0 učiteljskih orgaiiizacijali v tujih državah. CEHOSEOVAŠKE UCITELJSKE ORGANIZACIJE. (Iz »Internacia Pedagogia Revuio«.) V ČSR obstoja vtič uoiteljs'k<ih organiza« cij, tudi nemške in madžarska Najvažnejši sta sledeči, 'ki sta razširjeni po vsej državi. 1. Češkpslovenska Obec Učiteljska z& učitelje osnovnih in meščanskih šol, ki ima 10.000 članpv in centralno glasilo »Časopls Českoslovensfce Obcc Učitelske«. Glavne skupščine se vrše v preslddikih dveh let. Na ¦/.adnji so se zopet poudarjalc aktualne z;a? hteve: enptna osnovna in meščanska špla, vU sckpšolska izobrazba uoiteljstva, posvetni zn.ačaj šole, izključitev konfesijonalnih vplis vov, depolitizacija šols'1-fti uiprave. Ppleg tega s.i trudi ČOU, da bi združila vse učiteljstvo o.Siiiovnih dn meščanskih šol na rpodlagi s'kup^ nc borbe tudi za specijalne interese. 2. Proti COU se ji ustanovil Svaz UčiteU stva Československeho, ki vsebuje sledeče or* ganizacije: a) Osrednjc učiteljsko društvo na Češkem z 9500 člani, b) Osrednje učitelj« sko društvo na Moravskpm in v Škziji s 6500 člani, c) Osrednje društvo .za učittljice roč^ nih dc! na Češkem z 900 članicami. Naskdnji organizaciji sta ,s SUČ v ne'kaki pogodbini zvezi: a) Dcželno udruženje uoiiJeliic na Če» škem s 1800 ičlanicami in b) Društvo updko» jcnih učitcljcv z 8000 člani. V celem ima SUČ ¦okrog 27.700 članov. S'.<,upnega centralncga iglasila SUC nima. Prva generalna skupščhv isc je vršila 1. in 2. novembra 1926. Resohicija zahteva cnotno narodno šolo brcz razlike sp-tcijalnih intere« sov in enakost ter ena^pravnost vscga -učU ttljstv;a. Nasprotstvo med tema organizacijama jc precej ostro in ni izgkdov, da bi iprišlo kmalu do pomirjsmja ali celo združitve. Ven« dar pa diference ne stigajo poscbno gl-obofco, amp,ik so,. kakor je videti. bolj izraz nestrp* nosti vodit' ljev obcb tidružcnj, kateri bijej-o ljuto bescdno borbo, medtem ko je med članstvom nasprotnih si taborov str(pljivo ali celo prijati ljsko razmerjc. LETSKA UČITELJSKA ORGANIZACIJA. (Latvijas Skolotaju Savieniba. Iz »Internacia Pedagogija Revuo«.) Ustanovila sc je leta 1917., takoj ipo ru= ski revoluciji. Do>kier je spadala Letska poci carsko Rusijo, je bila tudi učiteljsika .stanov* ska organizacija prepovedana. Sprva je imelit LSS malo članov, ktr so bili letski učiklji raztreseni po vscj Rusiji, toda vzlic temu sc jc ipričclo- živahno dclo, izhajati jc začel list »Latvijas S'kt>!a«. To dclo pa jc kmalu pones halo, ko so konccm lcta 1917. zascdli Nemci Rigo in ostalo Letsko, nemogoče ipa jc bilo tudi pod Ikomunističnim režimom. Šele po porazu komunistov lcta 1919. je dnlo na novo oživelo, po vsej Letski so se ustanavljala uči« teljska društva, ki so pristopila skoro vša !k< LSS, 'ki štije danes 3000 članov in 62 dru* štev. Mcd temi so tudi 4 manjšinska, in sicer 2 židovski,, 1 rusko in 1 belorusko. Pregram LSS jc skdeči: 1. združitev vg.» ga učitdjstva v državi, 2. obramba gcspo* darskega in pravncga položaja, 3. dvig in po* gtobitev izobrazbe učiteljcv, 4. pospešcvanji.' narodnc omike. -V ta namen ,sc iprirtjajo 'kongiesi, konference, tcčaji, pedagoški tedni. Ustanovil se je ipedag. urad, ki daje učitc ljcm nasvete glcde novih potov prosvetnegn dela, in ipedag. mu>zej, ki dajc tudi navodila za rabo učil. Raztn lista »Latvdjas Skola« iz= daja LSS še pcdag. revijo za učiteljc in staršc ter nepcriodični publikaciji »Šolska litcra^ tura« in »Zgodovinski viri« ter list »Musu Nakotru« (naša bodočnost). LSS jc uspelo, da j^. parlament sprejel njen osnutek šolskega za'krona, ki tpredvideva enotno šolo, sestojcčo iz sledečih stopcnj: 1—2Ictna pripravljalna šola {mtnda otroš'ki vrtec), 6razredna osnovna šola in 4—5raz= rednja srednja oziroma strokovna šola. Za otroki, ki ne pTestopijo v srednjo šolo, jc obvezna še posebna nadaljevalna šola. LSS ima hiše v Rigi in ob morju ter po» sestvo na dežcli, karaor lahko grcdo člani ipn= leti na lctovišče. Na pobudo tc organizacije se je ustanovila tudi bolniška blagajna in .po= sojilnica za učitelje. (D.alj-j prih.)