d Ustim rodni ij orski agači podje jo. Usi estapo dli te •; ; po :e ter piskt \ katt pomil , posl ili v umrli, bila tl Od bff ena vi Tiča, alnica. ikoj v 2 z g ra >, me 1 ca. sk 3 go s' lom m Najb ova m ■i išče* ebni. ki sr lelavct cc IETO X. - ŠT. 2. CINKARNAR GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. ODMEVI Z ZADNJEGA PLENUMA IS SPC: Vpliv na posameznika DRUŽBENE ORGANIZACIJ E MORAJO DELOVATI NA VSAKEGA POSAMEZNEGA PROIZV AJAVCA, CE BOMO HOTELI DOSEZATI USPEHE, KI SO ZAČRTANI V NOVEM PROIZVODNEM NAČRTU .Dne 26. januarja 1963 je bil v sindikalni dvorani Cinkarne ple-4nm sindikalne podružnice. Predsednik tovarniškega odbo-sindikata, tovariš Viktor Ska-*e> je ob tej priložnosti podal poučilo, iz katerega je bilo razsodno delo in doseženi rezultati v posameznih ekonomskih eno-ša bor tah, kakor tudi podjetja kot cedi za -.............. rtali P 7 . r alka, Ion, ' 28. k J Praž 12. fc' 19. os >6. im k. lote. Prikazal je tudi neke poja-Ve> ki so negativno vplivali na Produktivnost in rentabilnost poslovanja podjetja. „Po poročilu se je razvila zelo ?tahna_ diskusija, za katero se prijavilo okoli dvanajst disku-•antov, ki so se lotili različne 'roblematike in dogajanja v Podjetju. Prvi diskutant, tovariš Ivan Fe-&eš, nam je posredoval, kakšen vPliv bodo imeli novi predpisi iz socialnega zavarovanja na doseženi dohodek podjetja in seve-tudi na osebni dohodek. Kot Posebno novost je omenil regres stroške boleznine do 30 dni. ki Pl' bo po novih predpisih dolžno Plačevati podjetje. , Tovariš Franc Tovornik je pridal problem fluktuacije delov-, e sile v podjetju. V preteklem T | ® je iz podjetja odšlo 383 de-* pVcev, a na novo prišlo 389 delavcev. Zanimivo je dejstvo, da ®9t°ka iz bližnje okolice Celja skoraj ni. Delavci, ki prihajajo Ja novo v podjetje, so večinoma ** drugih republik. Predsednik upravnega odbora, tovariš Franc Bricman, je go-voril o izvršenih nalogah upravnega odbora. ^Naslednji diskutant, tovariš J\arl šribar, je bil mnenja, da 1 kolektiv moral biti bolje po-azaii z ostalimi družbenimi or-•fizacijami na terenu, o Jtovariš Vili Hladin, je govoril elu mladine. Vendar je poudari1’ da bi se mladini moralo potoniti več pozornosti pri njenem Predsednik delavskega sveta metalurških obratov, tovariš Oskar Schmidt, je bil mnenja, da se premalo odraža vpliv organov delavskega sveta na proizvodnjo. Predsednik delavskega sveta, tovariš Naraks, je prikazal kadrovsko problematiko v topilnici, kjer so pogoji dela izredno težki. To dokazuje že samo dejstvo, da od tridesetih delavcev, ki so prišli od podjetja Ingrad, ni nihče ostal v topilnici. Tovariš Koštomaj je govoril o značaju športa, ki krepi duha in telo ter na ta način ugodno vpliva na samo povečevanje proizvodnje in smatra, da bi morali v prihodnje temu vprašanju posvetiti še več pozornosti. Posebno pomembna je bila diskusija generalnega direktorja podjetja, tovariša ing. Draga Ceha. On je govoril o proizvodnih nalogah podjetja za leto 1963, o večji proizvodnji, ki je že s planom določena za vsako ekonomsko enoto. Govoril je tudi o večji potrebi izvoza izdelkov na zunanji trg. Posebno je poudaril, da do zvišanja osebnih dohodkov v letu 1963 ne more priti, če ne bomo zvišali produktivnosti dela ter ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Dosedanja zvišanja osebnih dohodkov so rezultat izkoriščanja notranjih rezerv. Med drugim je ing. Ceh dejal, da je opaziti, da so bili v letu 1962 glavni nosivci iniciative vodilni organi podjetja, to se pravi od zgoraj navzdol. Mnenja je, da so nižji vodilni organi ter delavci bili zelo pasivni in nedo-voljno zainteresirani za proizvodnjo, odnosno za njeno zvišanje. Zato je ing. Čeh posebno poudaril, da je dolžnost slehernega člana kolektiva, da aktivno sodeluje v reševanju gospodarske problematike podjetja, ker le na ta način bomo lahko dosegli plan in ga tudi presegli, s tem pa tudi zvišali osebni dohodek. Govoril je tudi o veliki investicijski izgradnji v letu 1963. To je izgradnja naprave kontaktne žveplene kisline, ki bo dajala 100.000 ton letno, razširjenje in renoviranje topilnice, izgradnja litopona itd. Tudi pri izvrševanju teh investicijskih nalog je dolžan vsak posameznik prispevati čim več, ker tudi od njih zavisi povečanje osebnih dohodkov. Ena največjih investicij Na zadnji seji delavskega sveta bi morali člani razpravljati o predlogu razvojnega inštituta za najetje kredita za izgradnjo še ene kontaktne žveplene kisline, ki bo imela večjo kapaciteto, kakor jo ima zdajšnja. Mimo samega investicijskega programa, ki ga je predložil razvojni inštitut, je na seji direktor podjetja razložil, da so samo tako velike investicije rešitev za podjetje, če hočemo, da bomo lahko povečali tudi osebne dohodke. Povedal jc, da bo nova žveplena kislina stala na levem bregu Voglajne, kamor bomo v perspektivi razširili sploh vse nove Pravilnik o delitvi osebnih dohodhov dokončno sprejet obrate Cinkarne. Tovariš direktor je poudaril, da moramo hitro investirati v velike objekte, kajti samo tako bomo dohodek podjetja tudi hitro zvišali. Po oseh teh obrazložitvah je predsednik delavskega sveta, tovariš Jože Naraks, poudaril, da je to ena izmed največjih investicij, kar jih je imela Cinkarna in je zato pozval člane delavskega sveta, da o njej resno razpravljajo, preden jo potrdijo. Nerazumljivo je, zakaj člani delavskega sveta o tem predlogu na seji niso razpravljali, kajti četudi smo prepričani, da je to investicija, ki nam bo prinesla velike koristi, ne moremo razumeti, da Vrednost točke za -M -S 0^0 ■a 0 5 I. Ekonomska enota metalurgija: ~ 1. predpražarna in žvepleni kislini .........101.29 2. aglomeracija..............................105,12 3. skupne službe (1. in 2.) ............... 103,41 4. topilnica surovega cinka .................101,25 5. topilnica finega cinka....................100.89 6. einkovo belilo............................. 103 96 7. keramika ..................................112 87 8. skupne služ.be celotne topilnice .........102.69 9. skupne službe celotne ekonomske enote ...lt>2.90 , 10. kemijsko-metalurški analitski laboratorij ••• lT)2,00 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. valjarna cinkove pločevine ................ 81,08 2. cinkografija .............................110,46 3. oblikovalnica cinkove pločevine ..........128,47 4. skupne službe ekonomske enote.............103,73 III. Ekonomska enota anorganska kemija: 1. olbrat kromov galuin ..................... 95,17 2. obrat natrijev hidrosulfit in metalit ....100.00 3. obrat natrijev sulfid ....................120.29 4. obrat litopon, cinkov sulfat in barijev sulfid .. 95.00 5. obrat ultramarin ......................... 98.00 6. obrat svinčevi oksidi .................... 94.16 7. obrat modra galica .......................100.00 8. obrat superfosfat ........................101.63 9. obrat anorganske kemije III (Mozirje) .... 95,00 10. skupne službe obratov — pigmenti.......... 95.42 11. skupne službe obratov — soli .............105.72 12. skupne službe ekonomske enote ............ 99.96 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami ....................................117,99 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. mehanična delavnica.......................106.00 2. gradbeni oddelek ......................... 102 00 3. elektrodelavnica .........................108.00 4. plinarna .................................105’67 5. energetski im merilni oddelek ............104.52 6. oddelek za pripravo dela..................106.58 7. skupne službe ekonomske enote ............104,66 \ I. Predračunske enote — administrativne in druge službe^......................................102.83 1. družbena orebrana........................ 97.28 VII. Celotno podjetje ...........................101,89 je po molku vseh članov tovariš Vernega predlagal, da o tem nimamo kaj diskutirati, ker so vsi člani za to, da dobimo takšno investicijo. In tako je delavski svet podjetja investicijski program in najetje kredita potrdil. Ob tej priložnosti čutimo potrebo, da opozorimo naše uprav- ljavce na nujnost o vsestransko preudarnem in premišljenem gospodarjenju, ki ga ne dokazujejo samo z vestno udeležbo na sejah, temveč tudi z zavestnim razpravljanjem in preudarjanjem, ker za vse svoje sklepe tudi odgovarjajo — predvsem moralno, če že ne tudi materialno. zadnji seji je delavski svet dokončno potrdil nov tjjvilnik o delitvi osebnih domkov in vse pravilnike, ki so stavni del tega pravilnika. >tem, ko so člani delavskega i eta spoznali in razmislili tudi sedni del pravilnika, bi morali f ^ potrditvijo vsekakor o njem **l>ravljati. Vendar je v vsej s3>ravi o pravilniku kadrovski yV°r predlagal dodatek, da 1(0' 0 »pravni odbor dodeli upo-'lDotn^° nn£raaieraciji, na kar je zvedel, tHer« ••zvepleni Kislini in aglo-tfteib IJa dve obračunski enoti, Vk, i0,11 Ko je za zmanjšanje 4eli še vedno dajala toliko, kolikor daje — ali pa celo več. Če bomo ravnali tako, borno uspevali vse dotlej, dokler ne bo- bi sploh pomislili, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Da se vrnemo k stvari. Obratni delavski svet anorganske kemije je ukinil norme tudi v proizvodnem procesu obrata super-fosfat, zadržali so jih samo pri nakladavcih in pakovavcih. Vendar so ugotovili, da so bile zdajšnje norme prenizke in so jih zato povečali pakovavcem za 20 %, a nakladavcem renfuse za 5 %. Obratni delavski svet zaenkrat ni razpravljal o normah v obratu Mozirje, ker je bil obrat doslej v rekonstrukciji, a zdaj, ko bo začel redno delovati, bodo najprej imeli mesec dni poskusne norme, šele potlej bodo obravnavali dokončne norme in jih potrdili. ŠE ŠTIRJE racionalizatorji Na zadnji seii je delavski svet podjetja odobril izplačilo naerad za racionalizaci je tovarišu Jožetu Čebularin (35.000 dinariev), tovarišu Mirku Mačku (20.000 dinarjev). tovarišu Viktorju Grabarju (25.000 dinarjev) in tovarišu Jožetu Verdniku (28.200 dinarjev). Tovariša Maček in Čebular sta rekonstruirala stroj za vstavljanje vložkov koksa in pri izdelavi retort dosegla, da se izogibamo nezaželenih mehurčkov. S to rekonstrukcijo sta omogočila normalno proizvodnjo retort s koksnim vložkom in hkrati izboljšala vzdržljivost retort. Tov. Grabar je že pred leti predlagal, da bi bartonski kotel v kemičnih obratih izdelali iz dveh delov, to je iz zgornjega obroča in spodnjega kotla, ki ga lahko po potrebi menjamo. Ker spodnji kotel po treh ali štirih mesecih pregori, so zamenjave češče in zato je žejo primerno, da je ta kotel sestavljen iz dveh delov. Tov. Verdnik je predlagal, da bi lesene plošče pri filtrskih stiskalnicah surovega in belega litopona zamenjali z aluminijastimi. ki imajo dosti daljšo življenjsko dobo. porabo materiala ino na vrsti tudi mi. kar pa bomo prej ko slej. Vse dotlej pa moramo z velikim pogumom in prizadevnostjo vztrajati in delovati tako, da ne bomo izgubljali, temveč samo pridobivali. Metalurgija 90 % izvoza Ob zaključnih pregledih smo ugotovili, da je v lanskem izvozu prispevala metalurgija levji delež — 90 %. Glede na izvoz so nekateri obrati v zelo ugodnem položaju, medtem ko so nekateri drugi spet v neugodnem. Neugoden položaj ima predvsem topilnica surovega cinka, zaradi po-draženih koncentratov. V mnogih primerih pa ugotavljamo, da bi mogli doseči še boljše rezultate, če bi bili bolj skrbni glede na proizvodne stroške. Če bomo letos nanje bolj pazili in jih zmanjševali povsod, kjer jih lahko še zmanjšamo, bomo dosezali še boljše rezultate, ki ne bodo koristni samo za nas, ki bomo imeli zato boljše osebne dohodke, temveč tudi za vse naše podjetje, za komuno in nazadnje tudi za vso našo skupnost. To lahko upravičeno trdimo, če upoštevamo, da gre tolik odstotek naših proizvodov v izvoz, ki je zdaj tolikanj pomemben za stabilizacijo našega sodelovanja na mednarodnem tržišču. NEKAJ REZULTATOV ANKETE ZA MOJSTRE 0 problematiki mojslroi Čas je že zdavnaj prerasel tehnokratsko teorijo, .da so delavci v proizvodnji razdeljeni na misleči in na fizični idel proizvajalcev. Po tej teoriji naj bi delavec samo delal po navodilih in po načrtih, ki so jih pripravili drugi. Danes celo kapitalizem pričakuje in išče od delavca sodelovanje pri delovnih operacijah. Seveda predvsem z namenom, povečati profit lastnika tovarne. Toliko bolj pa je neizogibno takšno sodelovanje delavcev v naših družbenih razmerah, ko se od delavca ne pričakuje samo 'toliko, temveč še več. Delavec pri nais naj sam planira im upravlja. Popolnoma jasno pa je, da ga je treba k takšnemu upravljanju vzpodbuditi in usmeriti. Razen tega je današnja industrijska proizvodnja, v nasprotju s staro obrtniško, pogojena is kolektivnim delom, bodisi da je ta kolektiv, skupina večji ali manjši. Pri kolektivnem delu pa je pomemben prispevek vsakega posameznega člana. . Na enem izmed ključnih točk gospodarstva, ki vplivajo na re-alizaoijo omenjenih zahtev sodobne družbe in proizvodnje, stojijo mojstri, delovodje. Njihova vloga in naloga se je spreminjala skladno s časom in razvojem družbe. Kakšna je bila ta -vloga, ni težko opaziti, saj se stare oblike opazno še danes prepletajo s sodobnimi principi. Zahteve, ki jih postavlja proizvodnja danes pred mojstra so izredno obsežne, tako da ni čudno, če jim mojstri v celoti ne morejo zadostiti. Te zahteve pa zajemajo v glavnem dvoje področij: strokovno, tehnološko in, da ga tako imenujemo, človeško. (eri žel nik kri pra dni hlemom posebne pozornosti. 3 celo za ostale delavce ne utegni ?r. Največje probleme delajo našim mojstrom novinci, to je delavci, zaposleni do 1 leta (69 % odgovorov). Na povprečno skupino mojstra, ki znaša 28 delavcev, odpade 8 % problematičnih delavcev. Kaže, da tolikšne skupine, zlasti tiste, ki močno segajo nad povprečno število (do 69 delavcev), vplivajo na to, da mojstri ne morejo posvečati tempro- njihova izobrazba glede na ?-a hteve proizvodnje zelo visok* Mojstri to nadoknadijo s prak‘ in izkušnjami, .saj jih 67 % v . svoje delo predvsem po iizku*] njah, po direktivah 46 % in 18% po pridobljenem znanj11 a Želja za novim znanjem pa je Pr' šfj naših mojstrih očitna, saj jih S1’ 95 % pritrdilno odgovorilo * vprašanje ali smatrajo za P* trebno dopolniti svoje znanje 'f priloženem predlogu o seminar) za mojstre. Posebno poglavje so tudi no*1 sprejeti delavci. Njihova problf matika se razen že prej ojp* njene kaže tudi v tem. da večit delavcev (64 %) zapusti naše pmm* stala in ko je videl, da je v nevarnosti še druga peč, se je zavedel, kaj mora storiti. 2. Dotični je odgovoren tudi za parne cevi, ki so tudi zamrznile. 3. On je tudi nosilec škode, katera je bila povzročena v žvepleni kislini. Tudi tam so morali naprave taliti. Čudimo se, zakaj se za povzročeno škodo nihče ne zmeni. Zakaj še ni bil do danes nihče poklican na zagovor, kljub temu, da je nam vsem znano, kdo je povzročitelj zastoja. Saj škoda, ki je bila povzročena zaradi malomarnosti odgovorne osebe je precejšnja in jo bo moral trpeti ne samo PIK temveč ves kolektiv. Smatram, da bi bilo pravilno, da se ta zadeva čimprej razčisti, ker je možnost, da pride še do večjih komplikacij. Mislim, da imam prav, ako trdim. da vsak delavec, vsak član kolektiva odgovarja za svoje delo, da ga pošteno in v redu opravlja. Za napake, katere zagreši pa se naj zagovarja pred organski so za to postavljeni. Prosim vzemite zadevo za resno! J. A. se nihče ne javi. da bi presedal in precenil škodo, ki je “'Ja storjena zaradi malomarnosti odgovornega. '■ t V zastoju, ki je bil storjen je 32 ^ skode: o 46}, _ ^ ^ ___ 1962. leta Oseba, ki je odgovor-je bila obveščena ob 6. uri Jjutraj. Dejali so mu. naj da de- Zg t )nj- Peč je obstala 18. decembra , da I na S*—*■*'■ —•>“** - “»• “»j......... viso* lavce, da napolnijo kadi. da so praks % voj iizku' in 1 Vse štiri prazne; ako se tega ne "ari, bodo peči obstale. Ker se *a te besede ni zmenil, so ga čez 'ii n*^ai Pasa zopet opozorili na to, znanj zopet brez uspeha. Toda čez a J® “Ti ure, ko je peč v resnici ob-jib r ilo » za 'P1 mje 'F ni nar J :li no*' p robi* i o®{ v e čil še P«? Kat ri: ‘a uVj /, 42 ie pl cstu 1 som r is 110 a j »n j1 1 dela1 it ideM til, P’ % w°I ■g ost* novefj cera dseb°. na (65 DRUŽINAM RUDNIKA RADUŠA ODOBRENA POMOČ Že v prejšnji številki smo pisali, da je upravni odbor sklenil, naj bi družinam rudnika »Raduša« plačali en milijon in pol dinarjev pomoči zaradi škode, ki so jo utrpele po elementarni nesreči. Delavski svet je predlog upravnega odbora osvojil in odobril to pomoč družinam rudnika »Raduša«, predvsem ob misli, da smo tudi v Celju leta 1954 doživeli podobno elementarno nesrečo in da smo tudi mi takrat prejeli precejšnjo pomoč številnih drugih podjetij. Ko pregledujemo delo mladinske organizacije v lanskem obdobju, vidimo, da je precej napredovalo, vendar pa mladina ni izpolnila vseh začrtanih nalog. Pri tem se vprašujemo, zakaj ne? Naj se dotaknem nekaj najbolj perečih problemov. Začel bom pri interesni in socialni anketi, ki jo je izdelal TK ZMS še lani. Hoteli smo pridobiti najširši krog mladih za aktivno delo v mladinski organizaciji, zato smo izdali anketo, ki je vpraševala, kakšne interese imajo mladi ljudje, za delo v krožkih, kot so radio-krožek, fotokrožek, avto-moto krožek in v raznih športnih sekcijah, ki bi jiih mogli znova poživeti in sicer nogometno, šahovsko, odbojkarsko, namiznoteniško in strelsko. Iz ankete smo razbrali, da se mladi ljudje za vse to izredno zanimajo, vendar potem, ko smo z delom začeli, mladine ni bilo od nikoder. V socialni anketi pa se je pokazalo, da si mladina v našem podjetju najbolj želi samski dom. ki bi ga naj zgradili. Vendar kot kaže takšen blok ni potreben. saj ni zadostnega števila kandidatov niti za stanovanja v samskem provizoriju. čeprav so ta stanovanja udobna in poceni. Neka mladinka, ki je mislila, da pač mora odgovoriti na anketo. ie napisala, da nima nobenih problemov in nobenih želja. Če povsod poudarjamo, da ie mladina nosivec neposrednih idej. potoni takih primerov, ki kažejo, kako smo neresni in nezreli, ne bi smelo biti. Naj nadaljujem z organiziranjem dveh zabavnih večerov, ki smo jih pripravili z namenom, da bi zbližali mladino iz raznih obratov med sabo. Tudi ta dva' zabavna večera nista uspela. Prvi je sicer še delno uispel, na drugem pa je bilo poleg naših godbenikov le sedem mladincev, mladinke pa takorekoč nobene. Kaže, da je našim mladinkam izpod časti, da bi se družile s »šmelcerji« in »mrtvaki«. Mislim, da se take .stvari v prihodnje ne Mladi cinkarnar smejo več ponavljati, kadar gre za kulturno zalbavo. Še vrsto dogodkov bi lahko naštel, kot je neuspel poskus,.da bi oživeli obratne aktive mladine, med katerimi sta doslej delovala le aktiv v OOB in delno na upravi, povsod drugod pa je mladina odpovedala, tako da smo v nekaterih obratih sklicevali, sestanke dvakrat ali trikrat, vendar vedno brez uspeha. Podobno je bilo s proizvodnimi konferencami, kjer bi lahko naši mladinci dobili odgovore na razna vprašanja in izpovedali svoje probleme in predlagali, kako bi mogli to ali ono reč urediti, kako izboljšati organizacijo dela, povečati proizvodnjo, mehanizirati obrate in razpravljati o delitvi osebnih dohodkov. Tudi klub mladih proizvajalcev — upravljavcev ni dal rezultatov, ki smo jih pričakovali, prav zaradi premajhnega interesa mladine. V razgovorih z raznimi mladinci sem slišal, da ibi radi delali v raznih komisijah, ki obstajajo pri TK ZMS. Zato smo v začetku decembra lani sklicali množični sestanek vseh tistih, ki žele delovati v mladinski organizaciji Cinkarne. Odziv je bil porazen. Poleg članov TK ZMS je prišlo na sestanek še devet mladincev, ki pa so že itak dolgo naši aktivisti in so poleg TK ZMS edini, ki skušajo aktivirati mladinsko dejavnost. Rad bi napisal še to, da smo določili za 15. december izlet v Zagreb, kjer bi si ogledali razne kulturne ustanove, vendar tudi ta izlet ni uspel, ker ni bilo dovolj prijav in smo morali izlet odpovedati. Mladina ima iz leta v leto bolj odgovorne naloge in zato mislim, da jih sama ne bo mogla reševati, temveč jih bo mogla reševati samo skupno, ne samo tovarniški komite., ki bi moral biti dejansko samo koordinator, temveč bi v vse to delo morala posegati mladina sama, vsak njen član. Morda bo pravilno, če na koncu navedem, da deluje pri tovarniškem komiteju pet komisij, ki bi .naj .skrbele za razvoj in napredek celotne mladinske organizacije v našem podjetju. Vendar je splošen občutek ta, da vsepovsod manjka udeležba mladine. da je ne moremo nikamor pridobiti, za nobeno dejavnost navdušiti, za nič ogreti in da nam mladina enostavno uhaja. Prav te komisije, ki jih sestavljajo po štirje do pet članov, naj bi bile tiste, ki bi začele raziskovati problematiko mladinskega življenja in bi skušale ugotoviti, zakaj mladina ostaja tako ob strani, da bi skušale odkriti resnično vsebinsko zanimanje mladincev in da bi potlej izoblikovale sistem dela. ki bi bil prikladen za uveljavljanje mladinske aktivnosti. Upam. da bo naše delo v prihodnje bolj plodno in uspešno kot je bilo doslej in da bomo vsi skupaj pokazali več mladinske zavesti in upravičili zaupan je, ki nam ga daje naša socialistična družba. Povedati hočem še to, da tovarniški komite ni sam zaradi sebe. temveč zato, da bi skrbel za uspešno delo mladinske organizacije, kar mu pa v zdajšnjih pogojih le težko uspeva. Vso mladino v Cinkarni pa pozivamo, naj se v prihodnje ne izogiblje dejavnosti v svojem območju, kajti škoda bi bilo, če bi mi, ki je pred nami vrsta let življenja, že v zdajšnjih mladih letih otopeli in postali brezbrižni, medtem ko krog in krog nas rastejo nove naprave, uvajajo nove procese in še vrsto stvari, ki bi morale prav nas najmočneje zanimati. V. H. •ani) I. GOSPODARSKI SISTEM (4) 3. Delitev dohodka »Vzorni mo v roke še enkrat Vejšnjo številko, v kateri je nakana struktura celotnega do-®ftdka in poglejmo še enkrat ta 9fikaz. Kaj nam pove? Prikazuje "am. dia je celotni dohodek .sestavljen iz tehle elementov: — poslovni stroški — prometni davek — prispevek iz dohodka — osebni dohodki in skladi. . Slika nam istočasno pove, da dohodek razlika med celotnim aahodkom in poslovnimi stroški 6 Prometnim davkom. Pove nam ci k. ančno, da je čisti dohodek prav-mrav dohodek po odbitku pridevka iz dohodka. Da nam bo na katero vnlivajo razni pogoji, kot so: kvaliteta blaga, cena. konkurenca, reklama, organizacijska in prodajna sposobnost podjetja in podobno. Ta celotni dohodek se na koncu poslovnega leta korigira še z izrednimi dohodki in izrednimi izdatki, ki nimajo neposredne zveze s proizvodnjo in prodajo, morajo pa vendarle ibiiti obračunani na koncu leta s celptnim dohodkom. Ker že vemo, da se celotni dohodek deli na razne elemente, si le-te po vrsti oglejmo. Poslovni stroški se razdele na obresti poslovnega sklada in materialne stroške, amortizacijo, ostale poslovne stroške. Z zakonskimi predpisi je določeno, kaj smejo gospodarske organizacije šteti kot poslovne .stroške. Med jc jj hoti plitev celotnega dohodka oziro-: a dohodka in čistega dohodka as'iu, .spoznajmo vsebino posa-^-nih elementov. jjpalotni dohodek je denarna ^laost vsega prodanega in plahega blaga in storitev nekega teRačunskega obdobja. To je to-1 na trgu dosežena vrednost, najvažnejše in običajno največje poslovne stroške štejemo materialne stroške. Materialni stroški so v glavnem stroški materiala za izdelavo proizvodov. So navadno z individualnimi normativi določeni. Za nekatere vrste izdatkov pa zakonski predpisi določajo vključitev med materialne stroške (dnevnice, stroške menz in delavskih restavracij in podobno). Na višino materialnih stroškov lahko delovni kolektiv zelo vpliva s štednjo in racionalnim izkoriščanjem. Amortizacija je nadomestitev vrednosti osnovnih sredstev, porabljenih pri obratovanju oziroma poslovanju. Tekočo amortizacijo osnovnih sredstev .predstavljajo letni odpisi njihove nabavne vrednosti. Višina odpisov je določena v procentualnem odnosu na nabavno vrednost. Do sedaj je obračunavanje in odvajanje amortizacije baziralo na časovno enakih odpisih, prehaia-mo ipa vse bolj in bolj na uvedbo funkcionalne amortizacije, kar pomeni, da se upošteva dejanski čas obratovania posameznih osnovnih sredstev, predvsem strojev in strojnih naprav. Amortizacija se uporablja za na'bavo takih osnovnih sredstev, ki predstavljajo zamenjavo do-trajalih osnovnih sredstev in za nabavo takih osnovnih sredstev, katerih v podjetju še ni bilo ter služijo za razširjeno reprodukcijo (povečanje proizvodnje). Obresti od poslovnih skladov je poslovni strošek, ki se obračunava z zakonsko določenim odstotkom (od I do 6 %) od poslovnega sklada in odvaja federaciji za splošni investicijski sklad. Iz tega sklada se dajejo investicijski krediti raznim panogam gospodarstva, predvsem pa industriji., Eno izmed osnovnih načel novega gospodarskega sistema je vskladiti in utrditi fiksno družbeno obveznost na družbena sredstva, ki so bila vložena v po- samezne gospodarske organizacije. Ta obveznost bi se naj odražala v enotni stopnji za vse gospodarske organizacije. Zaradi zelo .različnega organskega sestava sredstev po posameznih gospodarskih vejah, pa je zaenkrat biila odrejena le splošna stopnja 6 %, istočasno pa določene gospodarske dejavnosti, ki plačujejo izjemoma obresti na poslovni sklad po nižji stopnji, in sicer 4 %, 2 % oziroma 1 % ,ter gospodarske dejavnosti, ki so tega prispevka oproščene. Ta sistem .plačevanja obresti od poslovnega Sklada bo prav gotovo vplival na racionalno uporabo osnovnih in obratnih sredstev, kar bo imelo ugoden vpliv na investicijsko varčevanje. Podjetja se bodo odločevala za nabavo novih osnovnih sredstev le takrat, če bodo zagotovljeni pogoji najracionalnejšega izkoriščanja, kajti sicer predstavlja plačevanje obresti od teh osnovnih sredstev le dodatno finančno breme. Ostali poslovni stroški so razni stroški kot na primer izdatki za financiranje šol in drugih oblik strokovnih kadrov, članarine zbornicam ler podobni izdatki. Poslovni stroški zavzemajo v strukturi celotnega dohodka različno višino. Pri nizko akumulativnih gospodarskih organizacijah je obseg poslovnih stroškov napram celotnemu dohodku večji, ikot pri srednje in zelo akumulativnih gospodarskih organizacijah. Na višino poslovnih stroškov ne vpliva gospodarska organizacija le sama, ampak tudi ekonomski odnosi med panogami gospodarstva (ocene reprodukcijskega materiala, prevozni stroški in podobno). Poudariti pa je treba, da kljub temu lahko delovni kolektiv zelo vpliva na višino nekaterih poslovnih stroškov z individualno in kolektivno štednjo, predvsem pa z dobro organizacijo proizvodnega procesa. CINKARNA« SE MANJ NESREČ po vratu in nogi. Do nesreče je prišlo zaradi nediscipliniranosti delavca, ki je opravljal z vitlom. Kakšni so bili rezultati preventivnega preprečevanja nesreč v letu 1962? Odgovor na to vprašanje moramo podkrepiti s številkami iz naše evidence. V letu 1962 smo imeli: 28? nesreč pri delu, ki so terjale 4836 izgubljenih dni, kar pomeni, da smo v primerjavi z letom 1961 nižji za 51 nesreč ter za 82? izgubljenih dni. Od skupnega števila 287 nesreč, se je poškodovalo: pri proizvodnem procesu 123 oseb ali 42,9 % od vseh poškodb; pri vzdrževalnih delih 66 oseb ali 23 % od vseh poškodb; pri internem transportu 93 oseb ali 32,4 % od vseh poškodb; pri ostalih delih 5 oseb ali 1 % od vseh poškodb. PREGLED NESREČ PO POŠKODOVANIH DELIH TELESA: S 'S o 2 S M ~ N! 3 O 3 a o 3 O „ 3 | c/J T3 — g c/j —- 2 o a « 3 % '3 O, 3 M ž» Roka 48 20 37 32 7 4 — 148 Noga 20 25 1 4 18 1 1 70 Oko — 20--------------U 31 Glava 12 10-----3-----25 Trup 4 1 — — 2 1 — 8 Hrbet l----2 2 - 5 Skupaj 85 76 38 36 32 8 12 287 PREKLICI MALGAJ Karl. valjarna — preklicujem in obžalujem vse neresnične besede, katere sem izrekel proti Drobnak Mihaelu. Malgaj Karl Obžalujem, da sem dne 21. I. 1963 nasilno odprl garderobno omarico tov. CUKA Franca in preklicujem vse žalitve, ki sem jih ob tej priložnosti izrekel in jih razglašam za neresnične. Sekulič Radovan Nihanje števila nesreč v zadnjih petih letih: ___ Leto: 1958 1959 1960 1961 1962 Število nesreč na 100 zaposlenih 23,9 Izguba delovnih dni na zaposlenega 4,15 Iz navedenih rezultatov vidimo, da pada število nesreč iz leta v leto, kar dokazuje, da naše podjetje vsako leto uspešnejše posega s preventivnimi ukrepi pri zniževanju nesreč. Napor za preprečevanje nesreč je rodil v letu 1962, kljub raznim rekonstrukcijam in montažam, ki smo jih opravljali vzporedno z normalnim obratovanjem, vidne uspehe. Te uspehe smo dosegli zaradi izboljšanja varnostne di- 25,6 24,3 20,1 16,8 4,13 3,67 3,37 2,81 scipline in postopne mehanizacije internega transporta. Kljub teinu se ne smemo zadovoljiti z dosedanjo zainteresiranostjo in disciplino. Letos moramo rezultate še izboljšati, ne oziraje se na manjkajočo mehanizacijo, kar pomeni, da se mora nadzorno osebje zavedati odgovornosti pri delu ter operativno posegati v preprečevanje nesreč. HTV služba DELANO VARNO? V decembru smo imeli 19 poškodb pri delu z 274 izgubljenimi dnevi. V PRAŽARNI: Lončarič Milan, star 25 let. Ko je hotel stopiti s traku po stopnicah, je zaradi neustreznih stopnic, ki jih zaradi tesnega prostora ni mogoče drugače urediti in neprevidnosti spodrsnil ter si izvil nogo. V TOPILNICI: Hilgert Jože, star 39 let. Ko je tolkel predleže, se je zaradi neprevidnosti udaril s kladivom po prstu. Milunovič Jovan, star 25 let. Pri stavljanju predležev se je udaril zaradi neprevidnosti z mezincem ob drugi predlež. Sekulič Mitar, star 29 let. Ko je zamotaval retorte v pečnem oknu. se je v retorti razpočil komad antracita in mu padel v oko, ker ni nosil zaščitne mreže. Vrhovac Milan, star 22 let. Pri odvozu šarže je sodelavec na vitlu prehitro spustil voziček. V pri-stajališču vozičkov je bilo zaradi stalnega deževja polno vode. ki je pri udarcu, vozička vanjo pljusknila na vozičke z žarečimi ogorki, ki so stali v bližini. Pri tem ga je para opekla V VALJARNI: Šemrl Anton, star 28 let. Pri ravnanju paketa na končni progi je stala ena platina pokonci ter se je zaradi tega urezal v zapestje. V ANORGANSKI KEMIJI: Štancer Ivan, star 2? let. Pri izpraznovanju modre galice se je premaknil voziček, ki ni bil po predpisih podložen. Pri tem je ponesrečenec zgubi] ravnotežje in padel na laket. Plokl Jože, star 35 let. Je navedel, da ga je pni odstranjevanju lesenega podesta, po katerem so vozili superfosfat v vagone, zabolelo v kolenu. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je to posledica poškodbe iz Pečovnika, kjer je bil prej zaposlen. Zevnik Franc, star 38 let. Pri čiščenju in izpraznjevanju rezervoarja za žvepleno kislino je nesel v vedru tri litre kisline. Ko je stopal po lestvi navzdol mu je zaradi neprevidnosti padlo vedro iz rok. Pri padcu je brizgnila kislina iz vedra in ga opekla po obrazu. Ker je nosil zaščitna očala, si je rešil oči. Mikek Alojz, str 34 let. Ko je nesel desko po stopnicah navzdol, mu je zaradi neprevidnosti spodrsnilo ter se je udaril na rebra. V PLINARNI: Mlinar Drago, star 25 let. Pri mazanju vozička (prekucnika) je le tega nagnil. Ker ga pred tem ni očistil, se je voziček postavil v prvotni položaj ter udaril ponesrečenca po glavi. Zdolšek Vinko, star 27 let. Pri odvozu ogorkov na lialdu ni upošteval varnostnih predpisov in je dal roko med vozičke ter si pri tem poškodoval prst. V MEHANIČNI DELAVNICI: Toman Adolf, star 36 let. Ko je dvignil ploščo, da jo postavi na delovno mizo, mu je zaradi ne- OPOZORILO! Vsako zimo se ponavlja isto, vendar na to večkrat pozabimo. Zaradi nihanja temperature, se staljeni sneg s streh pretvarja v lepe, toda nevarne kapnike.. Obrntovodje so odgovorni, da te kapnike pravočasno in sproti odstranimo. Kljub temu, da smo obrate opozorili na to nevarnost že v začetku zime, se je zgodilo, da so na to pozabili. Dolžnost vseh članov kolektiva je, da opozarjajo na takšne stvari odgovorne obratovodje. Ledenih sveč imamo zadnje čase v Cinkarni precej. Morda jih hranimo za pri ner, če nam bo zmanjkalo elektrike? Pametno bi bilo, če bi jih čistili sproti, ker potem, ko se ledu nabere, je lahko škoda in nevarnost precejšnja. PAZI NA /sl PREDPISE! V decembru je bilo 5 poškodb na poti z 80 izgubljenimi dnevi. Na poti so se poškodovali: Pavlin Anton, star 25 let. Ko se je z motornim kolesom pripeljal s stranske ceste na prednostno cesto, je v zadnjem trenutku zavrl pred osebnim avtomobilom, ki je imel prednost. Zaradi tega je padel ter si poškodoval koleno. Majerič Maks, star 30 let. Ko se je peljal s kolesom v službo, mu je na ledu kalo spodneslo. Pri padcu si je poškodoval rebro. Pnngerl Jože, star 29 let. Ker je voznik JLA vozila reg. šh 6848 nepravilno zavijal na križišču v Gaberju, je podrl imenovanega, ki si je pri padcu poškodoval nogo nad kolenom. Mikek Anton, star 37 let. Ker je tovarniški avtobus obtičal, so ga morali tiščati. Pri tem je ponesrečencu spodrsnilo ter si je poškodoval nogo v kolenu. 15. februar 196i abrua previdnosti zdrsnila mu stisnila prst. iz rok te pr Oglajner Ivan, star 19 let. Pt popravilu kislinovoda v obrat superfosfat mu je zaradi upora be raztrganih zaščitnih rokavi' brizgnila žveplena kislina po ro kali ter ga opekla. V TRANSPORTNEM ODDELKU: h opi ftkušii I dokaj diteta dni sti Petek Ludvik, star 24 let. Pl i, hlac nakladanju zmrznjenega koncen aDa j( trata je neprevidno valil kos te Junk ga. Poškodovalo mu je prst a rju s roki. |s. Tek\ Rebernik Franc, star 52 let. Pl in do nakladanju odpadnih retort 9iDracij je rotorta prelomila. Ker pa j' d glu imel zaščitne rokavice brez peti«, ta daljška mu je retorta poškoao is. De/ vala roko nad zapestjem. !o živi le is nhodn i Ovter Leopold, star 19 let. K barja je neprevidno zamahnil z rok' 'wnce vzdolž ostrine cinkove pločevin* fr^zt si je porezal roko v zapestju, jjj. Repar Jože, star 4? let. Pri n*} j. ^ V SKLADIŠČU: kladanju sodov z viličarjem, *( je spodnja deska podstavka P, pn sode zlomila. Ko je hotel z ro^peni kami preprečiti padec sodov, ni,irna je stisnilo prst na roki. V GLAVNEM LABORATORIJU r&ktic. lienir ,topili tl Robida Ivan, star 19 let. P* {, “’ne drobljenju žlindre z železnil. Znu ročnim drobilcem, se je roč1™ drobilca razmajal. Ker pa nesrečenec ni bil dovolj prev den in je poskušal nespretno gozditi ročaj, mu je drobilec ’ del na stopalo. Spoštovani! Najprej vas vse prisrčno zdravljam in se vam zahvaljuj jem za novoletno čestitko. Moram vam povedati, kako je razveselila prva številka »Cii karnarja« in za njo vse ostale, mi jih redno pošiljate. Ceravi nisem tako dolgo delal v pražs ni, to je skoraj najtežje delo Cinkarni, vendar sem vzljul delo in sotovariše v njej. Za' mi je tu dobrodošla vsaka va o kolektivu. _ Ja , Samo to prosim moje sodelave 'JSvri v pražarni, naj mi oprostijo. kf, se nisem tako dostojno poslov1’ V, od njih. preden sem šel. tol-,, Tu se imam še kar dobro, s^gloi blizu doma, pa tudi Slovenc^ nas je tu precej. Tako, da * večkrat »vrežemo« kako sij vensko. Zelo mi je žal, da nima' s pri roki kakšne fotografije, daj ^ " Iirs>nrmlnl /n c-nmnin Tin SM K? jo vam poslal za spomin na SN obleko. Na kraju želim še enkrat va vsem obilo uspehov in osebi sreče v letu 1963. Jernej Trnovšek V. P. 1338/15, Zagr* 0 problematiki razli Mo *Pre i to I V i to la 1 mofstrov (Nadaljevanje z 2. strani) To je samo nekoliko odgovor1 mojstrov na anketo. Odgovor1' je 43 mojstrov. Njih povpreč* starost je 39,2 leti. staž pa 5,61 Predno so postali mojstri, imeli povprečno 12.4 let zapodi ve. Večina (49 %) je delala v id' obratih kot zdaj. Imamo tOM mojstre, ki so si pred sedanj1: delom pridobili mnogo izkušj’’’ vendar pa njihova sedanja 'N brazba ne more zadostovati ve(r IM tl A11(1 IIU HUMI’ /AiUVnuMUU no večjim zahtevam proizvodni To vrzel bomo vsekakor mor" sproti donmlnjevati. kr, ra; tol Jeibruar 1963 nar 196j,_____________ rok tej let. Pi obrat' i upora rokavi1 a po ro h opišem standard. Oziroma »hišam primerjati. Trgovine dokaj dobro založene. Samo hitela je vprašanje za sebe. dni stroji, televizorji, radioapa-let. 1' i, hladilniki, tega je dovolj. Iz-vDa je surova — nelepa, kako funkcionira, ne vem. V raz-iprst nUrju s plačami je dražje kot pri *• Tekstil in obutev je zelo dra-in dokaj slaba. Kavarne in re- I let. Pr JUGOSLAVIJA - POLJSKA TJA IH NAZAJ -tort 5'®racije so vedno polne. Ljudem r pa J? d glavnem ne izplača »varče-tcz po lit, tako kot pred 7—8 leti pri oškodo j. Denarja nekoliko več kot za to življenje, vendar premalo, da izplačala štediti. Občutek jšnje nezainteresiranosti za idnost. Izgleda, da še vedno let. K to>arjajo lepše življenje svojim z rok1 kuncem. in?'11* ^izvodnja je plansko centra-p •' ^ana, ekonomika ni vedno važ- jem,V' Tak° tlldi Plače-ivka tiY prvem podjetju naše prakse ;1 z ro^penicahs, je dokaj velika cin-iov, m' >fUa, samo na objektu, kjer sva hticirala, zaposluje 2000 ljudi, denirjev imajo čez 70. 1 ako so-,iopilnici vodje izmen inženirji. ena ženska je med njimi. ^ODine imajo zelo dobre, odličen let. prjpto&ieraf, vele okside itd. Tako elezniir Zfiaša povpreček Z n o aglo-s ročiiferatu okoli 61—62%. Delajo z pa pgenom ca. 88%. Imel sem ob-previr,eh da bi s tako kvalitetno :tno zarrODino naša topilnica bolje dedec pa™8. 1^ tem podjetju so bili zelo wrešljivi; nudili so nam možne Zaželene informacije. Naju je čudilo. A ne dolgo. Opazila % da je to vse dokaj zastarelo Ji tako ni več interesantno še 'irkoli skrivati. [ČEBIN JE. Tipična provinca. Z1*4 sicer 30.000 prebivalcev, do-r° Veliko podjetje ter dve re-Utot)raciji, podobni našemu »Sve-eta<, le s to razliko, da o eni azen vina. a v drugi razen piva j4 dobiš ničesar. Tu sva se tudi Tplnila. Podjetje staro — zastare- li va osebi iek Zugr^ ^"descin — vhod v taborišče E obratu pražarne z dvema kontnima kislinama in Duard lard 4glomeracijo, en sam inženir (za fazliko v Šopenicah). Tega smo zdo redko videli. Hodila sva brez .Nenistva po obratih, ogledovala spraševala — mnogo sva se d tem času sva se toliko približa poljščini, da so bili razgovori e tar mogoči. . Ereme je bilo čudovito sončno I* toplo. Popoldan sva se spreha-z0cčer študirala. Naslednje podjetje je bilo spet Katovicah, samo na drugem Warszawa, Ulica Krucza leta 1945 in leta 1962 srčen, tako da kljub vljudnim željam nisva in nisva mogla priti v obrat. Ko sva pa tretji dan le nekako zvrtala, da sva odšla na manever v topilnico, so bili seveda zelo vljudni, največkrat pa na žalost naših vprašanj niso razumeli. (Čeprav so naju prve dni o Sapenicah zelo dobro razumeli.) Tako sva na žalost zelo malo slišala. videla sva topilnico. Tudi Nem Jersey rafinerijo, ki je bila prav čedna, ampak kontrolni prostor s termoregulatorji sva lahko pogledala samo skozi vrata. Toliko nemočnih zmigov z rameni že dolgo nisem videl. Bal sem se že, da se bodo našemu spremljevavcu izpahnila ramena. Vsa zadevica je bila jasna, ko sva po naključju zvedela, da je to njihova vzorna cinkarna (ali vzorčna, kar je bolj prav.) Nasploh pa so bili zelo ustrežljivi in prijazni. Tako so nas vsako nedeljo peljali na izlet. Prvi izlet je bil v Osoiescin (Aušoic) in Krakov. Kaj pa naj vam povem o tem bivšem taborišču — sedanjem muzeju? O pomoru 4.5 milijonov ljudi, o oseh strahotah, ki so jih tam naredili geniji >nemškega Čadežau, mislim, da je bilo dovolj pisanja. Vendar ne bi bilo slabo, če bi ose tiste, ki so se udinjali in Oswiescin —< vhod v krematorij služili »nemškemu čudežut za avtomobil, poslali po račun o Osoiecsin. Mislim, da bi marsikomu ostal še dolgo časa grenak pou kus. Isto nedeljo so nas peljali o Krakov — staro prestolnico poljskih kraljev. Veličastne in muzejske vrednosti. Na svoje davno in bližnjo preteklost so Poljaki zelo ponosni in prav tako ker le narod s preteklostjo ima tudi prihodnost. Naslednji izlet je bil o Tatre. Krasno. Morsko dno jezera je popolnoma bistro. Spominja me na naš Bohinj, je pa manjše. Pri tem razkošju jesenskih barv o iem okolju si nisem mogel kaj. da ne bi slikal z barvnim filmom. Tu smo slikali tudi Zakopane, kjer je bilo svetovno prvenstvo smučarskih skokov. Ureditev velike skakalnice je čudovita. Na oseh pobočjih tribune, ki jih ogrevajo z infra pečmi. Sploh je ta okolica odlično urejena za tujski promet. Samo naša smola je bila, da je bila mrtva sezona, ko so na vseh koncih in krajih razkopavali in se pripravljali za zimo. Naslednjo nedeljo pa sva jo mahnila kar sama o Varšavo. Namen sva imela soboto in nedeljo preživeti tam ter si ogledati to mesto — slavne bližnje in davne preteklosti. Vendar sva ta namen opustila, začela je zima — sneg in sila neprijeten veter naju je nagnal o soboto zvečer nazaj v Katovice. Nekaj številk o Varšavi. Pred vojno je imela 1,200.000 prebivalcev, 1945. leta 143.000 zdaj 1 milijon 300.000. V glavnem je vse na novo zgrajeno, tako kot je bilo prej. Vse je obnovljeno o starem stilu. Krasno je, samo pompozni »Dom kulture« je zmazek stalinske arhitekture in moti skladnost vsega ostalega mesta. Ker sva šla iz Čebina v Varšavo, je meni zmanjkalo denarja, pa sem šel o Varšavsko banko, da vnovčim ček. Lepo se že postavim o vrsto tam, kjer je bila tablica »Akreditivi za socialistične drža-ve*. Pridem na vrsto, gleda mene, gleda akreditiv, jaz pa njo. Flet-no. sem si mislil. Pa nič ni pomagalo, pokazala mi je drugo okence ter povedala, da bom tam uredil. Pri tistem okencu je pisalo »Akreditivi za kapitalistične države«. Mislim, da ni potreben komentar, kaj? Dobro je, da so nas zdaj,-čeprav malo pozno, le spoznali za-sociali-stično državo. Na ta račun sem že marsikaterega Poljaka spravil v zadrego in to z velikim užitkom. Iz Varšave sva odšla polna vtisov. ODPIS MANJKA Pri inventuri leta 1961 je inventurna komisija ugotovila v Počitniškem domu Nerezine manjko drobnega materiala v vrednosti 17.093 dinarjev, ki bi jih moral plačati upravnik doma Ivan Rener. Ker bi za dokončno precenitev te škode morali sestaviti posebno komisijo, bi stroški za takšno komisijo presegali vrednost manjka in zato je bolj pametno, kakor je tudi delavski svet odobril, da smo ta manjko črtali. Upravnik Ivan Rener je dolžan plačati samo znesek 5740 dinarjev za brisače, prte in garnituro medeninastih uteži. NOV OBRATNI DELAVSKI SVET Danes volijo v nekdanji metalurgiji dva delavska sveta. Bivši obratni delavski svet ekonomske enote metalurgije je delavski svet podjetja na zadnji seji razrešil in razpisal nove volitve v delavski svet ekonomske enote metalurgije in novi delavski svet ekonomske enote predelovalnih obratov. V novem DS EE metalurgije bo 21 članov in v DS EE predelovalnih obratov 15 članov. Prepričani smo, da se vsi volivci zavedajo svoje dolžnosti in da joi bodo tudi vestno izpolnili. O izidu volitev bomo poročali v prihodnji številki. V obratih organske kemije je HTV komisija analizirala stanje in ugotovila vrsto nepravilnosti, ki bo nanje treba misliti, če bomo hoteli preprečiti nesreče pri delu in še razna druga obolenja. Sestavila je vrsto priporočil, ki jih je potrdil obratni delavski svet. Ta priporočila in navodila bodo urejala razmere v higiensko tehnični varnosti in verjetno bodo zavoljo njih že letos rezul- ko odpirali in zapirali z vrvico; reduktorji ne tesnijo dobro in jih je nujno potrebno urediti; namestiti je potrebno tesnila na vratih, ki manjkajo; pri rezervoarju za lug je potrebno urediti odtočni kanal, da bo imel ustrezno višinsko razliko; montirati bi morali ventilator na napravi za črno O; akumulatorski voziček bi moral biti last kemijskega obrata 2; nabaviti bi mora- NAS NOV BIFE Številne drobne nujnosti dan# kuše11) i11 ti vc* m o O1 tati — to je manj nesreč in manj obolenj — očitni. Ko je obratni delavski svet razpravljal o HTV vprašanjih, je dodatno ugotovil vrsto pomanjkljivosti, ki bi jih morali urediti, če bi hoteli doseči, da bi lahko varno in uspešno delali. Med temi ugotovitvami so: potrebno je montirati ventilator pri mešalnih bobnih v III. oddelku; v sušilnici bi morali namestiti kalorifer, kar je predlagala HTV komisija raJU. »Vejvonicet. Imela sva na že leta 1961, a ga še doslej ni- Ostviesciu — žična ograja ju. »k ejvomcet. imeia sva na u ... 111,] azpolago pet dni za ogled pod- namo; okna na nadsvetlobniku bi ie vi r\w cinkovih hlapov utekočini, ši del cinkovih hlapov, ki uspel utekočiniti, se ulovi sebnili pločevinastih alonžah cinkov prah. Ker je čas red* cije omejen, mora biti velik V retort omejena. Tudi velik kondenzatorjev — predležeV alonž je omejena zaradi pope v' kondenzacije in prevelikih izg Za destilacijo cinka je tol ’' potrebna osnovna enota, ki k* sestavljena iz retorte, kondenl ^ tor j a in alonže. V retortah poteka redukdjp^ cinkovega oksida. V kondaoji ? torjih se cinkovi hlapi utekli z ni jo v tekoči cink. L.11 V alonžah se iz preostalih ^j1 vinskih hlapov tvori cinkov prGla Kaj nastaja z mešanico ag?jr‘ merata in reducenta med lacijo? Cinkov oksid se pri d f da Uku reducenta (ogljika) pri IR* šoki temperaturi reducira v C'%*1 Jo; šoki temperaturi reducira v c;?*,-in plin CO (ogljikov monoksidi? Kemična enačba je: ZnO + C = Zn + CO trdno plinasto stanje stanje z dodatkom 53.3 kcal toplota Da bi opisana kemična ref cija lahko potekala, mora v* najmanjši delec aglomerata Z® biti v tesnem dotiku z reducf ' tom, kar pa je v retorti pr*1 tično nemogoče ustvariti, a* j mnogo boilj prihaja v posd « druga kemična reakci ja, in sice ' ZnO + CO = Zn + OO* z dod‘ I kom toplote, ki pa ni konč* I ker bi sicer ogljikov dioksid O-, " v kolikor bi obstajal, povzroči ponovno oksidacijo cinkovih b1/] pov v cink oksid. Tu nam je j pomoč trdi ogljik, ki takoj r«’] kroji CO* — ogljikov dioksid , v 2 CO (ogljikov monoksid) v kemični reakciji: GOs+v." = 2 CO. Ta kemičnu reak-oi)! pa poteka samo pri temperatur : iznad 1000° C. Če upoštevamo kemični reakciji in ju seštejcU1 dobimo prvo opisano reakcija, j (Se nadaljuj * ADROVSKE VESTI ™»^M»januarjo 1963 so: p: ifSUšLI V PODJETJE: Zupan-jing. Igor, Guinzek Jože, Dorn ne, Šaberl Jože, Radulovič drag, Jovanovič Radomir. Ra-ovič Mihajlo, Smiljan Peter, ičko Mijo, Jukič Ivan, Kojič fko, Majcen Stanko, Šmit ne, Bedič Dikmitrije, Hamu-Mustafa, Krakovič Meho, Pa-Borislav, Ručigaj ing. Janko, “kovač Milorad, Vidojevič Mi-Krenovšek Stanislav, Pevec e, Domanjko Feliks, Peci toan. Podlesek Jože, Kavčič ■'•‘»Ull, X UUIC3CA J ivu j vic- P, Širovnik Stanko, Markovič Rko, Verdnik Mihael, Koled- prvu, Y C1U111K lUUiaci, ivuicu »rane, Krainovič Rtsta, Bran-pičDjorde, Marzel Jože, Črnooki Albert, Lorger Ivan in “j Rajmund. PDŠU IZ PODJETJA: Tram-k Viktor, Majstorovič Mile, Aorko Matevž, Žlaus Franc, Jljar Branko, Kojič Slavko, Ra-flovič Miodrag, Črnič Anton, jjljan Peter, Brkič Ivan, Fi-" o Mijo, Krsnik Alojz, Radu-č Mihajlo, Špoljarič Milan, jdovič Živojin, Davidovič [dje. Živič Miloje, Krakovič Hamnlič Mustafa. Pavič dav, Vučkovac Milorad, Jfotič Dušan, Gumzek Jože, •lšek Anton, Keber Bruno, Jjnik Ferdinand. Kolar Franc, pdnik Mihael in Savodnik Her- V ikof 1C pOKOJ SO ODŠLI: Lešek n,i'le °jza Franc, topilnica, invalid- llTV/vb-ntUotr • V n i L- M.llinola je p*"‘Upokojitev; Verdnik Mihaela . ,, fkis, kemija I, starostna upoko- ^ ;“V; Podpečan Ignaca Štefka, Nnčni sektor, starostna upoko-Hlebec Alojza Rudolf, ke-Wa, invalidska upokojitev in fjtoniaj Alojza Ivan, pomožni Levili a J 1 V Čl 11, IJJUU1UZU1 ^delek, invalidska upokojitev. iUMRL JE Hepič Ramaza Der-ni iz topilnice. ,yj' y mOROCIL SE JE iing. JožeSen-nžah 1 5 red> V februarju 1963 praznujejo: Čestitamo! velik' velik ležev popu ih izg ie to , ki ndefl ilu ko n d eh iteko OBLETNICE ROJSTVA: Vidmar Valentina Valentin (5. Hrastnik Antona Jože (9. >, 60). ■ Wn (20. Pipuš Radoslava ing. . r-- — 58). Koštomaj Jo- i>'a Josip (1. — 56). Lešek Alojza .hlnc (13. — 56), Mirnik Jožefa i0ze (16. — 56). Stadler Franja toniko (8. — 56). Jamnišek Ma-dih ki!ie Matija (15. — 54), Štrajher v prfJaža Blaž (6. — 54). Draksler 0 agkfanCa Franc (9. — 53), Pušnik 1 desp°zeta Matija (6. — 53). Gobec pri.^^Sorja Mirko (25. — 52), Re-ipri.1!,!’1 Jakoba Franc (22. — 52), v CiJ^hrt Franca Rudolf (29. — 51), oksJ Trobič Dominika Jože (9. — ' J 4?i tbišak Franca Fani (13. — a Z« ). Pergamož Janeza Franc (22. IuceJ^47), Vetrih Jurija Jurij (23. - Žnidar Janeza Frančiška rd [ vs pra| ^ — 46), Uršič Dominika Ivan- a (18. — 46). Natek Marija Karl (4. 46), Obrz Franca Franc do. J 45), Plahuta Mihaela Jožef |T — 45), Vervcgu Jakoba Vik-i\ (23. — 45), Otorepec Jožefa dolf (is. — 44), Toman Jožefa hert (18. — 44), Ramšak Anto-Karl (12. — 43). Žurun Marij111 Jože (15. — 43), Ašenberger i; P i a,lu Jože (9. — 43), Kaurič Mir-C' Jože (2. — 43). Ramšak Franca cciJ 'atiju (17. — 42), Sredovnik ujj pfUncu Franc (4. — 42), Kovič ’ ,.r?ncu Franc (15. — 41), Palati-c bUs Antona Frančiška (20. — 41), ■°'je Jožefu Rudi (8. — 41), 1 r°čko Ivuna Slavko (1. — 41), 1 ^ Albert (18. ■ Sindikalno moštveno prvenstvo Celja Dne 24. januarja se je pričelo sindikalno moštveno prvenstvo Celja za leto 1963. K tekmovanju se je prijavilo deset moštev, ki so pri žrebu bili takole uvrščeni v turnirsko tabelo: 1. Železarna štore, 2. Tovarna tehtnic, 3. Ele-gant, 4. Klima. 5. Emajlirana, 6. Cinkarna, 7. Tehnomerkator, 8. Aero, 9. Ingrad, 10. Elektro Celje. Letošnje tekmovanje je posebno zanimivo, ker vsa sodelujoča moštva igrajo v eni skupini, to je vsak z vsakim, kar je tudi najbolj pravično. Glavna tekmeca za prvo mesto so moštva Železarne iz Štor, Ingrada in Cinkarne. Seveda se bo med njimi vodila huda borba za vsake pol točke. iNaše moštvo ima manj izgledov za osvojitev prvega mesta, ker bomo morali nekaj tekem odigrati v oslabljeni postavi. Iz tega tekmovanja se bodo prvi štirje uvrstili v Okrajno moštveno prvenstvo. Po dosedaj odigranih treh kolih je stanje naslednje: 1. Cinkarna 2. Emajlirana 3. Ingrad 4. Železarna Štore 5. Tehnomerkator 6. Tovarna teht/nic 7. Elegant 8. Elektro 9. Klima 10. Aero 12'h točk 12 V* „ 12 9 V* „ 9 7 6 V« ,. 6 6 Tekmovanje je vsak torek in četrtek v Šahovskem domu s pričetkom ob 17. uri. PRVENSTVO CINKARNE PRED ZAKLJUČKOM Šahovski turnir za prvenstvo Cinkarne se približuje zaključku, ki bo nepreklicno dne 20. februarja. Vabimo vse udeležence, ki imajo še neodigrane partije, da jih zanesljivo odigrajo in se izognejo nevšečnosti zaradi zamujenega roka. Po dosedaj odigranih partijah je stanje na tabeli takole: Počivalšek 8 točk, ing. Pipuš in Šnajder 7, ing. Klinger in Jovanovič 6 točk, Dečko in Šmidt 5 in pol točk, ing. Marjanovič in Krašovec 1 in pol točke, Persolja 1, Smeh polovico točke, Zorko 0 točk. BRZOTURNIRJI V mesecu januarju so bili odigrani trije brzoturnirji, ki so se takole končali: Na prvem je zmagal ing. Pipuš 3 in pol točke, sledili so: Šnajder, Primožič, Dečko, Zorko. Na drugem je prvo mesto osvojil Počivalšek s 4 točkami za njim so se zvrstili: ing. Pipuš, Dečko. Šnajder, Zorko, Smeh. Na tretjem je sodelovalo osem igravcev, zmagal pa je Jovanovič s 6 točkami, sledili so: ing. Pipuš, Šnajder, Arh, ing. Klinger, Dečko, Šmidt in Smeh. jš Prvo polletje gre h kraju. Polletno ocenjevanje sicer ne bo onemogočilo učencem nadaljevati pouk, a ti so vseeno resni in prizadevni. Vedo, da gre zares in priložnost je samo enkratna! Vrhovšek Franca Anton (13. — 41). Drolle Antona Jožefa (14. — 41). Petek Ivana Mirko (21. — 41), Očko Antona Franc (17. — 40), Ferlež Mihaela Jože (24. — 39), Rošar Jerneja Jože (23. — 39), Jesenišnik Antona Konrad (1. — 38). Kač Martina Stanko (19. — 38), Koštomaj Franca Frančiška (16. — 38), Stvarnik Antona Anton (2. — 38), Nedoh Franca Rado (6. — 58), Černoša Avgusta Franc (18. — 37), Jecl Antona Jožef (28. — 37), Posinek Ivana Franc (24. — 37), Šarlah Lovrenca Ljudmila (21. — 37), Žgajner Mata Marija (21. — 37), Fajdiga Ivana Julijana (13. — 37), Kotnik Jožeta Jože (22. — 36), Toman Jožefa Adolf (7. — 36), Dimeč Franca Jožica (12. — 35), Vrečko Martina Olga (28. — 55), Fevžer Franca Jože (18. — 34), Palatinuš Alojza Viktor (17. — 34), Pungartnik Tomaža Peter (2. — 33), Tovornik Jožeta Jože (20. — 33), Vrhovec Avgusta ing. Slavko (11. — 33), Bračko Terezije Viktor (21. — 32), Miglez Filipa Alojz (15. — 32), Petkovški Karainfa Simo (24. — 32), Pirš Antona Jože (5. — 32), Stvarnik Antona Stanko (28. — 32), Šantej Antona Vida (27. — 32), Zupanc Martina Albin (27. — 32), Žnidar Alojza Konrad (9. — 32), Pusto-slemšek Franca Rozalija (1. — 32), Borovnik Ivana Franc (10. — 51), Bratina Antona Marija (17. — 51), Gračner Karla Anton (6. — 31), Pangerl Ivana Jožef (15. — 31), Štefanec Alojza Marija (27. — 31), Štravs Janeza Jože (4. — 31), Turnšek Franca Ivan (12. — 31), Arh Antona Zvone (29. — 30), Kamenšek Leopolda Anton (26. — 31), Polenšek Jožeta Vera (25. — 30), Rabuzin Fabjana Branko (4. — 30), Šket Vinka Ljudmila (20. — 30), Gaberšek Stanka Stane (14. — 30), Sekulič Simeuna Radovan (2. — 29), Mastnak Avgusta Jože (26. — 29), Koštomaj Dominka Almira (23. — 29), Fidler Avgusta Vlado (7. — 28), Kociper Martina Martin (21. — 28), Kozole Ivana Konrad (4. — 28), Kugler Franca Franc (14. — 28), Leban Justina Marjan (16. — 28), Malgaj Antona Jože (24. — 28), Vdovic Josipa Josip (15. — 28), Zakošek Franca Maks (16. — 28), Falnoga Lovrenca Ivan (9. — 28), Cukrov Marjana ing. Jerislav (3. 28), Šloser Iranca Rudolf (22. — 28), Kit Jožeta Jože (27. — 27), Lenko Matevža Valentin (6. — 27), Petek Franca Franc (11. — 27), Podkrižnik Alojza Stanislav (11. — 27), Li-vaja Jova Nedeljko (12. — 26), Zupanc Alojza Josip (16. — 26), Šibi i Franca ing. Rudi (22. — 26), Lončar Franca Jožica (2. — 25), Šuler Ivana Ivan (3. — 25), Todorovič Pera Sreten (15. — 24), Pevec Jože (11. — 24), Fridl Jakoba Franc (13. — 23), Lipovšek Štefana Mirko (26. — 23). Krkalo Jožefa Jožefa (12. — 23). Podlesek Jože (3. — 23), Bajramovič Jožeta Majda (7. 22), Pušnik Ivana Ivan (8. — 22), Robida Ruperta Ivan (29. — 22). Macuh Karla Valburga (22. — 21). Hladin Konrada Viljem (27. — 20.). Krajne Franca Rudolf (22. — 20), Novakovič Svetozara Milorad (22. — 20), Erjavec Jožefa Franc (13. — 19). Kranjc Janeza Adolf (8. — 19), Kukina Alojza Albin (15. — 191. Domanika Feliks (6. — 19). ČESTITAMO! OBLETNICE DELA V CINKARNI: 5 LET: Glažar Ivana Vili (3.), Gabrovšek Janeza Anton (11.), Kočnik Matije Karl (5.), Malino vsky Edvarda Rudolf (15.). 10 LET: Čretnik Ivana Ivan (4.). šesljar Mihaela Leopold (1.), Laznik Karla Karl (11). 15 LET: Novak Mihuela Jernej (10.), Cocej Franca Oton (8.), Flis Marije Pavlu (18.), Henčič Franca Mihael (1.). Hvala za sodelovanje! V primeru, da kakšni podatki niso popolni, prosimo prizadete, da pomote prijavijo v uredništvu glasilu! Rezervni sklad za vse - ali ne? Na seji obratnega delavskega svetu motalurgije so sprožili tudi vprašanje rezervnega sklada. Šlo je predvsem za to, da bi nekateri obrati v času remonta bili povsem neproduktivni in bi takrat morali izkoristiti rezervni sklad, medtem ko v drugih obratih česa takega ne hi bilo. Zato so člani obrutnega delavskega sveta sprožili vprašanje, če bodo imele rezervni sklad samo lake obračunske skupine, ali ga bodo imele vse, ali pa bo morda skupen za vso metalurgijo. Čluni delavskega sveta so ugotovili, da tega vprašanja ne bodo mogli rešiti takoj na seji, zato so se dogovorili, da bodo o njem razpravljali na prihodnji seji. Daljša poskusna doba V topilnici je bila določena trimesečna poskusna doba za ugotavljanje norme, vendar so to-pilničarji menili, du je to prekratek rok. Zato so na zadnji seji obratnega delavskega sveta to dobo podaljšali, vendar so določili, da bodo upoštevali tudi mesece, ki so za topilnico najmanj ugodni, to sta julij in avgust. Potem, ko so razpravljali še o normah v valjarni, kjer so bili delavci sprva presenečeni, a so se kasneje prepričali, da so norme stvarne, so nu obratnem delavskem svetu predlagane norme potrdili. Obrat pražarne sploh ni imel pripomb, medtem ko na PIK-u norm nimajo. Ašer Deleon: Nova ustava - KAJ ZAGOTAVLJA - KAJ NAREKUJE Izredno napisana knjiga o aktualni temi, ki jo mora poznati vsak državljan. Z izbranimi in konkretnimi podatki opisuje današnje stanje in odlično prikazuje, kaj zagotavlja nova ustava, pa tudi to, kaj narekuje, kajti »naša nova ustava se ne omejuje na uzakonitev zdajšnjega stanja — temveč nakazuje tudi nadaljnje cilje in perspektivo gibanja naše družbe«. Pisec v tem delu opisuje, da je nova ustava: — jamstvo osebnih pravic in svobode, — poroštvo neposrednih družbenih obveznosti in odgovornosti, — orodje družbenega in ekonomskega razvoja, — regulator odnosov med posameznikom in skupnostjo, — močno sredstvo za preprečevanje izmaličen ja, •— pravni akt, ki ima v najbolj polnem pomenu besede »živo dušo«. To pomembno knjigo lahko naročite na naslov: IZ-DAVAČKO PREDUZECE »RAD«, Moše Pijade 12/111, Beograd, pošt. fah 881. Umi sftoeed Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. februarja do 15. marca letos: KINO UNION: Od 16. do 19. II. »Zaklad v srebrnem jezeru«, jugoslovanski barvni cinemascope. Od 17. do 20. II. »Vse za smeh«, ameriški film. Od 21. do 25. H. »Na muhi«, francoski barvni cinemascope Od 26. do 28. II. »Takšne so ženske«, ameriški vistavision Od 1. do 2. III. »Neznana žena«, egiptski Od 3. do 5. 111. »Zgodnja jesen«, jugoslovanski Od 6. do 9. 111. »Lepa Američanka«, francoski vistavision Od 10. do 12. III. »Slepi godec«, ruski barvni Od 13. do 17. III. »Med časom in večnostjo«, zah. nemški barvni vistavision KINO METROPOL: Od 15. do 17. II. »Morivci so med nami«, vzhodno nemški Od 18. do 22. II. »Angel je prispel«, španski barvni Od 23. do 25. II. »Krst Rakoc in partizan igra«, jugoslovanski Od 26. II. do 1. III. »Ugrabitev Saibijank«, italijanski cinema-seope Od 2. do 5. III. »Noč vohunov«, francoski cinemascope Od 6. do 9. III. »Okus po medu«, angleški vistavision Od 10. do 13. III. »Ko so bila drevesa velika«, ruski Od 14. do 15. HI. »Stava in dekleta«, ruski MATINEJE: 17. II. »Dobro morje«, jugosl. 24. II. »Toby Tavller«. ameriški barvni 3. III. »Servisna postaja«, jugoslovanski 10. III. »Nemirna leta«, ameriški Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, matineje ob nedeljah dopoldne ob 10. uri. Spored objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Življenjski standard delovnega človeka v stari Jugoslaviji je bil na zelo nizki stopnji. Industrija je bila slabo razvita in še ta pretežno o rokah tujih gospodarjev. Ti pa so se brigali samo za čim-večje dobičke, za delavce in njihove pravice pa jim ni bilo mar. Brezposelnost, beda in pomanjka-nje je sililo delavce, da so delali često pod najtežjimi pogoji. V zatohlih, temnih in zakajenih delavnicah so bili izpostavljeni vsem mogočim nevarnostim, kajti na ventilacijo in tehnično zaščitna sredstva takrat nihče ni mislil. Če je kdo pri delu omagal ali se ponesrečil, nič hudega zato, saj je čakalo na to mesto že deset drugih, kajti delovne sile je bilo na pretek. Lačni in žalostni so se podili brezposelni od podjetja do podjetja, toda zastonj. Nad vsakim vhodom v tovarno je bil obešen velik napis: »Delavcev ne sprejemamo«. Ljudje so bili primorani iskati najrazličnejša priložnostna dela. veliko jih je tudi beračilo, neredki pa so zabredli celo v kriminal. Še hujše pa je moglo biti v južnih predelih države, kajti Hrvatje in Bosanci so pritiskali v Slovenijo in ponujali delovno moč tudi za 10 din dnevno. Zarad tega tudi na izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih nismo mogli niti misliti. Včasih pa so nas nevzdržne razmere k temu le prisilile. Nekoč je prišel k meni lužilec pločevine in me prosil, naj grem z njim k obratovodji ing. Krulcu, da se pogovorimo o delovnih oblekah, ki nam jih že dolgo obetajo. '»Tako ne moremo več naprej*. je dejal. >vso žlahto sem že obral za te preklete cape, sedaj pa ne dobim nikjer več.« Nudil je smešno, a obenem žalostno sliko. Čeravno je imel na sebi več hlač in suknjičev, vendar vse od kisline in klora tako razjedene, da je kazal skoraj vse ude svojega telesa in je bil bolj podoben Adamu kot pa dostojnemu človeku. In šla sva. Toda že po nekaj odklonilnih besedah obratovodje so možu popustili živci. Strašno se je razjezil, o roki se mu je zabliskal odprt nož in že je zamahnil z njim proti obratovodji. Toda ta je bil čvrst in močan, napada-vec pa telesno slab in izčrpan, zato ga je z lahkoto vrgel iz pisarne na dvorišče. Ko sem hotel oditi tudi jaz, me je potisnil nazaj rekoč: »Počakajte. midva bova govorila, ker ste pameten človek«. »Povejte mi- kaj hočem s takim človekom napravit«, je začel, »Če ga vržem na cesto, ga bom moral že čez dva dni vzeti spet nazaj na delo, ker mi bo njegova žena sledila na kolenih povsod, kamor bom stopil. Sicer pa popolnoma razumem, da je hudo. Z direktorjem sem že govoril o kislinood-pornih oblekah, kakršne bi vi potrebovali, toda pravi, da bi to prišlo predrago. Pozanimal sem se tudi pri vojaški upravi, toda zaenkrat nimajo nič. Pisal sem še o Zagreb in o Ljubljano, nisem pa še dobil odgovora. Zaenkrat si pač še pomagajte, kakor veste in znate, sicer pa še sami poskusite pri direktorju«. Tako sva končala. Napadavcu pa je še isti dan prinesel od nekod še ne preveč ponošen suknjič in hlače. Čez nekaj dni je pa res odšla deputacija z glavnim zaupnikom pokojnim Martinom Plankarjem na čelu k direktorju intervenirat za izboljšanje delovnih pogojev o našem obratu. Direktor, ki je bil istočasno lastnik tovarne, pa je bil na videz z nami še kar prijazen, toda zelo, zelo kratek. Rekel je le: »Ako ne možete raditi vi Slovenci pa čemo uzeti Hrvate, jer oni mogu raditi i za jednu banku. Da vama onda neče biti krivo, birajte molim«. Odšli smo brez vsakega uspeha, navsezadnje še celo veseli, ker nam ni zagrozil, da nas bo vrgel na cesto, kar se je takrat zgodilo marsikomu, ki se je drznil potegniti za delavske pravice. Ko se je potem okrog leta /930 pridružila še svetovna gospodarska kriza, se je beda še bolj zaostrila. Brezposelnost se je stalno večala, kajti podjetja in tovarne so zaradi pomanjkanja dela množično odpuščale delavce. Po mestu so bile na več krajih takoimeno-vane »dobrodelne kuhinje«, kamor so se zatekali najbednejši, da so dobili vsaj enkrat dnevno topli obrok hrane. Glede prehrane pa stanje tudi za zaposlene ni bilo nič kaj rožnato. Za malico smo otepali le suh kruh, ki smo ga po navadi zalivali s kavo. ki smo jo prinesli s seboj. Le redki so si lahko privoščili še kak priboljšek. Zakonskim možem tega ni bilo mogoče, ker je bilo treba misliti tudi na družino, kajti zaposlen je lahko bil le en družinski član. Tudi otroškega dodatka nismo poznali, zato so otroci jedli le od ust staršev. Čimveč je bilo v družini otrok, toliko tanjši je bil kos kruha, ki so ga ti otroci dobivali. Družine s številnimi otroci pa kruha sploh skoro poznale niso. Krompir v oblicah in koruzni močnik je bila poglavitna hrana takih družin. Starši so otroke tolažili s tem, da »kruh spi«. Da, da, žalostno pa vendar resnično. Kljub temu, da je bila Jugoslavija agrarna država, da so bila skladišča polna žita in moke, vkljub temu, da kmet ni mogel prodati pridelkov in da je bil kruh pravzaprav zelo poceni, pa je vendar o mnogih družinah spal in se. prebudil le ob POSETNICI ZA PROSTI ČAS 1. posetnica: Star cinkarnar. Ga poznate? 2. posetnica: T1NCA ŽERTON Bov — Esan Ni še stara, pa zelo priljubljena. * Predstavljamo vam dva cinkar-niška delavca, ki delata na pomembnih delovnih mestih. Iz njunih naslovov pa vidimo, da nista domačina, pač pa sta doma nekje iz Prekmurja tik Ob Madžarski meji. Kadar prideta siku-paj, zelo rada govorita v svojem domačem narečju, ki pa je neka čudna mešanica. Ko smo ju zadnjič dobili skupaj, smo posneli njun razgovor in vam ga v celoti objavljamo: ENKET JTjO BOT AZ SENAD LOH RE V ČEK NAJVA MPA INGET UME SI NAP ELAJA LAN ŽENA PE CISO MINAG F1LID UM AZE TSA DOKAK ER SEMI’ OPE OZ AMUD IL KJA REC VLE M1ME SOLZR 7.MA KAR ONI IZ VOL1TEM ŽAL OGI MET J ADMEZ ERT IP AM11Z LOSČ 1MN AJPOS UAI NO RAKA MZZA LO GE MALI COIM A MOČ EŽ ELIT O RBOD JAKŠE NADET AMI DOB ER TEK ŽE LIMH VAL AL EPA Naloga reševalcev je, da ugotovijo, kdo sta, kje se shajata in kuj govorita. večjih praznikih. Nič bolje ni bilo z mesom. Mesa polne mesnice in stojnice, ki so ga ponujale po smešno nizkih cenah, pa si ga je številnejša družina mogla privoščiti le redkokdaj. Prav tako je bilo z obleko in obutvijo. Prvo obleko in čevlje je otrok dobil šele takrat, ko je začel hoditi o šolo. do takrat pa so se otroci napol goli in bosi podili drug za drugim. Danes pa imajo še dveletni otroci celo garderobo oblek, plaščev, čevljev in copat. Toda to še ni ose. Številne družine sploh niso mogle dobiti stanovanja. ker se je vsak gospodar bal revščine in otrok. Spominjam se sodelavca, s katerim sva dolga leta delila isto usodo na delovnem mestu, čeprav je bil nekaj starejši od mene. Ko mu je žena rodila že šestega otroka, ga je gospodar enostavno vrgel na cesto, ker se je pač naveličal otroškega živžava. Vsaka pritožba in prošnja je bila brezuspešna, dokler se ga ni neki kmet iz Škofje vasi usmilil ter mu dal stanovanje — pod kozolcem. Tudi starostno zavarovani so bili takrat le državni uslužbenci, kot na primer železnica, pošta, sodišče in podobno. Vsa druga industrija tako kovinska, kot tekstilna, lesna, gradbena, živilska in druge, tega niso poznale. Tu so delavci delali do onemoglosti, potem pa, če ni bilo prihrankov ali otrok, ki bi jih preživljali, so se pač mogli uvrstiti v vrste občin- skih revežev, ki pa jih je bilo toliko. da jim občina tudi ni mogla nuditi drugega, kot dovoljenje, da so lahko mirne duše hodili od hiše do hiše prosit za košček kruha. Izjema so bili seveda nameščenci, ki so že takrat imeli svoj pokojninski zavod. Rudarji, plavža rji in topilničarji pa so imeli posebne »Bratovske škladnice«, v katere so plačevali določene prispevke in od koder so potem upokojenci prejemali pokojnino. Tako so bili tudi za starost preskrbljeni. Med njimi je bila tudi Cinkarna, zato so se cinkarnarji v primerjavi z drugimi delavci šteli nekaj več in so bili na to ponosni. Vkljub temu. da je bilo v njej fizično delo težko in naporno, poleg tega pa še strupeno in zdravju škodljivo, je bil naval brezposelnih vedno velik, tako da brez protekcije ali priporočila sploh ni bil nihče sprejet. Odločilno vlogo pri sprejemanju delavcev so imeli obratni mojstri, ki so vsak za svoje potrebe izbirali in priporočali svoje ljudi. Danes smo v tem oziru enaki. Za ose panoge gospodarstva je uvedeno enotno socialno in starostno zavarovanje, ne glede na težko ali lahko kovinsko, lesno, tekstilno, gradbeno ali kemično industrijo. Vsi imamo enake zavarovalne pogoje, čeprav vemo, da so cinkarnarji, kateri so delali v teh težkih okoliščinah pred vojno, le redki učakali starostno pokojnino. Mnogi pa so zaradi obne- moglosti dihalnih organov in radi fizične izčrpanosti postali prej dela nezmožni in so se me zadovoljiti s predčasno, oziri1 invalidsko pokojnino, ki pa }< redkokdaj starostna. Zato mid da imajo kar prav tisti, ki tri1 da smo o tem pogledu cinkarni hudo prikrajšani in prizadeti.i Zmaga delovnega ljudstvm graditev socializma je pa tufl Cinkarno prinesla ogromne sr membe. Vsi tisti zastareli in lini obrati, n katerih smo mi P vojno za skopo ceno prodajalii lovno silo, so že davno zgin Namesto njih so zrasle nove svt delavncie, ki so lahko ponos ga kolektiva. Tudi večina z grl je že ‘večidel rekonstruirana obnovljena. Fizično težka dela mehanizirajo, posebna pa skrbi za izvajanje higien delavnice, ki so lahko ponos t ka. Velik napredek je tudi o i da delavcem ni treba nositi I boj stekleničke s kavo, s kal pomočjo bi laže zaužili boren I kruha, temveč se ob malici 1‘ usedejo za mizo, kjer jim izdal] obrok tople hrane, ki jo zaužiM da novih moči za nadaljnje di LETO V fODROl . DEK — korinj N/V KO Ml Variš StANE %)ST El IZ D Vse te dobrine, ki si jih je d karniški delavec o teh krati povojnih letih v srditi borbi1 izboljšanje življenjskega st and1 da pridobil in priboril, pa n \ '’em U! liki meri vplivajo tud na povej j "sP«he nje delovne zmogljivosti. Ure j# delovna mesta, delavsko saPt upravljanje, zdrava in zadod prehrana, možnost kulturd. udejstvovanja in poleg tega ’J ^skii letni dopust, vse to dobroder vpliva na odpor človeškega ort nizma in s tem o zvezi na daljšanje delazmožnosti zapo> nih. Po i; konfere tovarni kretar, "vodni! 9aj dej toj, nai čem us M po fcami •ton j. KRIŽANKA „CCW II Vodoravno: 1. dan v tednu, 3. registrska oznaka avtomobilov v okraju Kranj, 4. latinski veznik, 6. življenjski sok, 7. barva igralnih kart, 9. prepir, 10. ploskovne mere, 11. otočje, 12. solmizacijska nota, 13. predlog, 15. oče, 17. krajevni ljudski odbor, 18. mik, 19. visoka igralna karta, 21. veznik, 22. trojanski junak, 24. trije enaki soglasniki, 27. rimski cesar, 28. makedonsko kolo, 29. vzklik, 30. glasbilo, 31. nikalnica, 32. števnik, 33. poceni, 34. časovna enota, 36. veznik, 37. enako kot 32. vodoravno, 39. bodica, 40. velika ptica, 42. žgana pijača, 43. predplačilo, 44. žensko ime, 45. argon, 46. vzklik 48. rastlina, ki iz njene surovine pridelujemo opij, 50. žensko ime, 51. preprosto orožje, 52. oranje, 54. mednarodna avtomobilska znaka za Luksemburg in Urugvaj, 55. židovsko ime, 57. ptica pevka, 60. revščina, 61. moško ime, 62. grelna naprava, 63. zlom, 64. nikalnica, 65. okrajni komite, 66. gora v Julijskih Alpah (2592 m). Navpično: 1. naša najvišja gora, 2. vrh v Karavankah (2143 m), 3. mešanec, 5. veznik, 6. žival, ki živi pod zemljo, 8. srbohrvatski predlog, 9 .gora v Makedoniji, znana zaradi bojev v prvi svetovni vojni (2521 m), 14. gorovje v Severni Afriki, 16. dva samoglasnika in / I 1 2 3 c 5 6 7 d 9 fO // fZ /J % % i5 *6 /7 ra % io 21 22 2S 2 W J/ ii J3 54 30 - ’ S6 sr 3S te ¥0 42 i* I •tS v 6 U 7 m Ud So s/ sz 53 % ir 5* 3> 5* $0 6t 62 6) J Ov t>S 66 | 1 n soglasnik, 20. vrh v Julijskih Alpah (2643 m), 21. slovensko obmorsko mesto, 23. vzklik, 24. reven, 25. zlitina, 26. božanstvo, 34. vrh v Julijskih Alpah (2678 m), 35. vrednost, 36. tir, 38. neumen, 39. trije soglasniki, 41. pritrdilnica, 42. drugi najvišji vrh v Jugosla- viji (2764 m), ki je hkrati najviS. gora v Makedoniji, 47. drevo, jL ima zelo lep bel les, 49. klica, ^ majhen junak, 54. vrsta tekstih’ ga blaga, 56. del živalskega tek sa, 57. izkoriščan najemnik zfP lje v Italiji, 58. kos zemlje, ki r obkroža voda, 59. velika riba. Naloga ni težka. Treba je le pravilno naravnati besede, Se so se med tem časom mogoče kaj pomešale in rešitev je tu. Pravilno rešen pogovor bo pa sam razkril uganko, kdo se skriva v posetnicah. Veliko sreče! REŠITEV KRIŽANKE »CELJSKA PODJETJA« Vodoravno: 1. Cinkarna, 7. težak, 9. ime, 10. katar. 14. Irak, 16. urar, 18. kopač 20. rak, 21. oda, 22. Albus, 26. Edo, 28. Erna, 31. Epir, 32. lep, 34. Tovarna emajlirane posode, 41. krog, 42. ro, 43. žir, 44. se, 45. Oger, 46. Aarau, 48 do 51. jo, 53. Adana, 54. NOV, 56. štrajka, 59. sir, 61. anal, 62. oj, 63. no, 64. Gana, 65. Zlatarna. Navpično: 1. Car, 2. Jkar, 3. ki, 4. Arni, 5. re, 6. Akra, 7. To-per, 8. Žična, 11. Aa, 12. trape, 13. rebro, 15. kava, 16. udar, 17. Metka, 18. Kovor, 19. Arno, 23. lipa, 24. isloga, 25. opera, 27. Dora, 29. Aero, 30. Klima, 31. Enej, 33. Eden, 35. aga. 36. Mo, 37. JŽ, 38. IR, 39. as, 40. kad, 47. Una, 48. dva, 49. Etol, 50. Ukor, 52. osa, 53. ara, 55. on, 57. rja, 58. JNA, 60. in, 64. ga. NAGRAJENI INŽENIRJI Delavski svet podjetja je na seji 21. januarju 1963 razpravljal o dejavnosti in prizadevnosti inženirjev v podjetju in ugotovil, da so mnogi inženirji v letu 1962 delali zares prizadevno in so žrtvovali za izdelavo številnih elaboratov tudi proste ure in dneve, delali so vsak dan kasno v noč, ob delavnikih in praznikih. Te ugotovitve je potrdil predvsem tovariš ing. Drago Čeh, glavni direktor podjetja, ki je navedel, da so v letu 1962 inženirji naredili vsaj desetkrat več ikakor nekdanju 1MK in da te nagrade, ki jih predlagamo za priznanje, še zdaleka ne bodo enakovredne vsem prizadevanjem in žrtvovanju, ki so ga ti inženirji izkazali za napredek našega podjetja. Če bi vse te elaborate, ki so jih izdelali naši inženirji sa* izdelovali kje drugje, bi nas « delava teh elaboratov sta® ogromno denurja in kljub te«’' bi ne bili pravočasno gotovi. * ko pa smo dosegli, da so n®’ inženirji pravočasno in stroka' no izdelali vrsto predlogov, a”* liz in načrtov, ki nam bodo gočili pospešeno rekonstrukcij podjetja. -irujuija. _ . Po vseh teh utemeljitvah s ............. ■ bh1' člani delavskega sveta odobr' najbolj zaslužnim inženirja^ denarne nagrade, ki bi naj v* : delno nadomestile izgublja®, prosti čas, ki so ga inženirji r. svetili napredku podjetja, a \ vse to delo niso prejeli reda osebnih dohodkov. Mimo de#® nih nagrad so vsi ti inženirji d bili tudi pismeno zahvalo dela skega sveta za njihova priza« vanja in uspehe. H