že pogojno zaradi korektnega obnašanja odpuščen iz kaznilnice, je dejansko že danes takoj šel na svobodo. Na novo je bil pri današnji razpravi spoznan krivim uboja Hode Mihael in obsojen na 5 let in 2 meseca robije, v katero kazen se mu všteje preiskovalni zapor. Na novo je bil obsojen tudi Agrež Ivan, posestnik v Globokem in sicer zaradi krivega pričevanja, ker je v zadevi proti imenovanim storilcem zoper Ivana Cizelja dvakrat po krivem pričal in s tem zakril Mihaela Hodeta, da ni že prej priseg jired obtožbo in obsodbo. Zaradi tega je bil Agrež obsojen na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta. Ponovitev koncerta Glasbene matice Ljubljana, dne 4. novembra. Po vseh večjih evropskih mestih prirede navadno na Vernih duš dan večji orkestralni in zbor-eki koncert, večinoma je na programu kateri od mnogoštevilnih rekvijemov starejših mojstrov. Ne bi bilo napačno, če bi se ta navada udomačila tudi pri nas. Letos nam je na ta dan frostregla s koncertom Glasbena Matica, ki je ponovila Lisztov oratorij »Kristus«, ki smo ga prvič slišali začetkom oktobra. O delu samem in o izvajalcih smo že takrat obširneje govorili, danes naj le ugotovimo, da je bil pri ponovitvi celotni vtis koncerta ugodnejši. V kvintetu solistov sta se izvršili dve izj»re-membi: altovsko partijo je pela gospa Golobova, tenorsko pa gosp. Gostič, kii sta oba svojo nalogo izvrstno rešila; ostali solisti so bili isti, ko na prvem koncertu: gdč. 2uf>evčeva (sopran), gosp. Kolacio (bariton) in gosp. Petrovčič (bas). Zvok zbora Gla oene Matice je bil nekaim umernejši, intonacija boljša kot zadnjikrat ravnatelj Polič se je vidno trudil pokazati se od čim boljše strani. Publika, ki je v prav do do j nem številu posetila koncert, je z zanimanjem sledila delu W. Dr. Stofadinovič m Belgradu Belgrad, 4 nov. m. Davi se je vrnil iz Ankare in Sofije predsednik kr. vlade in minister za zun. zadeve dr. Stojadinovič s svojo go. soprogo in ostalim spremstvom Njegov salonski vagon so ob pol 5 zjutraj odklopili ter je ostal na topčiderski postaji do devete ure, ko se je s posebno kompozicijo pripeljal na belgrajsko žel. postajo. Tu mu je bil prirejen prisrčen sprejem Pozdravili so ga člani kralj, vlade z ministrom dr. Korošcem na čelu, ki je soprogi dr. Stojadinoviča poklonil krasen šopek cvetja. Pri sprejemu so bili navzoči tudi diplomatski zastopnik držav MZ in BS, veliko število narodnih poslancev in senatorjev, na čelu s predsednikom delovnega kluba v senatu Simonovičem. Predsednik dr. Stojadinovič se je najprej rokoval z dr. Korošcem, nato pa z ostalimi. Po sprejemu na žel. postaji se je odpeljal dr. Stojadinovič s soprogo na svoje stanovanje na Topčiderskem griču. Nato se je tekom dopoldneva vrnil v predsedništvo vlade in v zun. ministrstvo, kjer je prevzel posle od svojega zastopnika dr. Korošca. Občni zbor JOO razvelUfivBfevra Belgrad 4. novembra, m. Minister za telesno vzgojo naroda se je zadnje čase zelo zanimal za po" lov atije JOO. Proti vodstvu JOO so se znašali v zadnjem času ostri napadi. Minister g. dr. Rogič je vj>rašanje poslovanja JOO temeljito proučil ter je sinoči podpisal odlok, s katerim se razveljavlja občni zbor JOO 24. oktobra t. 1. Minister dr. Rogič je nadalje v odloku naročil, da se mora sklicati nov občni zbor JOO takoj, kakor hitro bo ministrstvo potrdilo pravila. Belgrad, 4 nov. m. Na sinočnji seji upravnega odbora Jugosl. nogometne zveze je bilo sklenjeno, da se bo občni zbor JNZ vršil 13. dec. ob 8 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Belgradu. Belgrad, 4. nov. m. Nedeljsko tekmo med Hajdukom in Ljubljano, ki bo v Ljubljani, bo sodil zvezni sodnik Mlinarič (Podupski). Celjske novice Celje, 4. novembra. Položaj na delovnem trgu. Dne 31. oktobra jo bilo prijavljenih 419 brezposelnih delovnih moči, med temi 181 žensk. Po prejšnjem izkazu z dne 20. oktobra je znašalo število brezjsoaelnih 414, od tega 177 žensk. Po teh podatkih vidimo, da je brezposelnost zopet nekoliko narasla, kar je znak bližajoča se zima. — Delo dobijo: 2 hlapca. 2 čevljarja, 1 lesostrugar. 3 krojači, 2 dekli, 1 natakarica, 1 trg. prodajalka. 2 kuharici, 5 služkinj in 1 gostilniška služkinja. Tujski pr (imet v oktobru. V mesecu oktobru se je mudilo v Celju skupaj 1188 tujcev, med katerimi je bilo 889 jugoslovanskih državljanov. Letoviščarjev je bilo 77. Napram mesecu septembru, ko se je mudilo v Celju 1450 tujcev in napram lanskemu mesecu oktobru, ko je obiskalo Celje 1260 tujcev, vidimo, da je tujski promet precej padel. Nesreča^ gozdnega delavca. 88 letni drvar Ivan Kortnik iz Šmihela pri Mozirju se je v soboto pri delu v gozdu vsekal s sekiro v levo nogo in se močno poškodoval. Zdravi se v celjski bolnišnici. Kulturni koledar Ivan Geršak Dne 4. novembra leta 1838 sc je rodil pri Sv. Petru pod Sv. gorami slovenski politik in nacionalni ekonom Ivan Geršak. — Gimnazijo je Študiral V Celju in Gradcu v letih 185'2—bO, prevo prav taim, potem pa je bil domači učitelj pri baronu Conradu. Po odvetniškem izpitu je postal notar v Ormožu, kjer je tudi 24. februarja leta 1911 umrl. Ivan Geršak je eden izmed tistih slovenskih ljudi, ki mu ozke domače razmere in usoda v obliki avstrijske vlade ni dala možnosti, da bi razvil vse svoje talente in postal to, kar bi po svoji ambiciji in nadarjenosti zaslužil: ekonom in slovenski politik širokega formata. Ko mu ni uspelo, da bi dobil slovensko docen-turo na graški univerzi za civilnopravni red, menično in trgovsko pravo, 6e je posvetil lokalnemu, poetičnemu in narodno gospodarskemu delu, ki ga je sam opisal v Ormoških spominih (1902). Ko se ga spominjamo, ne smemo pozabiti, da je bil Geršak sotrudnik vseh takratnih slovenskih revij in časopisov, da je izdajal prvi (žal samo eno leto) izredno dobro gospodarsko politično revijo »Čitalnico« in da je napisal narodno-gospo-darski prerez slovenskega Štajerskega. — Ivan Geršak je bil izredno realen polutnk, ki je videl v poznanju in rešitvi narodnogospodarskega vprašanja temelj vsakega napredka in svobode naroda in ki se je zavedal, da more le dobro materialno situirano ljudstvo nuditi odpor proti germanstvu. Politično se je boril proti centralizmu in dualizmu in federalizmu. — Geslo, ki ga nosi njegova serija »Čitalnica« bi morailo ostati tudi naše geslo v političnih in gospodarskih vprašanjih: »Nevednost in nar draži stvor v deželi« Ker »podučen in pameten nared je zmirom nravnejši in pridnejši od nepodučenega in nespametnega.« Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 4. novembra: Sv. Karel Jutri, četrtek, 5. novembra: Sv. EnieriK Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevair, Celovška cesta 62 m mr. Gartus, Moste. DRAMA: Tudi Lela bo nosila klobuk. OPERA: Hoffmanove priipovedke. KINO UNION: Py,gmalion. KINO MATICA: Ana Demidova. KINO SLOGA: Dijak prosjak. O Tirolskih gorah je naslov predavanju, ki i ob 20. uri Janko Mlakar na II. p ga bo imel drevi ob 20. uri Janko Mlakar na II. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo v društvenem domu. Karunova ulica 14. Vabimo vse člane in prijatelje k predavanju, katerega bodo pojasnjevale številne skioptične slike. B3E [TEI Bernhard Shaw: pni film PVGMALION JENNY JUGO in GUSTAV GRtlNDGENS H LOGA • MiLiOCHEPJEVii opereto Diiak prosjak Carola Hfltm - Job. Heesters - Marika Kokfe TEL. 21-24 Izboljšanja v železniškem voznem redu Ljubljana, 3. novembra. Kakor vsako leto, je železniška direkcija v Ljubljani tudi letos pozvala vse zastopnike javnih korporacij in gospodarskega življenja na posvetovalno anketo, ki bi naj razpravljala glede zboljšanja voznega reda za prihodnje leto. Anketa, kateri je predsedoval železniški direktor g. dr. Fatur, je bila izredno dobro obiskana. Prisotni so bili vsi glavni referenti posameznih oddelkov žel. direkcije, banske uprave, poštne uprave itd. Zbornico za TOI v Ljubljani je zastopal generalni tajnik minister v p. g. Mohorič. Tujskoprometni interesi Štajerske so bili zastopani po ravnatelju Tujskoprometne zveze »Put-nika« v Mariboru g. Jos. I. Loosu. Brez dvoma za-inoremo ugotoviti, da je anketa dosegla prav lepe uspehe. Sezonska brzovlaka Praha—Dunaj—Maribor— Zagreb—Sušak (Split), ki se jima v Zidanem mostu priključi brzovlak Jesenice—Belgrad, ostaneta tudi v prihodnji sezoni v prometu. Radi izrednega pomena teh brzovlakov ne le za zvezo inozemstva z našimi glavnimi tujskoprometnimi območji s Slovenijo in Dalmacijo, temvečt udi radi odličnih zvez, ki jih ti vlaki nudijo notranjemu turizmu in notranjemu prometu. Ta brzovlak bo do Zidanega mosta imel postanek kakor lansko leto le v Mariboru, Celju, Laškem in Rimskih Toplicah. Vozni red navadnega mednarodnega brzovlaka Dunaj —Zidani most —Trst, oziroma Dunaj-Zagreb —Sušak (Split), ostane brez bistvenih sprememb. Naša železniška uprava žal ni mogla ugoditi želji mednarodne železniške konference o skrajšanem prevoženi času, nasprotno, morala je prevozni čas celo povečati za 5 minut in to radi mestoma zelo slabega stanja gornjega ustroja železniške proge, ki zahteva na nekaterih mestih zmanjšanje brzine na 30 km in še manj. Upravičeni želji Celja, da naj se podaljša postanek brzovlakov, ki znaša sedaj le pičlo minuto, je bilo v okviru možnosti ugodeno ter bo v bodoče postanek znašal 2 minuti. Do temeljitega zboljšanja železniške proge ne bo mogoče ugoditi želji Rimskih Toplic za postanek brzovlakov. Tudi še ne bo mogoče v prihodnji sezoni uresničiti predloge glede boljših zvez s popoldanskim brzovlakom preko Maribora za Nemčijo. Razmere na kolodvoru v Grobelnem, važnem križišču za Rogaško Slatino, nikakor niso v skladu z , „ , , . . _ . velikim prometom in ugledom tega našega največ- ga, tujskoprometnega in prestižnega pomena kakor jega zdravilišča ter je sklenjeno, da se poveča ča- I proge dravske banovine. • sodba proti tatinski družbi Od 17 obtožencev je 5 oproščenih kalnica ki da se tudi zunanji izgled kolodvora uredi, postavijo nove klopi itd. Velike važnosti za Slovenijo bo vzpostavitev zveze z direktnimi vozovi med Prago in Bledom preko Linza, Salzburga in Beljaka. Osebni vlak proti Ljubljani, ki sedaj odhaja iz Maribora ob 9.45, bo prihodnje leto odhajal 25 minut prej in bo imel na ta način v Pragerskem zvezo tudi s Prekmurjem. Boljšim zvezam z Ljutomerom, Mursko Soboto, Slatino Radenci in Gornjo Radgono fz Maribora in Ljubljane, je bila posvečena največja pažnja. V bodoče bo odpadel dolgi postanek na Pragerskem in posebno v Ljutomeru, kar je dalo potnikom do sedaj stalno povoda za pritožbe. Postanek v Ljutomeru bo odpadel s tem. da bodeta vpeljana dva nova vlaka med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Za vse Prekmurje bo ta novost izrednega gospodarskega pomena, ker se bo na primer za vožnjo itz Ljubljane do Slatine Radenci vozni čas zmanjšal za celi dve uri, kar bo brez dvoma velikega pomena tudi za naše priljubljeno zdravilišče Slatina Radenci. Osebni vlak št. 617. ki odhaja iz Ljubljane proti Mariboru ob 7.20. bo v bodoče odhajal šele ob 8.00. tako da bodeta s tem vlakom imela zvezo gorenjski in dolenjski osebni vlak. Izletniki vlak Zagreb—Rogaška Slatina bo spet uveden po starem voznem redu. kar bo brezdvomno v prid Zagrebu in Rogaški Slatini. Radi dobave novih kurznih vozov bo odpadel letos tudi nedosta-tek, ki se je pojavil radi tega, ker so imeli direktni vozovi Belgrad—Rogaška Slatina le tretji ali pa le prvi in drugi razred. Na progi Maribor—Dravograd in Celje—Dravograd ostanejo vozni redi v glavnem neizpreme-njeni. Na Gorenjskem v splošnem ne bo sprememb voznega reda. Kakor za Prekmurje na so bile že-lezniške zveze bistveno zboljšane tudi za Dolenjsko | in Notranjsko. Pni tej priložnosti moramo ugotoviti in povda-riti izredno skrb ljubljanske železniške direkcije za zboljšanje naših prometnih razmer. Le žal, da so ravno za dravsko banovino dotacije za železniški Od tu in tam Predsednico zajednice slovaških žena in tajnico poljsko-jugoslovanske lige gospo Sieniczko je sprejela v avdijenco Nj. Vel. kraljica Marija. Romunsko-jugoslovanska trgovinska pogodba poteče koncem tega leta. Zato se bodo že sedaj začela nova |pogajanja v Belgradu. Romunsko delegacijo vodii Cristu, ravnatelj trgovinskega oddelka romunskega zunanjega ministrstva. Teren, kjer se bo zgradil veliki most med Jugoslavijo in Romunijo pri Turn Severinu v prihodnjih letih, pregledujejo komisije Na delu sta jugo-. slovanska i n romunska komi si'1 j a. Za trideset milijonov lir lesa se bo smelo iz-; voziti v Italijo prihodnjih šest mesecev. Količina ' je določena z zadnjo trgovinsko pogodbo, ki sta jo sklenili naša država in Italija. V to vsoto je ! vračunano tudi že 45% povišanje izvoza zaradi i razvrednotenj« lire. Izvoz se bo uravnaval s po-i sebnimi dovoljenji. V trgovinskem miniistirstvu zato j že izdelujejo poseben pravilnik. Turistična marka je dobila noyo ceno 14 dinarjev in 25 par. Višina je bila določena na konferenci med Jugoslavijo in Nemčijo v Drezdenu v okviru z ugodnostmi, ki jih je Nemčija dovolila svojim turistom, ki bodo obiskovali Jugoslavijo. Na pokopališču v Belgradu si je končal življenje mlad orožniški podnairednik Luka Rosič. Včeraj je prišel na pokopališče in se vsedel ob nekem grobu. Potegnil iz žepa tri sveče in jih zažgal. Nekaj tTenutov za tem pa je odjeknil strel. Izvozniki žita bodo našli nov trg. Italija je namreč znižala uvozno carino za žito. Znižanje je očividno posledica razvrednotenja lire, kajti v nasprotnem primem bi bile življenjske potrebščine predrage. Matijo Stepinca, brata zagrebškega nadškofa pomočnika Alojzija Stepinca, so v rojstnem kraju v Krašiču pri Zumberku napadli neznanci in ga težko ranili. No poti domov so ga prijeli iin ga tako neusmiljeno pretepali, da se je krvav zgrudil. Zločine so nato naglo pobegnili. Stepinac je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za župana na listi b. HSS in se zaradi tega ne zdi neosnovana suin-nja, da je zločin delo političnih nasprotnikov. Mila sodba proti tatinski družbi. Pod voz naložen z opeko jc padel v Vurovfici pri Zagrebu mlad deček Štefan Patravič tako ne- MATICA Danes poslednjli Spltonožnl velefilm Ana Demidova „Carjevo sfeCnlha" Režija Kori Horn S VBILA SCHM1TZ ln KARL L. D1EHL Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 url Sreda, 4. novembra: »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Red Sreda. Četrtek, 5. novembra: »Konjeniška patrola«. Red Četrtek. Lj u b 1 j a n a, 4. novembra. Včerajšnja razprava proti 17 obtožencem, ki jih je državni tožilec obtožil zaradi zločina tatvine, nagovarjanja k tatvini odnosno zaradi prestopka nakupa ukradenega blaga, se je zavlekla pozno v noč. Bila je splošno monotona, Huntam pa dramatična in prav živahna. Dopoldanska razprava je trajala do 13, nakar je sledil odmor, ter se je nadaljevala ob 15.30 in je trajala nepretrgoma tja do polnoči. Sodniki so napravili svojevrsten rekord, kajti brez daljšega odmora za večerjo so zadevo obravnavali nepretrgoma. Obtožence je branilo šest odvetnikov, ki so bili v svojih obrambnih izvajanjih prav temperamentni. Tako je neki branilec vzkliknil: »Visoki senat! Kdor krade, ta laže. Moj klijent ne laže.« Drugi branilec pa v obrambo svojega branjenca: »Slovenski, pregovor je drugačen. Pravi: »Kdor laže, ta krade.« Zaslišanih je bilo več prič, med drugimi oba oškodovanca trgovca, ki sta poudarjala, da sta imela do nekaterih svojih nastavijencev, sedanjih obtožencev največje zaupanje. Prvi trgovec z železnino je navajal da je utr-£ . ~ ~ - —* — do jiovrnjeno. Zanimivo je, da je bila »javna tajnost«, kako kradejo po obeh trgovinah Prvi trgo- el do 50.000 Din škode. Ta je deloma poravnana, rugii trgovec je navedel, da je dobil večjidel ško- Zt promet skrajno nizke in v nikakeni razmerju z dni- srečno, da je šel voz preko njega in ga dobesedno gimi progami, ki daleč nimajo onega gospodarske- strl. Deček se je ob cesti igral in v razposajenosti ■*-------------------------—“— — priskakal na cesto, ki so jo prav ta fas prečkali konji, ki so vlekli težko naložen voz. Konji so se dečka ustrašili in skočili v stran, toda v smeri proti dečku. Nesreča je že bila tu, na cesti je obležalo truplo dečka vse zmečkano in strto. Velike goljufije je v Zagrebu odkrila policija in aretirala goljufa samega. Oskar Brlič je imel >veliko trgovsko hišo«. Po listih so se vrstili oglasi, da to in to podjetje išče dobrih delavcev in nameščencev. Seveda je tak poziv med brezposelnimi odjeknil prav močno in so se kar drenjali vec je prejel tudi pismo, ki namiguje, kakšne zakulisne tajnosti se vrše v njegovi' trgovini in da mu bo pisec to tajnost razkril, ako položi kot nagrado 10.000 Din. Obtoženci so drugače simpatični pojavi, njih mladeniška lahkomiselnost pa jih je zavedla na pot kriminala. Razprava sicer drugače ni podala glo bekejših motivov za tatvine. Gotovo je, da je v ozadju brezposelnost. Jasno j>a je, da so mladeniči, drugače vneti športniki in pridni obiskovalci kina, skušali živeti na prav široko. Malovredne klešče, vredne 18 Din, so spravile drugače marljivega mladeniča, da je začel izmikati blago iz trgovine. Prvič je ukradel klešče, ki so ga potem tako silno držale, da je kradel na ljubo nekemu obtožencu. »Točno ob polnoči je bila po daljšem [»svetovanju izrečena sodba. Zaradi prestoj>ka tatvine, nagovarjanja k tatvini in zaradi prestopka nakupa blaga sumljivega izvora ze bilo obsojenih 10 obtožencev na - • kazen od 1 meseca do 4 mesecev strogega zapora. Nekdo r>a le na 20 dni Pr !>red vrati »podjetja«. Vsak j>a je moral takoj, ko e bil sprejet na delo, položiti nekaj stotakov ali pa tisočakov kavcije. Nastop službe pa se je zavlekel za nekaj časa, neučakanci so dobili zagmo-vila, da se bo vse lepo v zadovoljstvo vseh steklo. Nazadnje pa se je le ojunačil eden takih žrtev,,in se na policiji inforjniral o »tvrdki«. Tako je začelo prihajati na dan vedno več grehov. Sledila je aretacija. Komaj pa se je po časopisju izvedelo za goljufa, so začele na policijo prijave kar deževati. Zanimivo bo pri teni tudi to, da je policija našla sled tudi za nekaterimi uglednimi osebami v Zagrebu, ki so se skrivale za tvrdko »Uranij6« in za njenim »šefom« Oskarjem Brličem. Zagrebško časopisje kritizira mestno upravo v Zagrebu, da zanemarja svoje dolžnosti in se ne briga, da’ bi svoj proračun sestavljala pravočasno ter ga ne mašila na hitro, kakor se je dogajalo do zapora, pogojno za 1 leto. Tudi od ostalih obso- | sedaj. Pravijo, da bo proračun za prihodnje leto jfcncev so bili nekateri sojeni pogojno za 2 leti. i prav tako kakor lansko leto mašilo, brzostrelni Ostalih 5 obtožencev pa je bilo popolnoma opro- top. ščenih vsake krivde in kazni. Tako je končala tatin ska afera, ki je dvigala mnogo prahu. ____________ pripovedke«. Gostuje Marjan Rus. član zagrebške opere. opera Začetek ob 20 uri Sreda, 4. novembra: »Hoffmanuove Gostuje g. Marjan : Premierski abonma. Četrtek, 5.novembra: »Pod to goro zeleno...« Red B. Mariborsko gledališče Sreda, 4. novembra: Zaprto. Četrtek, 5. novembra ob 20: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski.« Red B. General Djukič kritizira delo Olimpijskega odbora Pravzaprav trenje med Zagrebom in Belgradom Poročali smo se, da je prišlo do težkih in | javno ugotovil, da dela točno v duhu pravil in ostrih sporov med ofiicijelnimi belgrajskimi šport- ] da sc je g. Djukič vse doslej strinjal z delovanjem —;_: 1__! 7 1 I • • • 1 :_- JU — _ .. "7 ..Uii i I J. . _ _:_I ._ r\l c-m l.rl na m rvrt c I -II nimi krogi in med olimpijskim odborom v Zagrebu. Ti spori so sicer starejšega datuma, dobili pa 50 vianega izraza šele nedavno, ko je predsednik Jugoslavije v mednarodnem olimpijskem komiteju g. Djukič poslal občnemu zboru jug. olimpijskega odbora brzojavko, v kateri izraža svoje nezadovoljstvo z delom JOO v Zagrebu. Športni gospodje v Zagrebu in v Belgradu bi radi imeli čim več športne oblasti v svojih rokah. Belgrajčamom dišijo olimpijski stolčki, Zagrebčani pa sc na skrivnem borijo celo za to, da bi dobili v svoje roke visoko šolo za telesno vzgojo. Kar smo pričakovali, to se je zgodila: Po težkih neuspehih, ki jih je bil deležen naš šport v Berlinu, so se pričele borbe za zalenimi mizami. Olčmpifada leta 1948 v Jugoslaviji? Poročali smo, da se je med prvimi javno oglasil proti JOO g. general Djukič. JOO je pravtako Skrivnostni nočni požari okrog Zaloga Zalog, 3. novembra. l’ara pri Dev M. v Polju, zlasti pa vasi Zalog in Sp. Kašelj, je te dni razburjena radi skrivnostnih nočnih jx>zarov in se sprašuje, če niso moreta ti i>ožai i v res n i čeva njo groženj naših političnih nasprotnij(0y Vso' javnost smo pred našimi občinskimi volitvami v časojiisju obveščali o terorju in grožnjah s požigi, pretepi in poboji, s katerimi so marksisti jn kommisti grozili našim pristašem v volivnein boju in na dan volitev. Ljudska sodba in glas ne moreta iti preko suinnje, da je to delo teh teroristov,^ kajti nekaj dni po volitvah je v temni noči zažarelo nebo. Gorela sta kozolca posestnikov Rahneta in Avseca. Komaj je minilo nekaj tednov za prvima požaroma, ko .je preteklo nedeljo, na vseh svetnikov dan, ob pol desetih zvečer v teku 10 minut začelo goreli na treh krajih in to zopet kozolci treh posestnikov Dimnika v Zalogu, Ricija in Dobnikarja v Sp Kašlju, ki so vsi pristaši in volivci JRZ. Če omenjamo, da so danes kozolci in 5upe polne razne živinske krme in da so bili posestniki malo ali nič zavarovani, si lahko mislimo, da so občutno oškodovani. Z mirnimi in uglednimi posestniki vse sočustvuje. Ljudski glas pravi, da je to zločinsko delo političnih nasprotnikov. Razburjenje je veliko Ze se govori o samoobrambi, o organiziranju nočnih straž. Upanio, da se bo vevškim orožnikom posrečilo priti na sled tej zločinski roki požigalčevi Pri tem delu naj jim |)Oinaga in gre na roko se prebivalstvo Zaloga in Sp. Kašlja. JOO. Nadvse zanimivo je pismo, ki ga je poslal g. Djukič dne 7. jan. t. I. predsedniku JOO gosp. Hadžiju in ki ga je »Politika« nedavno objavila. V lem pismu odobrava g. Djukič delovanje JOO s sledečimi besedami: »Zlasti Vam čestitam k brezprimernii energiji in spretnosti pri pripravah za berlinsko olimpijado. Tokih priprav nismo mi nikdar imeli, miti videli. Verjemite, da sem vesel iko vidim, do se tudi ti mladi sotrudniki tako trudijo in da delajo tako pametno in strokovno ...« Tako je pisal g. Djukič olimpijskemu odboru pred 10 meseci. Kje lorej tičijo vzroki, da danes javno izraža svoje nezadovoljstvo nad našim olimpijskim forumom? Z ozirom na iežek položaj, ki vlada v našem olimpijskem vodstvu, so se obrnili nekateri novinarji na generala g. Djukiča, ki je dejal, da ne gre, da bi se za težke naloge, ki nas čakajo, pripravljali tako keikor doslej. Čaka nas olimpijada v Tokiju, naitežja preizkušnja pa bo I. 1948, ko se bo vršila olimpijada v organizaciji našega olimpijskega odbora. Zato se je treba že sedaj mpravljati, in sicer brez ozira na one pesimiste, ki ne zatipajo, da bi mi mogli izpeljati olimpijske igre. Glede svojega pisma, ki ga je pisal g. Djukič JOO meseca januarja in katerega citira JOO v svovjo obrambo, je izjavil, da ga je pisal v drugih okoliščinah, ko je hotel ob priliki nekega proglasa JOO vliti svojim sodelavcem več volje za delo. Poznejši dogodki in zlasti olimpijada v Berlinu pa so ga razočarali in tako je prišlo do javne kritike JOO s strani našega predslavnika v mednarodnem olimpijskem odboru. Ne zapostavljajte Ljubljane! Gornje poročamo kot kronisti in dodajemo le sledeče: Dosedanje delo našega olimpijskega odbora ni rodilo sadov, ki smo jih upravičeno pri-čoikovali. Naša udeležba na olimpijadi v Berlinu je pokazala toliko napak, da bi bilo neoblvodno potrebno odbor, ki je jugosl. olimpizem doslej vodil, vsekakor revidirati ali pa vsaj dopolniti Ne vemo, v čigavo korist je, da sedi v JOO dejansko le ozka zagrebška družba, in ne vemo, zakaj se vodstvo ne potrudi, da bi pritegnilo k olimpijskemu delu vse naše najsposobnejše de- V razpravi o kerestinskih dogodkih šc vedno govore številni zagovorniki. Tudi danes in jutri bodo govorili advokati. Vsi priznavajo^ sodišču, da je vodilo razpravo usmerjeno in pravično ter ni dopustilo, da bi se proces razvil v katerekoli vrste politično demonstracijo. Svojega sina je pripeljal iz Španije Andrej Vi-ličič, ki se je včeraj pripeljal v Split. Njegov sin je imel komaj 18 let, pa se mu je zahotelo pustolovščin in tujine ter je z dvema Bosancema kot slepi potnik pobegnil s parnikom »Sud« iz Sibe-niške Rogoznice. Ko so jih na parniku odkrili, so jih vtaknili v zapor. Ko je ladja zaplula v luko v Alicante, so rdeči miličniki zahtevali, da se jim izroče stepi potniki, da jih bodo poslali na bojišče. Kapitan ladje je res izročil vtihotapljence miličnikom, ki so jih vtaknili v svoje vrste in jim plačevali po petnajst pezet na dan. Hoteli so od njih tudi to, da se vpišejo v milico, vendar tega pustolovci niso hoteli narediti. Kmalu pa jih je veselje, bojevati se za tuje koristi, minilo in so vsak dan pohajkovali ob obali in iskali parnik, ki bi jih odpeljal domov Na srečo pa je bil Viličičev oče tako korajžen, da je odšel po svojega sina in ga srečno pripeljal domov. Slovenec Feliks Križan, ki živi v Tuzli, se je dolga leta bavil s problemom, kako bi nadomestil bencin kot pogonsko sredstvo za avtomobile z drugim, ki bi bilo cenejše in bi pridobivanje ne bilo odvisno od tujine. Sedaj se mu je posrečilo izumiti tak generator, za katerega pravijo časopisi, da je ne samo odličen po tehnični izvedbi, temveč tudi ekonomičen v uporabi kuriva. Za pogon se uporablja plin iz premoga. Tako porabi avtobus na 100 km le 35 kilogramov premoga, dočim je do sedaj porabil za isto daljavo 20 kilogramov bencina. Novi generator so že preizkusili in se je povsod obnesel v polni meri. če preračunamo stroške pri uporabljanju obeh pogonskih sredstev, vidimo, da bi avtomobil porabil za 100 km 140 dinarjev, dočim porabi novi generator s premogom le 17,50 Din. Za ta novi generator in tudi za izumitelja vlada veliko zanimanje, kajti izum pomeni v mnogočem osamosvojitev od tujine in uporabljanje premoga, ki ga imamo v izobilju. Vojvodinski pridelovalci hmelja imajo Se vedno polne zaloge letošnjega pridelka in se poganjajo za tem, da bi ga mogli izvažati v Romunijo. Zato so se obrnili na vlado, naj jim izposluje znižanje romunske carine. Pravijo, da bi bila Romunija v stanju pokupiti ves preostali pridelek. lavce. Belgrajčanom pa odkrilo j>ovemo to, naj nikar ne mislijo, da bi oni bili sposobnejši za vodstvo JOO, temveč da »bi to vodstvo moralo obstojati iz najsposobnejših mož brez ozira na to, če žive v Zagrebu, Belgradu ali Ljubljani. Ali točr nejše: Ne zaposiavljajie Ljubljane, ki je v stvareh zasebne športne iniciiaiive lahko za zgled i Belgradu i Zagrebu! slovesno nahaja ti Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Din. Sreda. 4- novembra: 12.00 Vse mog<»č<;, kar kdo hofie (plošfie i>o željah) — 12.45 Vreme, poro&Ua — 13.00 Cas, spored* obvestila — J3.15 Harmoniko igra g. Vili IvokovHok — 14 Vreme, borza — 18.00 O dobrem s]>oraiiiu (K. Janko Ziherl' — 18.20 M ladinska ara: Napravimo si sen6uik in letalo ia papirja (vodi g. Zdravko Omerza) — 18.40 Vzroki današnjega družabnega zla (Rudolf Smersu) — 10.00 C as vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: Major Razlag iu Raič kot panslavista (dr. Maks Robič, profesor) 19.50 Uvod v opero — 20.00 Prenos iz opernega glodaiiAfca v Ljubljani: Offenbachov a opera »Hoffmanove pripovedke«. V I. odmoru: Oasbeno predavanje (g. Ukmar). V II. odmoru: Cas, vreme, poročala, sipored. Drugi programi Sreda, i. novembra: Belgrad I.: 19.50 Belgrajski slovenski oktet, dirigent g. Stanko Benedik, sodeluje g. Ivan Skalar (citre) — 20.30 Humoristični časopis — 31.30 Plesne plošče — 22.20 Uninskega koncert — Belgrad II.: 19.1)0 Jugoslavija — dežela tobaka (Pavlovič) — Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 18.55 Wagnerjeva opera «Leteči Holandec« — 22.25 Vokalni koncert — 23.15 Lahko im plesna glasoa — 24.00 Šramel — Trst-Milan: 17.15 Komorni koncert 20.40 Rim 23.15 Plesna glasba — Rim-Bari: 17.15 Pestra glasba — 20.40 Proslava zmage — 23.15 Plesna glasba — Praga: 19.20 Večerni koncert — 21.15 Poljudni koncert — 22.15 Espe-rant.ska uia — Varšava: 21.00 Chopinov koncert — 21.30 Popevke — 22.00 Orkestralni koncert — 23.00 Plesne pločče — Vsa Nemčija: 20.15 Ura mlade generacijo — Berlin: 20.45 Zabavni koncert — Hamburg.Lipsko: 20.45 Opera — Stuttgart: 20.45 Schubertov večer. ( to Važno! Novo! Dr. IVAN PREGELJ Osnovne Črtice književne teorije broširano Din 24’— Dr. ANGELA PISKERNIK SlovorCek slovenskega In nem Sitega jeziha s slovniškimi podalki za Slovence broširano Din 20‘—, vezano Din 30'— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani Hollywood, filmski raj in pekel »Pričakovali sle, da vas bo sprejel roj časnikarjev in fotografov, kajne,« pravii Voi-gt dekletu. »Nič se ne vznemirjajte, to bo šc vse prišlo. Za zdaj pojdite lepo k stricu ir se odpočijte. Midva prideva pozneje k vam.« Res me -pozneje Voigt povabi, naj ga spremim k njegovi najnoveiši varovanki. Med potjo mi pripoveduje njen življenjepis. »5etty prihaja iz NewYorka, kjer je bila za model reklamnim fotografom. Ima izredno primeren obraz za fotografiranje. Kakor nešteto drugim dekletom, je tudi njej padlo v glavo, da bi postala zvezda. Pot ii je olajšalo dejstvo, da ima že v Hollywoodu strica. To je resničen stric,« mi poudarja Voigt. »Prebiva že dolgo v HoMy-wodu. On jo je poklical sem in zdi se mi, da bom zanjo lahko kaj naredil.« betty naiju sprejme dostojanstveno iin dražestno. Res je očarljivo lepa in Voigt ji kar naglo razloži, kaj mora delati. Recept je kaj preprost: Betty mora ostati lepo doma in potrpežljivo čakati novic. Medtem, ko sva hila na obisku piri bodoči zvezdi, pa se je Voig.tov urad že spravil na delo j s polno paro. Ko naslednje jutro odprem dnevnik, i že berem v njem g.kil ji vo storijo: »Beknama Marsha Hunt je prišla v HollYwood j včeraj. Na kolodvoru se je tedaj, ko je dospel | vlak iz NewYorka, gnetla ogromna množica ljudi, ! ki je pričakovala slavno igralko. Naši bralci vedo, j da je Marsha Hunt ena največjih igralk na svetu, | toda žal ni prišla v naše mesto zato, da bi nas osrečila s svojim nastopom. Čeprav strastno'ljubi umetnost in gledališče, svoj edini poklic, je vendar odklonila vse ponudbe, ki so ji jih stavile različne družbe, da bi se pokazala tudi našemu občinstvu, j — »Prišla sem v Hollywood, da se odpočijem,« nam je dejala na postaji. — Od tu pojde Marsha Hunt v London, kjer bo sprejeta za članico RoyaI Theatricail Academv-« Ta nezaslišani članek je spremljala velika fotografija neznanega dekleta. »Toda,« rečem Voigtu, »saj ji vendar ni ime Marsha.« »Ne, ime ii je Betty, toda Betty se ne sliši lepo. Zdi se mi da bo ime Marsha, kakor se imenuje ena izmed mojih tipkaric, naredila na občinstvo ugodnejši vtis kakor BcttY.« »Kaj je pa s to londonsko Kraljevsko gledališko družbo, katere članica naj bi postala BettY, odnosno Marsha. Jaz nisem še nikdar slišal o kaki taki družbi?« »Res ne?« pravi Voigt z iskrenim začudenjem. »Jaz prav za prav tudi ne.« Potem obiščeva vnovič gospodično Huntovo in njenega strica. Oba sta vsa zmedena, stric se jezi: »Kaj pa pomeni vsa štorija? Kako pa mislite, da bo Betty prišla do k alke g a angažmana, če pa pišete, da zavrača vse ponudbe.« Voigt zgladi in osladi svoj glas, kar ga le more ter skuša pomiriti starega gospoda »Nič se ne vznemirjajte,« mu reče, »in storite natanko vse, kar vam bom povedal, to se pravi, ne delajte docela ničesar. In zapomnite si najprej, da je gospodična Betty, odnosno Marshi, strogo prepovedano, da bi sama odgovarjala na telefonske pozive.« Dve minuti pozneje zazvoni telefon. Stric odgovori in nam pride povedat, da želi veliko filmsko podjetje videti Marsho Hunt. »Čakajte, bom odgovoril jaz,« reče Voigt. »Halo! Miss Hunt obžaluje, toda čisto nemogoče je. da bi sprejela vašega zastopnika. Izvolite povedati ravnatelju družbe, da je miss Hunt prišla sem, da se odpočije in noče imeti nobenega opravka s poslovnimi zadevami.« Dva naslednja tedna so dnevniki in magazini nadaljevali z objavljanjem člankov in slik skriv- nostne neznanke. Zastopniki velikih družb so neprenehoma telefonirali in na sto načinov skušali, da bi se ji približali, toda skrivnostna Marsha Hunt je ostala docela nedostopna. Nesrečni stric bodoče filmske zvezde je bolj in bolj obupan in zmeden. Voigt mora starega, dostojanstvenega gospoda neprenehoma tolaži in mu zatrjevati, da se vse dobro razvija. Marsha se neskončno dolgočasi, zakaj Voigt ji je odločno prepovedal, da bi se zganila kam z doma. Boji se, da je ne bi srečala kaka preveč vabljiva skušnjava, kateri bi se brž udaila. Medtem pa se Voigt na skrivnem domeni z nekim znancem, ki ni nihče drugi kakor Harpo Marx, tudi reklamni agent. Nekega lepega dne gre Marx v delavnice Paramountove filmske družbe, kjer hoče predstaviti nekaj svojih varovank. Ravnatelj delavnice, ki ima nalogo izbirati nove igralke, je ves nervozen. »Zmeraj mi vozite sem same zmazke. Sedai mi boste vendar pripeljali kcfga, iz kogar se bo dalo nekaj narediti... Če bi bil jaz agent za reklamo, vam jamčim, da ne bi zapravljal svojega časa z nabiranjem takih ničel. Kaj čakate! Pripeljite mi na primet* tisto malo Marsho Hunt.« Harpo Marr mu odgovori z mirnim glasom: »Morda bi vam to reč lahko uredil.« In res jo uredi. V oseminštiridesetih urah podpiše Marsha Hunt sijajno pogodbo in ker ima slučajno Judi nekaj igralskega daru, je zdaj čisto na tem, da postane slavna filmska zvezda. Ali bi to bilo mogoče brez agentovih naporov in domislekov? Zatrdno ne. Talent je pri tej stvari potreben, reklama pa je neobhodno potrebna. V Hollywoodu je kakih deset tako imenovanih poskusnih gledališč. Če ima človek malce sposobnosti, mu reklamni agent tam dobi vlogo v kakem komadu. In k prvi predstavi povabi agent 1 ravnatelje kinematografskih podjetij in jih prepriča, da so v tem ali onem neznatnem igralcu oni 1 sami, s svojim neprimerljivim okusom in očesom odkrili bodočo filmsko zvezdo, ki bo vlekla in očarovala milijone, še več milijonov pa bo prinesla v blagajne podieija. Delo ob tekočem fraku Saj poznate (jlasovitj Fordov sistem, tisti trak, na katerem ni v začetku nič, toda trak teče neskončno dolgo ob vrstah tisoč in tisoč delavccv, **! ,P°‘nasrai, jo frizirajo, jo požive, jo popravijo, jo narede za zvezdo. Mprda hodite v plesno šolo, v tečaje za govorjenje, v šolo za ljubko, očarljivo vedenje, pevsko šolo. Zaupajo je v oskrbo krojaču, frizerju, maskerju. Nič se ne obotavljajo, če se komu zazdi, da ji je treba zaradi večje privlačnosti spremeniti obraz, da postane bolj sposoben za fotografiranje, bolj fotogeničen. Izbero ji avto, hišo, služabništvo, pse... Ko pride iz te reklamne delavnice, ni več preprosto, lepo mlado dekle, marveč zvezda, narejena in naličena, ki bo njeno ime jutri žarelo na vseh platnih sveta. Seveda, treba ie imeti za to tudi srečo. Ni dovolj postati zvezda, treba je tudi najti vlogo za igranje. Tu pa je treba zvez in vplivov, tu pomagajo predvsem naključja. Če keka zvezda zboli, takoj razdero pogodbo z njo in tedaj lahko nastopi kandidatinja za zvezdo. (Dalje.) »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/liL Telefon 2994 Ib 2996 Uprava- Kopitarjeve b. Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože KoSiček. Pet let je spala Naenkrat zopet spregledala Že skoraj dolgih pet let je minilo, odkar je Patricija zaspala in do nedavnega je že ves Chicago pozabil na čudovit primer spalne bolezni. Pred nekaj tedni pa je ta mlada meščanka kar naenkrat zopet spregledala, si pomela oči, kakor kdo, ki se je prav sladko naspal. V teh petih letih je dekle res da precej shujšalo, kajti hranili so jo za silo umetno, vendar pa pravi, da se prav dobro počuti. Pripoveduje tudi, kaj je bilo »včeraj«, to se pravi oni dan, ko je šla spat. Ona namreč misli, da je spala samo eno noč. Kar noče verjeti, da bi bila celih pet let spala, saj se vendar ničesar ne spominja, kaj se je dogajalo v tem času z njo. Če se bo morda le prepričala o tem, da je zamudila pet let svojega najlepšega življenja — sedaj je stara komaj 25 let — ji bo skoro gotovo žal zanje. Marsikdo drugi, ki mu življenje ni tako rožnato, pa bi bil menda še celo vesel, oe bi se jutri zjutraj pisalo 1941 namesto 1936. Brezposelni računar Amerika je dežela, kjer je res vse mogoče. Tudi kaj takšnega, česar ne bi nihče, posebno še v današnjih časih, verjel, pa tudi če bi kdo šc tako sveto zatrjeval, da se je res zgodilo med živimi ljudmi. Da je brezposelnost danes vsepovsod na svetu velika in da strada milijone in milijone krepkih in zdravih ljudi, ker ne dobe dela, da bi sami sebe preživljali, o tem ne bo nihče dvomil. Mnogo bolj neverjelno pa bo poslušal tole zgodbo iz ameriškega sveta: Pred nekaj dnevi so pisali ameriški časopisi, da je rvok podjetnik ponudil nekemu brezposelnemu delo v svoji tovarni, in sicer za tako plačo, da bi ob njej vsak delavec dobro izhajal, vsaj tako, da bi mu ne bilo treba stradati in prezebati ter se potikati od hiše do hiše. Toda, kaj je napravil ta srečni brezposelni — že zato srečni, ker je naletel na tako ponudbo, če ne še za kaj? Odklonil je, toda ne brez vzroka, pa tudi ne morda zato, ker se je odvadil delati, pač pa točno po računu, ki ga je kaj hitro imel skupaj. Odgovoril je podjetniku nekako takole: Če vzamem delo, bodo moji dohodki mnogo manjši, kakor pa če sem brez posla. Dobival bom res dobro plačo, vendar pa jc podpora za brezposelne večja. Če uživam to podporo, grem lahko sedemkrat na teden v kino in lahko obiščem še druga zabavišča po večkrat. S plačo od svojega dela pa ne bi mogel več kot trikrat na teden v kino, če bi si hotel privoščiti še drugo, kar bi bilo potrebno. Tudi cestna železnica pride v račun itd. Zdi se, da je ta srečni brezposelni preračunal vse do napitnine natančno. Čudno pa je vseeno, zakaj v Ameriki sploh še kdo hoče delati, če je toliko podpore. Najbrže je za tatke kino-obisko-valce tudi v tej bogati deželi, kjer je res dosti drage šale, ni preveč. V Chicagu je v zadnjem času skoro po celih petih letih zopet predmet zanimanja mlada meščanka Patricia Maquire, hčerka nekega petičnega Ameri-kanca. Nikdar v svojem življenju ni okusila kake bridkosti m ji ni bilo treba skrbeti niti zase, za druge pa še manj. Bila je res prava meščanka in nič drugega, kakor jih je še toliko in toliko ne samo po Chicagu ali sploh po ameriških mestih, pač pa vsepovsod po svetu. Nekaterniki so pač tako srečno rojeni. Pravijo tudi, da je bila Patricia tudi zelo lepa in da jo je vse naravnost oboževalo. Njena leta so tudi komaj šele prekoračila dvajset V svojem življenju ni bila nikoli na bolniški postelji, skratka, uživala je vso 6rečo, ki si jo kdo pač more misliti v življenju. Če bi bil v tistih letih kdo prišel in bi ji povedal. kaj jo čaka v bližnji bodočnosti, bi mu gotovo Crisodili, da pri njem ni vse v redu. In vendar bi se ili morali vsi domači ljubljenke Patricije prav kmalu prepričati, da je vendar prerokoval prav. Kajti zgodilo se je, česar ni nihče niti v sanjah mislil. Nekega dne je Patricija naenkrat začutila silno utrujenost, ne da bi mogla vedeti pravi vzrok, zakaj. Kakor se pri takih boljših hišah vedno dogaja, so poklicali takoj zdravnika, enega, drugega in morda še tretjega. Vsak od teh je svetoval, da se mora dekle dodobra odpočiti in da mora takoj v posteljo. In res, Patricija je po nasvetih zdravnikov legla in v trenutku globoko zaspala. Vsak dvom, da je bila potrebna samo sjianja, je izginil. Zdravniki, sorodniki -vse zaman Drugi dan je zdravnik, ki so mu domači najbolj zaupali, prišel vprašat, kako je kaj s Patricijo in če ji je že dobro. Povedali so mu, da se še ni prebudila in da leži v postelji še ravno tako, kakor se je vlegla. Ko pa je tretji dan zdravnik zvedel, da dekle še vedno spi, je začel malo resneje premišljevati, kaj naj to [>omeni. Poizkušal jo je zbuditi najprej s klicanjem, nato skoro s silo, toda vse ni nič pomagalo. Patriota ni odprla oči. Srce pa je bilo normalno in vse je delovalo v redu, kakor pač pri človeku, ki spi. Zdravniki so se končno sprijaznili z misliijo, da je mladenko prevzela bolezen spanca in da se bo čez nekaj dni že prebudila sama od sebe, saj druga sredstva taiko ne pomagajo, kakor se je izkazalo. Prej lepi, mirni in zadovoljni dom mlade Patricije je sedaj postal naenkrat ves nemiren in zaskrbljen. Prihajali so sorodniki in jokali ob speči ljubljenki in jo skušali prebuditi z božanjem in klicanjem, toda obupani so odhajali, pa se spet vračali vedno znova, vsak dan po večkrat. Nesrečni materi so svetovali, kako naj ravna s hčerko, da se bo čim-prej prebudila, nosili so zdravila od vseh mogočih svetovalcev, tako da jih je bilo že kair polno omaro. Mati je bila od sile hvaležna za vsako dobro besedo. Pomagalo pa ni ne to ne ono, kakor da je vse za- Podpredsednik angleške vlade Mac Donald je velik prijatelj otrok. Petnajsto obletnico p>ohOda nad Rim so v Italiji svojih čet. V njegovem spremstvu se Zemlja bo Učenjaki svetovne slave si belijo glave in skušajo na vsak način dokazati, kako bo končala naša zemlja. Da ne bo imela vedno toke oblike in življenja v sebi, skušato dokazati z domnevo, da je še vse polno drugih svetovnih teles, ki so svoj čas bila »živa«, pa so sčasoma izgubila vsako sled, ki bi kazala, da je na njej nekoč živelo živo bilje. Nekateri mislijo, da bo zemlja porušena takrat, kadar bo luna, ki se vedno vsaj neznatno približuje zemlji, zaradi privlačnosti zemlje zadeva vanjo. Trk ko — tako razlagajo — tako strahoten, da bo zemeljska skorja počila na vseh koncih in krajih, iz notranjosli pa da bo privrela ognjena snov, ki bo požgala in raztopila vse, kar bo dosegla. Drugi zopet irdijo, da bo zemlja izgubila vse življenje tedaj, kadar bo iz svoje goreče notranjosti izžarela vso toploto, kadar bo popolnoma omrznila. Tudi to ne hi bilo še tako kmalu. Tretje vrste učenjaki, pa bi človek rekel, da so kar malo originalni in v iznajdljivosti precej spredej. Kaj so si izmislili, bi rekel kdo: Zemlja da bo zarjavela? Nakl Pa vendar je njihovo razlaganje težko pobijati. Kadar železo pride v stik z vlago ali vsaj vlažnim zrakom, se počasi, pa gotovo nabere na njem tanka plast rdečkaste snovi, rje. Pri tem, ko se tvori železo v oksid, se porablja seveda kisik iz zraka. Ogromno količino kisika pa porabljajo poleg tega tudi živa bitja: človek, živali in rastline. Človek vedno več prideluje takih snovi iz zemlje, ki na zraku zarjave. V gotovem času po- proslaviti. Mussolini pregleduje oddelek tudi delegat hitlerjevske stranke Bohle. zarjavela? stanejo celo popolnoma nerabne in razpadajo dalje. Zaradi tega učenjaki sklepajo, da bo sčasoma postalo toliko teh zarjavelih snovi, da ne bo mogoče nič več preprečiii, da ne bi rja razjedala dalje. Skratka, ne bo več zadovoljivega sredstva, ki bi imelo uspeha proti temu rdečemu zajedavcu. Tudi vse življenje na zemlji bi bilo počasi v nevarnosti, da popolnoma zamre, ker bi zmanjkalo kisika. Če bi potem zemljo gledal iz velike daljave tako, kakor gledamo sedaj zvezde ponoči, kako se nam kažejo v različnih barvah, ena v rumeni, druga v sijajno blesteči svetlobi, tretja v rdečkastem siju itd., bi jo pa zamisli teh razlagalcev videli v krasni rdeči luči, ki bi prihajala od rje. Pravijo celo, da so vse zvezde, ki se blešče v rdečkasti svetlobi, tudi že zarjavele. Da se ne bo kdo spozabil in učenjake aledal v napačni luči.. .1 Lesen denar Malo mesto Blane v Zed. državah si je pomagalo iz finančnih težkoč z lično izdelanim lesenim denarjem v vrednosti 150 tisoč dolarjev. Izplačalo je z njim vse mestne uslužbence in se zavezalo ga zamenjati do konca leta za prave bankovce. Zdaj se je izkazalo, da se bo povrnila v mestno blagajno kvečjemu ena tretjina lesenega denarja. Evropski in ameriški ljubitelji so pokupili vse ostalo. Mesto ima zaradi tega najmanj 100 fisoč dolarjev dobička. 3 metre visok spomenik so Nemci odkrili največjemu skladatelju vseh časov Beethovenu v njegovem rojstnem kraju v Bonnu. Radio