! ;; ^rr t n^p- s LETO—YEAR XXm Cena li«u »eoo PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Vf4*Md hi sstsvsIšM I65T 8. Lewndak k*> octet of Publkatoai MIT Booth LawndaU Jir% Tolspkosa, KookwtU 4904 I—mt ta. ma. um »a*«»»«» AM ef Cimbw «I M.roh I. im. Chicago^ W- torek, 10. junija (June 10)t 1930. for auUiiig «t apcciol roto of pootago prm.drd for Subscript i on 10.00 Yoarty STRV._NUMBER 135 UM, Art of Oct t. ltlT. aoUorli«! m J hm 14, Ilia Karel si je prisvojil tron, ■izgubil pa je kraljic«! Njegova ločena žena ga na mara. Kmetska stranka podprla njegov pué. Sovražni liberalci potlačeni Bukarešta, 9. j un. — Bivši kronprinc Karol, ki se je pred petimi leti odpovedal preatohi in odšel v Pariz s svojo rdeče-laso ljubico Magdo Lupescu, se je z lahkoto polastil trona, ki ga je bil prej tako malomarno zavrgel, ni pa tako lahko zmagal pri svoji bivši ženi Heleni, je Ki bivšega grškega kralja. Ru-rnunska zbornica, ki je včeraj zborovala kot izredna ustavodajna skupščina, je legalizirala njegov puč, razveljavila vse! sklepe prejšnje liberalne vlade, ki se tičejo prestoionosledstva in se mu poklonila kot kralju Karolu II. Eden edini poslanec je bil proti. Toda, ko je Karol iskal sestanek s svojo bivšo ženo, ki se je ločila od njega potem, ko je Karol odšel z Magdo v Pariz, mu je sporočila, da ga ne mara videti. Najbrž bodo pritisnili na njo, naj mu odpusti "smrtni greh" in sprejme čast kraljice. Karol je že govoril s patriarhom rumun-ske pravoslavne cerkve, ki je dovolil Heleni razporoko, in patriarh mu je baje obljubil, da rad razveljavi razporoko. Njegov osemletni sin Mihael ki je bil zadnja tri leta rumun-ski kralj, je bil včeraj po sklepu skupščine degradiral na kron-princa. Dinastičpi puč je bil izvršen naglo in popolnoma mirno, vsaj doslej. Kmetska stranka, ki je na krmilu, je sprejela "izgubljenega sina" z velikim pompom. Ka-polti so zagotoviHf «ki je -V*rtHM* armade na njegovi strani. Stari liberalci, ki so proti njemu, kuhajo jezo na tihem. Kakor je zd^j prišlo na dan, se je Ksrol pripravljal na puč več mesecev in sicer v sporazumu z Maniujevo vlado. Svojo ljubico Magdo jc pustil in pretrgal z njo vse stike, ko se je je korenito naveliča), ker se je začela starati in debeleti. Magda, založena za vse svoje življenje z denarjem, je ostala v Parizu in mu dala svoj "blagoslov" na pot. Karol je včeraj Izjavil pred po^ slanci v zbornici, da se je vrnil "na korist svoji domovini". Kasneje se je vozil s svojim bratom Nikolajem v avtu po ulicah Bukarešte v generalski uniformi in v sprevodu vojaške straže in najeta množica mu je delala burne ovacije. .. . . . Soolallrtiiai piksik Angleške éete Mijo ia-dijsko revolto z Oster konfHkt a hribovci na af-ganaki meji, kjer ae poznajo Gandijevega pasivnega odpora ¡Kalkuta, Indija, 9. jun. — Danes poročajo o izgredih v Mi-mensinghu, 120 milj od tukaj, kjer je približno tisoč domsčinov navalilo na ftlri policijske postaje- V boju med policijo in izgred-niki je bilo 16 mož ranjenih, nekateri smrtno. fiombsj, Indija, jun. — Vojno sodišče je v soboto obsodilo štiri indijske vojake na smrt radi znanega upora v Pešavarju. Sedemnajst vojakov, ki so odrekli pokorščino, je bilo postavljenih pred vojno sodišče. Nacionalistična kampanja pasivne resistence se je preselila "pod zemljo". Nacionalisti so izvolili nove voditelje nameato onih, ki so bili aretirani zadnji teden. Vsi "vojni sveti" so takoj nadopolnjeni z novimi člani. Včeraj je bil v Jalapurju velik shod, kateremu je predsedovala Gan-dhijeva žena. Lahore, Indija, 9. jun. — Podrobnosti o ljutih bitkkh med angleškimi četami in hribovskimi vstaši ob meji Afganistana prll^jajo počasi ns dan kljub cenzuri. Hribovci, vsi muslimani po veri, na obeh straneh meje so napovedali "sveto vojno" Angliji in neprenehoma napadajo kraje v bližini Pešavarja. Pri enem samem napadu js bilo 7000 jlasEniki operirajo proti^ tem vstašem večjklel s konjenico in aeroplani. Bombe padajo dnevno na taborišča ln postojanke vstašev, ki so sicer dobro oboroženi za bojevanje na tleh, toda brez sredstev proti bombam iz zraka. t ZBOROVANJE ZA- DRUŽNE LIGE Sodnik Pankea iz New Yorka je imel impresiven govor »«4 < Hicago. — Vaakoletni junij-'ki piknik socialistične stranke v Chicagu, ki je bil zadnjo nedeljo v Kivervieur parku, je bil letos izredno dobro obiskan. Prijazni pikniški prostor v ozadju velikega zabavišča na severni «t rani mesta je bil poln delavskih množic, ki so že zgodaj po-Mle okoli miz v senci dreves, ,,rugi pa so vrvell sem ln tja po vrtu. Poleg proste zabave je bil tudi program z govori, godbo in litjem. Glavni govornik je bil socialistični 'sodnik Panken Iz New Vorka, krepak mož prijaz-m*ga lica in osivelih las, ki je Mojster v besedi. Njegov govor, ki je bil ns splošno sgitatorične-ra {«»mena, a je vanj vpletel mnogo epizod iz delavskega gi-K«nja na Dunaju In v Belgiji., je med |>oa!ušalci burno odobravanje. Govoril je tudi ftenior, tajnik stranke. Na pikniku je bilo okrog 180 "fevenaftih ln srbskih delavcev Z ^•nsml in otroci vrejl. Pet radarjev «bitih I' advifle, Dalo. — V soboto se > '»drla plast kamenja v CW-m** rudnika in štirje rudarji so ns mestu sbitl. peti je ps u-mrl drugi dan m poškodbami Dva sta ranjena. _ _____ Članstvo se je svfišelo za petdeset Odstotkov Bloomington, 111. — (F. P.)— Poročilo, ki je bilo podano na četrti letni konferenci Zadružne lige, govori o zdravem rsz-voju v vseh depsrtmentih. Na konferenci je bilo 88 delegatov, ki so zastopali osemnajst zadrug v državah Illinois, Indiana ln Ohio. Liga laatuje okrog petdeset prodajaln, ki so v prošlem letu razprodale blaga v vrednoeti dva in pol milijona dolarjev. Članstvo jO v teku enega leta narastlo za 80%. Zadružna liga bo otvorlla svojo šolo 14. julija v Waukegami, 111. Na zborovanju se je pojavilo veliko zanimanje za ustanovitev zadružnih postojank v o-kolišu Chicaga. Liga je pred par meseci pričela izdajati svoje glasilo, ki se je izkszslo za uspešno sredstvo pri sgitaciji zs raaašfrjenje zsdružnegs gibs-njs. Tsjnikom Lige je bil ns kon* ferenci v Bloomingtonu ponovno Izvoljen A. V. Warriner. Zastrupljeno žganje umorilo 85 oseb v New Yorka New York. — Od 1. maja do 8. Junija je v newyorškem mestu umrlo 88 oseb, ki so pile "žgs nje" iz denaturnega alkohola Mnogo oseb Je obolelo In število žrtev bo večje. V nedeljo ao aretirali but legs» js sidorja Konte» sa. pri katerem so našli veliko zalogo denaturnega alkohola. Bacil, ki povzroča prehlad, izoliran « Raltbnore—Dr. J. A. Pfeif. fer, profcHor medicine na mu-rylandski univerzi, jc nszna-nU te dni. da je odkril in izoliral bacil, ki povzroča prehlad In Izgubo letnih dveh milijard dolarjev na mezdah s-meriškim delavcem. Dr. Pfelf-fer poroča, da že Ima tudi cepivo proti temu bacilu, ki se je iskasslo uspešno in on pri-čakuje, da se bo človek a tem cepivom lahko zavaroval najmanj za tri leta proti vaakc-mu prehladu. Moeaey bo izpa-sčen iz zapori? Govorice o oprostitvi so ss pričele Mrl ti, ko se je vplivni časopis izrekel, ds bo podplrsl Younga v volilni kampanji Saa Francisco, Cal — (F. P.) — Glasovi, da bo govemer Young pardoniral Tom Moonoy-ja in Warren K. Billingsa, ki se nahajata že štirinajst let v za-poru kot rezultat omreženja, so postali jačji z naznanilom v dnevniku 'San Francisco News', da bo podpiral guvernerja Younga v volilni kampanji. Ta Scripps-Howsrdov list je bil vedno odločen zagoVornik tistih, ki so zahtevali, da se ta dva delavska voditelja izpusti iz zapora. Young sam je pred kratkim izjavil, da bo podvzel akcijo, a-ko ae dziavno vrhovno aodiščo izreče sa oprostitev. Dejal je« da so še nekatere stvsri, ki jih devl sodnika Dunns, ki jo predsedoval obravnavi proti Billlng-au In ae še nI Izrekel za .Billing-sovo oprostitev, kot je to storil sodnik Griffin v Mooneyjevcm slučsju. Politični opazovalci ao mnenja, da govemer Young sodi na plotu ln gleda, kaj bodo storile delavske unije, dali ga bodo podpirale v njegovi kampanji, ker ao bile v zadnjih letih odločno na atrani Mooneyja in Bllllngss In Izrekle marsikatero ostro besedo proti Youngu radi zsvlačevsnja oprostitve. Mogoče je celo, da je odlok vrhovnega sodišča glede Billingsa zqan governerju, toda on še vedno odlaša z akcijo, ker se boji, ds ne bi naletel na opozicijo pri volilcih, med katerimi Je veliko takih, ki so nsnprotni o-prostitvi. Politika tudi v tem vprsšsnju igra veliko vlogo. "News" opravičuje svoje stališče, ki ga je sedaj zavzela napram Youngu, z izjavo, da ss ne strinjs z nJim glede posto-psnjs, ki ga je pokazal v Moo-nejevem slučaju, ds ga pa vseeno smatra za najboljšega kandidata za governorja na listi republikanske atranke. Najbrž je list viprašal tudi druga dva kandidata za mnenje o Mooneyju in Bllllngsu in eta se <4>s izrekla proti oprostitvi. Eden od njiju, dlstriktnl državni pravdnHc Bu-ron Fitts. ki je naaledil Asa Keyeaa, ki Je aedaj v zaporu radi korupcije, je znan nasprotnik lik ruto postopanje z Indijanci Senatorja Frazler in Pkte bosta vodila prejsksvo T Waahington, D. C. — (F. P.) — Potem ko sta senatorja Pine in Frazler slišala i lipovedi prič, kako je vodja vladpe Šole za Indijance v PhoenixU| Ariz., pretepal šolske otroke in da je odslovil iz službo člana šolskega odbora, ki so o krutem postopanju obvestili vladni hlro za indijanske zadeve, sta izjavila, da se bosta podala v Phoenix in se na svoje oči prepričala, koliko je resnice na stvari, Vladni komisar Rhoads je skušal na zaslišanju 1 opravičiti postopanje Šolskega voditelja, ki je pretepal indijanske otroke in jih mnogo tako poškodoval, da so morali iskati zdrkvniške pomoči v bolnišnici. S tem je hotel Rhoads ublažiti Neugoden vtis, ker je s svojim odlokom podprl šolskega vodja, ki je odslovil člane šolskega odbora, ki so poročali vladnemu biroju o brutal-noatih napram Indijancem. BAKER PONUDIL PONOC SIU-1 T ARISTON Pritiaksl je ns k on grešnike In senatorje, naj svIAsjo plače vojaškim čaatnlkom MilltariattiSš propaganda v šolah Preganjanja paclfbit Ičnlh . dijakov Palo Alto, Cal. — (F. P.) — Stanford univensa, katero je prejšnja leta vodji David Starr Jordan, paclfizt tt liberalec, Je posula gnezdo , mllitariatične propagande v inženirskem de-partmentu, katesemu načeluje Theodore Hoover] brat predsednika. Ta department j«- Izdal knjigo, v kateri je dokazoval, da mi- litaristlčni narodi nadkriljujejo pacifistične, zato se pacifisti motijo, ker se ogrevajo za mir med narodi. Robert D. Speers, urednik dijaškega liata "Stanford Dally", je pričel pobijati to mllltarlstlčno propagando ln al Je takoj nakopal Hoovcrjevo nenaklonjenost. Obdolžil je Speeraa, da Je kršil šolsko disciplino ln začel gonjo, da ga Izključi. Morda bi se mu bila nakana posrečila, da nI nastal velik vihar med dijaki, ki aose potegnili za urednika. Dvanajst članic krajevne po-stojsnke Hčerk ameriške revolucije, kateri Je načelovala mrs. David Starr Jordan, Je Izstopilo Iz organlsacije potem, ko so Je njihov poskus, ds Jo reformi-rsjo od znotraj, izjalovil. Izstop je bil protest proti reakdopar-nim utilitarističnem stališču, ki gs zsvzems ta organizscijs. Dr. Jordsn je že dolgo časa ns črni Usti. tods radi bolezni, ki gs je priklenile ns bolniško posteljo, ni mogel poseči v skcijo proti milltsrlstlčni propagsndi, ki* se je u gnezdi ls v univerzi. Waahington, D. C. - (F. P.) — Trgovske zbornice, Ameriška egija in vss druge pritikline profesionalne militaristlčne lobija ne morejo poročati o velikem uspehu niti o upanju na uspeh, da kongres zviša plače vojaškim Častnikom ln admiralom, ki služijo v narodni obrambi. Skupni odsek obeh zbofnlc kongresa, ki je bil imenovan, da razpravlja o zvišanju plač, je odložil zasliševanja o tej zadevi. Newton D. Baker, bivši vojni tajnik, je bil glavni vodja lobl-stov. Baker je sedaj korporaclj-skl odvetnik ln predsednik trgovske zbornice v Clevelandu, ki ob vaški priliki zsgovarja odprto delavnico. Pred par tedni js nastopil kot glavni pravni zastopnik jeklarskega trusts, kJ Je zainteresiran v parobrodne družbe na velikih jeserih, proti zahts-vam mornariške unije. Trgovske zbornice so večkrst pokazale svojo sovražnost nsprsm organiziranemu delavstvu, kadar je zahtevalo višjo mezdo, vendar to ni motilo Bakerja, da ae ne bi zavzel sa zvišanje plače vojaškim častnikom. Baker Je posebno pritlsksl na k «m grešnika Crosserja, demokrata Iz Clevelanda. Pojasnjeval mu je, da je kot bivši vojni tajnik prišel v dotiko s armadnlml Častniki ln da pozna potežkoče, • katerimi so morajo boriti pri vzdrževanju standarda kot ga zahteva dignlteta njihovih 'psaMJ* Omenil Je, ds bi rsdsvolJe prišel na zaslišovanje pred odask, kadar bo razpravljal o vprašanju zvišanja plače. Croaaar mu j«1 odgovoril, da ne more ničesar storiti v tem ozlru, kajti vprašanje plač mora biti v soglasju i zahtevami drugih vladnih uradnikov. To ni bil odgovor, kakršnega I je želel Baker in z njim vred drugi militsristi. "Army snd Nsvy Journal" je priobčil Baker Javo ; pismo in storjen Je bil pritisk na Crosserja, ki na ss nI podal "Journal" je siiskal zoba, Arne rišks legijs Je protastirsla, tods poskus za zvišanje plač mllita-ristom se Je izjsiovil. I Js ps še drugi vzrok, ds ss kongres upira zvišsnju plač. j Polkovniki in msjorjl prejema I jo že sedsj večje plača kot senatorji In kongresnlkl, ki "aa»l<>-pa Jo" ameriško ljudstvo. In to Jo ,tista stvsr, ki kaže, da ss ns bodo tsko hitro |>odali mllltdristič-'nim loblstom. delavstva ln Član Ameriške 1«-gljs. Te dni se Je oglasil pri Mooneyju Theodore Dreiser, sloviti ameriški pisatelj, toda odklonil je vsak komentar časopisnim po-ročevslcem, ki ao gs vprsševail, kaj sta govorila mi2£r že obatojh ima nadlo-ga, ss jI rada pridruži tudi dru ga. Aaooiaelja zemljiških tr govoev, ki js pred krstklm zbo-rovals v Lansingu, js razprav Ijala o "rsftitv!" farmskega problema. "Polagoma se farmarji Izaeljujejo v mesta," je dajal e-den Izmed delegatov, "V zadnjih letih Je bilo prodanih veliko farm In število farmarjev se zmsnjšujs. Tods to gre vss počssl. Kdlns rešitev problema Je mogočs, ako se ena trstjlns fsrmsrjev fUseli v mesta. Ostali dve tretjini lahko obdelata vso zemljo In vask fsrmsr al bo lah ko uredil udobno življenje." . Tsks modrovsnjs Je bilo sil šatl na zborovanju. Trgovci i zemljišči so končno odločili, da ne bodo prodajali malih farm, ki na odgovarjajo standardu kot ao al ga oni zamislili "Ras čuden svat", Js dejsl ne-ki brszposslnl delavec, "kadar grupa zemljiških trgovcev, ban kfrjev in ekonomov sugestira kot rešitev farmskegs problems načrt, ki bo pognal večje število farmarjev v meata, kjer bodo pomnožili armado brasposelnlh delavcev. Ozreti bi ss morsU ns nss ln morda ae bi prepričali, da zdravilo, ki so gs izumili, bo še poslabšalo sltuscljo." 8ii(ekki vojaa v OH- Poglavar Marsa la pet njegovih gsagsžev izginilo Icfclrsgo. — Vojns med dvems gangsms butlegsrjsv se veselo nadaljuje. V nedeljo zvečer so našli v avtu ns ceatl zunaj mesta Caponljevega pobočniks Rua-sella Thompsona smrtno rsnje-negs. Thompson veljs zs orožar-ja. ki Js dobsvljsl strojnice, rs-volverje ln »trellvo.za Csponije-vo gsngo. Medtem se Je rszneels vest. ds je (»eorge "Hugs" Morsn. pogls-var butlegsrske sange ns severni strani meita in amrtnl aovraž-nik Caponljs, neznanokam Izginil 1. Junija, t nJim vred Je lz ginllo pet njegovih U>vsrišev, Policija sumi, da so šli "na Is-prevoz", to se ^svl ns smrtne, vožnjo v avtu, ako se niso kam •krili. NAPAD NA NAD-SK0F0V0 KATEDRALO MIALTI Klerikalna revolU lazvsla veU- ke protlklorikslno demonstracije _ Valeatta, Malta. 9. jun. ~ U konflikta med katoliško cerkvijo in vlado angleškega governsrja Stricklanda na otoku Malti so as včeraj iscimile velike protlklerl-kalne ^ demonstracije in policija je komaj preprečila dejanske spopada. Demonstracije so izbruhnile prsd nadškofijsko osrkvijo, v kateri ja nadškof Csrusna malo prej v svoji pridigi napadel vlado. Včeraj js bila blnkoštna nedelja ln oerkev je bila polna vernikov. Nadškof pa jq imel politično pridigo, v kateri je rekel, da v katoliških deželah morajo civilni oblastniki: ministri, sodniki ln policija ubogati škofe in cerkev. Dalje js rsksl, da v boju msd cerkvijo In državo ja cerkev vedno v pravem. Novica o tej lajavl aa ja hitro razširila po vaam mestu ln ša prodno ja nadškof dokončal mašo, se Je zbrala prsd osrkvijo velika množica vladnih priatalav In slišati je bilo na baš lapa grožnje. Policija Ja hitro obkolila katedralo ln ko Ja nadškof prišel is cedkve tar stopil v avojo kočijo, so ga demonstrantje apraje-1 z viharjem aovraftnlh vzklikov, dočim so mu klerikalci dalaii o-vacija. Policija j« spremila nadškofa do njegova palača. Delavstva aa pripravila Nazadnjakl pokopaU dalsvaks predloge v državni Isglslstorl Boston, Mass. — (F. *>.) — Državna delavska federacija bo vodila bitko proti iavolltvl reakcionarnih aenstorjsv, ki pridajo na volilno listo prihodnjo Jaaan. Nejevolja med delaskiml organizacijami Ja prlklpala do vižka, ko ao senatorji porazili protttn-JunkciJako predlogo, ki Js bila sprejeta v nižji zbornici. Prsd-logo Je sestavila delavca fada* racija s pomočjo liberalnih profesorjev s Harvard univerze. Vprašanje delavsko legislaalje je zelo važno sa unijske delavca. Unija prevažakssv mlsks j« bila obsojena na plačitav |«0,000 odškodnine neki mlakarakl kom-panlji, ker je aodllča odločilo, da je bila stavka, ki ja bila na-povedsna, Ipr sa J* družba pro-tivHs unljonlzlrsrtju njsnih delavcev, nelegalna, 8 tem Ja bil zsdsn velik udarsa uniji, kajti sodnljskl odlok ja ustvaril pra-cedent in tako vaaka družba lahko Izposljuja na aodJšču prepoved, kadar hoče unija organizirati delavce, Nazadnjakl v senatu so tudi porazili predlogo proži "yellow dog" pogodbam, ki je bila aprs-Jeta v nižji zbornlsi. Ta vprašanja l>odo tvorila podlago rns-prsvsm na konvenciji državne delavske federacije, ki ss bo o-tvorila v mesecu avgustu. Gonja proti ksUDMilsioaD Atlanta, Ga. — Dočlm vodstvo organizatoričns ksmpsnja ki Jo Ja uvedla Ameriška delsv. aks federacija, porote o uspehih med tekatilnlmi deUvel v Dan-vlllu, Vs., In tobačnimi delavci v Severni Kerolint, ss s gonjo proti komunistom nsdaljuje. Prsd krstklm so bili štirjs komunistični orgsnlsatorjl aretirani (n oi^iženl hujsksnjs na upor. ker so »klicali abod belo-iMiltnlh ln zamorskih delsveev. Ogromen naval na plaaeUriJ v Chicagu Cblcsgo. — čiksškl pUnetarij v Orant parku, prvi ln deslsj šs edini v Ameriki, ims dnevno t0,-000 obiskovsleev. Policija nDora delati red pred vhodom, kjsr ljudje stoje v vrsti cel V'r v t ' FW08VZTX Juám TOREK» 10. JUNIJA. PROSVETA THE BNLIGHTRirilRNT OUI1U) m LASTNIMA RLOVSNSftB NASODNS POOTOB-If S JKOBOfB OrfM «f wl i ■ iintoM ara»«* (Ima Chismea) Im Kamm 4o UM mm lato. MM u M«. HM m Mrt Mat m chica«» to Ornn VIM m c*lo mm m m m«; m te*. ■MIN SMC. i ter Um 'j »Mri Stol« (iu«t CM«*«) •Ml (■■»«■ MM mot y*ar. Ck»«** mm» Owr* fTJt *»» jr«r, •mute 9Mt t« *«r. «Ul m* U PROMVETA Uwafeb Ar*-. smt-m MKMSKB ot THE hKDEBATED PBBSS Ihttom v <*I*»R m ffte-r (Mar Sl-M), »al« ■a aa mrtn >«■«■!. 4a raai te • M» *mm« pateSI» FM*r»to |a voditelja Primerjajmo dva voditelji, ki sU se pojavil» v Aziji po vojni. Prvi je Mohandae K. Osmih i v Indiji in drugi je Mustafa Kemal v Turčiji. Ko je Kemal takoj po končani yorjni videl, da hočejo zavezniki ponižati Turčijo brez malega na kolonijo, Je organiziral Turke na odpor. Pasiven? Like hell. Pognal je grške Čete iz Smime v morje in mirovno pogodbo, katero ao diktirali zavezniki, je tudi zagnal v morje. Zavezniki so se spogledali in začeli so Kemala -i rešpektlrati. Sklenili so s nJim novo pogodbo, v kateri ni Mlo več kapitulacij. Turčija je prvič postala enakopravna z drugimi detelami. Medtem Je Kemal delal in krepko pometal tudi doma. Ali je rekel Turkom, naj se vrnejo nazaj v čase preroka Mohameda, tkejo platno na roke in*prekolnejo vse, kar ni zapovedano v koranu? Ne. Kemal Je pognal aul-tana k vragu, Utiral je tudi kalifa (turškega papeta) in ločil vero od države. Turčija je postala republika. V desetih letih ja Kemal ifVršil naravnost velikana!» politično in kulturno revolucijo mod Turki. Raztrgal ln pohodil je vse stare "svete" običaje. Zaprl je hareme, odkril obrata tanek ln Jih storil enakopravne, odpravil Je staro barbarsko nošo in arabsko pisavo. Danes se Turki noeijo tako kot Francoal ali Amerika nci, čitajo ln pišejo latinico, imajo moderne, napredne šole, v katerih nI mesta sa koran ali turški verouk, znanoat je stopila v ospredje, vlsds izvaja obširen program industrializacije ln gradi moderna aeste za avte. V turški republiki vstajajo tovarne, moderne farm* a stroji, stare bajte podirajo ln zidajo moderna poslopja, odpirajo klnoteatre, ljudje poslušajo radloprograme in vlada Je organizirala turistični biro, kl vabi tujce, naj si ogledajo čudo nove turčije. Čudo is right. Tako naglega preobrata še ne beleži zgodovina v nobeni detell. Stare Turčije ni vjč. Kdor te hoče videti prave Turke, mora Iti v — JugoalaviJo, v Sarajevo, aH v Albanijo. V Turčiji jih ni več. Seveda ne smemo biti naivni. Med Turki je te mnogo tepcev In cepcev, ki ne mielljo nič bolje kot so mislili za časa sultanov. Slamnik namesto fesa na glavi še ne vlije novih idej v možgane. Vse to je dtjstvo — ampak Kemal Ja dal Turkom pogoja, ds se lahko Izobrazijo v znamenju napredka; dal Jim Je sredstva moderne huArazbe, potem ko je odstranil zred-stvs barbarstva In poneumnevanja Is njihove zrede. Skratka: Kemal je dal turtkemu ljud-stvu pogoje, da se lahko usposobi sa bo j v prid ekonomski ln socialni svobodi. Kemal Je demokrat in poslsl js Turke v šolo demokracije. In to Je dober začetek. Zdaj pa primerjajte Kemals s Gandhljem, voditeljem nacionalistov v Indiji. Kemslova stranka se tudi nosiva nacionalistična, ali kolika razlika! Kakor noč pa dan! Kemal Je svobodomislec, Gandhi pa venski fanatik. Kemal Je dvignil Turke Iz srednjeveške teme In jih uvaja v moderno Industrijsko življenje, Gandhi pa hoče, da oetanejo Indijska ljudstva v sta mm barbarstvu ln tiski primitivnega rokodelstva. Simbol Kamslo\e revolucijo Je električni dlnamo, simbol Gsndhljeve Je stari, leseni indijski kolovrat Ta raalika pove dovolj. Pove, sekaj Jo turška republika, kl MoJe približno štirinajst milijonov prebivalcev, dan«» politično svobodna In neodvisna dešela in zakaj Je ogromna Indija s .120 milijoni ljudi te dvesto let kolonija angleških iskoriščevaiaav. Indijska masa. zastrupljene do mozga z verskim misticizmom, more roditi le voditelje Gsndhljevega tipa — hlapce pasivne rmistence. Hindu bi tudi lahko udaril in lahko bi gonil atroj, toda v njegovih motganih je suženjska ideologij«, „i smisla sa boj In pravo utivanje tlvljenja. Kadsr Indijs porodi Kemsla. bodo Angleži drugače gledali In piskali Indija potrebuje idejnih revolucionarjev/ Revolucija mora najprej priti v gisvsh I j odi. vse drugo je potem lahko. Ksj pomaga, «a ao razmere godne, ko pa al ljudi, da bl spoznali veliki moment ia la-koristili raamere. Glasovi iz naselbin r5? i O petju Chicago, IIL — Naročnik Pro-svete sem od njenega rojstva In Jo vestno čltam, kajti v ntf vedno dobim kaj podučnega in razvedrilnega. VroČekrvneži sr» se nekoliko pomirili, ker ni v Prosveti več takega ruvanja in ščuvanja kakor je bH svoj čas. Po mojem skromnem mišljenju je k temu pripomofla deveta konvencija naše jednote s tem, ko Je sprejela resolucijo za svobodno besedo. Vsaj želeti bl bU lo, da se Slovenci kot majhen narod pričnemo zanimati za kaj bolj koristnega kakor pa za več no prepiranje po časopisih, kajti |e v slogi nam Je zagotovljen napredek. Ker sem prijatelj pot j s in dramatike, naj mi bo dovoljeno da napišem en par vrstic o pevskem Zboru "Franca Prešeren". Ob uaianovitvi Zbora "Fr. Prešeren" je btta sborova želja za skupno delovsnje s drugimi kulturnimi društvi. Potrebni koraki v tako skupno delovanje so bili storjeni, ali žal da so bHs druga kulturna drujtara drugega mnenja in do uspSha ni prišlo. Želeti je. da tudi tukaj zgi nejo* naeprotstva, ker šele potem, v slogi, nam je uspeh zagotovljen. Namen z bom je tudi vzpodbujati Slovenca in ljubitelje petja izven mesta Cikaga za lepo slovensko pesem. Pevski dbor "France Preše- ren" je priredil prvi pevski iz-letni koncert v La Salle, IHlnols. Koncert jo bil nekaj Impozant-nega za ljubitelje petje. Na tem koncertu smo se sešit a starimi prijatelji in znanci, e katerimi se niemo videli že vač let. Veselja in zabave je bilo dovolj. Po koncertu smo ae abrali v spodnjih prostorih Slov. doma. Več čikaških rojakov se je ču-dilo, da ao ae seil i s tako pri-jasniml rojaki in rojakinjami. Kuhinjski "Hab" se jo postavil nadvse, ko rtae je tako izborno post regel, za kar jim najlepša hvala; ob enim jim ,pa tudi čo-stltam, da ao Slovenke kaj takega zmožne. Dan, katerega sem prebil v La Salhi med slovenski ml rojaki, ne bom tako kmalu pozabil: ostala tal je telja v srcu, da se zopet kmalu snidemo. Ptfoki zbor "Fr. Prešeren" priredi veliki jesenaki koncert 10. novembra 1080 v avditoriju SNPJ. Pripravo «a ta koncert se pridno vrtijo, kakor tudi vaje na novih pesmih. Apeliram na prijatelje petja, da pristopi te k pevskemu ¿boru Prešeren. Tisti, kl aadaj pristopijo, bodo lahko nastopili na omenjenem koncertu. Prešeren ima pevske vaje vsako nedeljo dopoldan v dvorani g. P. Bergarja. 2658 So. Lawndale ave. Clan Profterna. To In ono la Jehnatowna Johnatown, Pa. Dno 22. maja Je v državnem sanatorliu v Crsasonu aa Jetiko preminula komaj 16-letna Anica Halog, hčerka znane Balogovc družino Iz Tire HIN, Pa. Vaem nam ae adl to Čudo, kar pokojna mladenka je bila aeio močne narave In veHke postave as njeno sta rost. Ravno tam st Je več Časa zdravil njen pokojni oče Jorry Balog sa takoavano premogar-sko jetiko, kateri je tudi podlegel pred nekaj mtaecl. namreč 10. decembra lanako leto. SodaJ se nahaja v Istem adravlllšču te mlajša hčerka Jennie, kl je stara 8 let In upati Je. da U ne podlete bolezni kakor sta 4jen oče ln sestrica. Balogova družina Je štela 0 članov In vsi člani SNPJ., ki jim je bila in Jim Je te v tem oalru ras prava mali. Kakor mnogi Je tudi ta družina mnogo pretrpela vsled slabih de-lavskih ratmor In ttrsjkov, kar je posledica mod delavskim ljudstvom, ty*agodnJI grob. O-«talim v družini naše iskreno nt ■■SI. maja aveter je upri-sorll dramski odsek ženskega podpor društva Nats sloga št «00 SNPJ. dramo "Mrak", kl Je bila a aelo dobrim titpehom isvrtenav Igralci ao se doaled-no poglobili v svoje vloge In bl Aoro rrket jih breahibno Izvršili. Množica, ki Je napolnila dvorano, jim je poaorno sledila In vladala je tlbota, da se je aH-šslo iagovorjavo popolnoma, to-pri nas do sedaj ai bila aa vada. ' Splošno mnenje je, da je bila ta igra doeedaj najboljša izvedena, kolikor se Jih je še priredilo v naši naselbini; tkods je, ds se te Vrste igre navadno no ponavljajo. Koncert in piknik, kl ga je obdržalo Slov. pev. in izobr. društvo Bled v nedeljo dno 1. junija na Feiths Grove v Mor-rellvile, je nsdvse krasno uspel. Ljudstva je bilo zelo mnogo, program je bil zelo obširen. -Sodelovala so tri pevska društva ln sicer Bled, hrv. Rodoljub in srbsko pev. društvo, poleg je bilo mnogo soio spevov, duetov in lcvartertov, ki so bili triumfalno izvršeni. Ta dan je bil živ dokaz, da petje ln glasba se pri nas dobro razvija, česar je pozdravljati. Angleško poslujoče društvo Friendly City št. 084 SNPJ je v napredku prekoračilo samo sebe. Zavzelo se je, da mora v e-nem letu obstanka imeti vsaj 100 članov, manjka pa mu š<3 skoro 8 mesece do leta, pa nam poročajo, da imajo že 110 Članov ; pravijo, da bodo imeli tvoj baseball team, kvartet in pozneje svoj orkester itd. Skoro jim Je verjeti, ker so si med ssboj silno demokratični in zelo agil-nl. Sedaj oe pripravljajo na praznovanje zvoje prve obletnice in bodo priredili v soboto 2. šestimi oeebami na kritl- nesračll Joseph Vovk*T"biln ga »Čn blltu Bes t rica In pet oseb je MMMHÜMM^MIÉÉ^ m"tu Partija, v rl so bili trije ribarit čas nedeljo. bilo hajal do maja In je končno kateri no bili trije otroci, je šla látU Mnogoteri so vzroki, ki usmerjajo delo. vanje in snovanje našega telesa. Prav pOK0. sto se zdi, da niso odzivi (refleksi) našega živčevja v nobeni zvezi z vnanjimi vzroki, ki odločajo naše delovanje. Mimo običajnih odzivov pa imamo tudi pogojne odzive, ki nam v mnogočem pojasnijo smotrenost naših deianj. Zasluga ruskega učenjaka Pavlova je odkrit teh pokojnfh odzivov. Svoje poskuse je delal na pseh in jih je prenesel pozneje na ljudi. Kaj pa je ppgojni odziv? Ce zadene sv, t lobni žarek nenadoma vaše oko, se zenica zoži in veka* pokrije v obrambo oko. Vse to se zgodi brez vaše volje. Ta pojav imenujemo odziv (refleks). In sicer je skrčenje zenice brezpogojen odziv, ki pač mora nastopiti ne glede na našo voljo, Podoben brezpogojen odziv je tudi močno slinjenje poskusnega psa, če ga krmimo s suhim kruhom. Dotik ustne sluznice s kruhom je začetni dražljaj, ki ga sluznica sporoči centrali v možganih, ki da nalog sluznici za izločevanje sline. Ce pa kažemo psu kos kruha kar od daleč, se prav tako prične izetja slin, kojih množico celo lahko merimo, če napravimo umetno pijavko (fistulo). Vendar fca ta odziv na daljavo ne naatopi vedno. Odziv izostane, če smo n. pr. psa poprej dtoval v Ameriko kot pooblaščenec zagrebškega nadškofa, da prevzame in prinese v Zagreb diptihon. Pri tem prenosu so naspali z zvijačo. Tako poročajo «Vopisi, kako je Pitamic prene-*! diptihon v Zagreb: Posebni zabojček ao zapečatili z diplomat-mi ptčatl kot da bi se v njem nahajal diptihon, v resnici pa so <]iptihon razstavili na štiri dele in ^*ak del vložili v poseben za-bojčok, podobni zabojčkom ciga-r< t Te zubojčke je nosil Pitamic *?alno pri sebi. S de ve landskim muzejem ps '»se dogovorili, da ima ta muzej prvo pravico/ kupiti diptihon. če bl bil kdaj na prodaj. Pitamic Je prinesel s sabo tudi — P«ro, s katerim so to pogodbo podpisali. amo v dobi avtogramov in tskihde spominskih rekvizitov. so «hranili tudi pero, s katc-r,fn je Kelloff podpisal mirovni 1 akt. I (<<**J< teleaejem v l.jaMJaal '*toe obhaja alovenaka obrt Natrija in trgovina pomem ima svoj sprejemni aparat, ki ga upravlja študent tehnike. V vsakem kupeju je po več stikal za radio-slušalke. Poskrbljeno je tudi za higijeno ter so slušalke prevlečene s platnom, ki ga dobi vsak potnik zvežega. Za poslušanje plačajo potniki 5 Din na uro. Potniki brzih vlakov na progi Beofrad-Brod in obratno bodo zdaj lahko poslušali radio ter Radarji prosijo pomoči. — Delavska zbornica je sklicala včeraj v Trbovljah sestanek rudarskih delegatov raznih strokovnih organizacij. Konferenci je predsedoval predsednic zbornice Mel-hijor Cobal, tajnik Filip Uratnik pa je Imel daljši referat, nakar so tajniki posameznih strokovnih organizacij govorili In stavili svoje predloge. S konference so poslali v Beograd rudarskemu ministru to-le brzojavko: —Predstavniki vsega rudarskega delavstva in vseh rudarskih organizacij, zbrani 18. maja v Trbovljah na sestanku, ki ga je sklicala Delavska zbornica, prosijo nujno pomoči, ker gladuje v trboveljskih premogo-kopnih revirjih »5,000 ljudi. Takojšnja likvidacija krize, odnoa-no izdatna denarna pomoč je nujno potrebna. Tudi so sklenili; da gre ta teden močna deputacija rudarjev v Beograd, da razložijo in pokažejo ministrom in celokupni vladi, v kako težkem položaju se nahaja rudarski delavec pri nas. Včerajšnja nedelja je bila zelo lepa, solnčna in topla. Ljubljana je Izpustila izmed svojih zidov veČino stanovalcev na deže-Mo, v planine ter v bližnjo okolico. Bilo je tako toplo, da je Drava bila deležna že kopalcev. Prav/ tako tudi Sava. Seveda so to vseeno le stari kopalci ln športniki. Drugi bomo morali že še počakati še kak teden, dva, da se voda bolj segreje. — Danes pa je spet začelo deževati ln kakor je bilo včeraj videti, da je res že maj, tako je zdaj kar dvomiti. Spet je skozi maj pogledal april. Tudi Zagreb se pritožuje čez Trboveljsko premogokopno družbo — a le iz estetlčnega ln higl-j ciničnega pogleda. V zagrebškem mestnem svetu je namreč neki občinski svetovalec vprašal župana, zakaj Zagreb ne protestira proti Trboveljski družbi, ki svojim izpiranjem premoga o-nečedi Savo, kar je nelepo in nezdravo. Zahteva naj se, da TPD vodo očiati. Zupan je dejal, da bo že v Beogradu uredil, kadar poj-de tja. — Da bi zagrebški občinski svet dejal kako besedo v prid rudarjem, ki stradajo pri TPD, tega ne. Pregrešno bi bilo ln morda neostetično in celo nezdravo. Radi Save si pa Že upajo kaj reči. To nI toliko. Po sedmih Mih prijet pravi morilec? — V goščavi pri Žabji vasi blizu Novega mesta je bil pred sedmimi leti umorjen in 0-ropan posestnik Rajar iz Bela pri RateŽu. Osumljen tega umora in aretiran je bil tedaj Slsv-ko Pintar is Nov. mesta ter neki Zinger iz Kandije. 2lnger,je bil pred novomeško poroto tedaj spoznan za krivega ter obsojen na dosmrtno ječo. Pintar pa Je bil na temelju Izpovedi matere in dekle, ki Je med tejn časom u-mrla, oproščen vsak« kazni. Zdaj pa ao aretirali spet Pln-tarja, češ da je bržčas on morilec Rajarja. Kako so prišli do tega in kakšni so dokazi za ta sum ln dejanje samo, za enkrat še molče. Otrok ln njegov reševalec utonila skupna--V bližini ormož- kegu kolodvora Je padel v Drsvo osemletni gostilničarjev sinček Stanko GHvec. V bližini se je ns-hajal 82-letni delavec, ki Je takoj skočil v Drsvo, ds bi rešil otroks. Deček pa se je svojega reševalca oklenil krof vratu ter ga s tem spravil z ravnotežja. Blizu nekega mlina se je reševalec hotel o-prijeti nekegs droga, a drog se je odlomil ln otrok ter reieValec sta izgir.ils v vodi. Reševalec zapušča ženo In dva otročička. Ida Kravaaja, IJublJančanka in filmska igralka, ki nastopa si krajšali čaa vožnje preko dol gočssnih, monotonih sremsklh pod imenom Its Bins, In kl Je tr. dni bila v Zagrebu ln Harajevu pri predstavah svojega filma na povabilo lastnikov kina, je prišla v Ljubljano, kjer pa ostane le dva dni. nakar odpotuje v Berlin delat. Na kolodvoru Jo Je seveda pričakalo sekaj kino-mladine, ravnic. Procesi, procesi V Zagrebu se je v soboto začel proces proti bivšemu radičevskamu poalanou in ministru Josipu Predavcu. Obtožen je raznih malversacij pri redičevsko-kmečkih zavodih. Na- haja se v preiskovslnem zaporu ki so Jo posdravill ter spremili že več mesecev. KoJ po prlčetku ¡do avtomobila, s katerim se Je razprave Je prišlo do Incidentov odpeljala v Rožno dolino k svoji med odvetniki in sodniki. Od v et- materi, ki Jo bo zdaj vzela s sa-nikl so nsmreč vpadall i vprsšs- ;bo v Berila, da JI bo goepodinji-nji in klici, dasi niao Imeli bese-.le. . de. Predsednik senata Jih Je kaz- Iz Amerike aa evhaHattfal noval vsakega s po 1000 Din gl - koagraa v Zagreb?—"Slovenec be. Zagovorniki «o predlagali. I noroča: Zatreh. l« maja *. Iz naj ae sodni senat apremeni, k*r *ew Yorka Je prispel kaltelngrcm je ta lati senat sodil nekoga dru-iCunard Line*, da pride z ladjo gega v isti zadevi. Sodni aenat se »AquIUnla 300 potnikov ns sv-nI maral umaknitL Na aebotnl^aristtfnl kongrea. V Zagreb Jubilej: deae t letnico veleaej- razpravi so potlej samo prečltall .pridejo 7. avgusta - Ds situ letošnji velesejem Je radite-'obtoSnico, nadaljevala ae bo rss- spet kaka pos^T jfcfcjs " - ■ - danes zju-igotevo, alf v telegramu ali pa pri toftaterih ljudeh.... ff» jubilejni deaeti velesejem. Na *sejmsksa prostoru vlada ti prava v ponedeljek, traj. A. Gardea: i 0pšz0všnja Gotovemu dopieniku iz Peo-rije, III., ni prav, ker Prosveta ne podpira John L. Lewiaa, oziroma, ker je na strani reorganizirane rudarske «nije. Pravi, da bi morali biti vsaj nevtralni, Češ, da bodo Še rudarji sami u-redili svojo hišo in jo očistili golazni. Glede notranjega čiščenja, je to gotovo stvar rudarjev, Članov unije, ker le ti imajo odločilno besedo (vsaj morali bi jo imeti) pri sklepanju o smernicah unije in kdo naj bodo njihovi voditelji. To pravijo velja za vsako demokratično organizacijo. Lewis seveda ni tako naiven. On je skušal pridobiti tudi Proaveto na svojo stran in je v to svrho še parkrat poslal v urad svojega emlsarja ali "oraganizatorja", nekega Hrvata, ki mu teče jezik kot stari klepetulji in je pravi tip Lewisovih črnogledih "organizatorjev" močnih pesti, katerih koncepcija o nalogah delavske organizacije Je, da mora slutiti osebnim koristim voditeljev. Pri njih so člani le suckerji. e . Pristanemo, da »o rudarji s poštenim vodstvom na Čelu ravno tako zmotni urediti svojo hišo kot vsaka druga skupina delavcev. Se več, med ameriški rudarji je rasvlt čut solidarnosti v znatno večji meri kot ps pri katerikoli uniji. To so še Često dokazali v dolgotrajnih stavkah ln borbah in doprina» šall neizmerne trt ve za svojo organizacijo. Z Lew i so m so pa dobili na krmilo voditelja, ki je izigraval eno skupino rudarjev proti drugi, uničil vse sledove demokracije v njihovi uniji in jo končno vpropastil. Ako je o katerem delavskem voditelju mogoče reči, da je prodal delavce, ae to gotovo lahko reče o Lew is u. Dali Je ta storil za de-nar ali radi svofje reakcionarne glupoetl, je to znano le njemu in njegovemu ožjemu krožku, a Dejstvo Je, da je v teku svojega mussollnstva skoraj Joma-lega uničil unijo na polju mehkega premoga. Pod njegovim temnim režimom Ja unija Izgubila na tem polju okrog tristo tisoč članovi radi»njegovega Izda jakega režima se rudarji danes nahajajo v slabšem gospodarskem stanju kot so bili pred 30 ln več leti. Edina oaza, ki pride še v poštev tej neznoanl puščavi, Je Ulnole, kjer imajo rudarji še kolikortoliko pravic majhne kot so v primeri nekdanjimi, vender pa velike v primeri z razmerami v neunij sklh okrožjih — in je njihova plača na splošno sto procentov višja od neunijske. In z ozlrom na illincdako situacijo, si človek tudi mora zapomniti, da vse, kar so rudarji obdrtoll, ee ni to doseglo radi Lewisovih zaalug, marveč kljub njegovim intri-gam. Človek, ki radi nevednosti kljub temu pa lekreno skuša zagovarjati Lewliov rsllm, naj se ■vprsša: Kaj Je s Pennsylvania, kjer ni ostala niti senca nekdaj mogočne organizacije? Zakaj so ohljski rudarji izgubili unijo in sicer v državi, kjer JI Je tekle zibelka? Kje Je West Virginl-js, ki Je imela ob času Lewlso-vegs nastopa kot predsednik linije okrog 50,000 rudarjev v U. M. W. of A.? Kj« »o Kentucky (pred leti s prillčno močno organizacijo), Alabama, Tenne». see, Oklahoma, Mkmouri, Colo-rado, Waahlngtrn? In par manjših premogovnih držav, v katerih so bili rudarji pred loti organtelmni? Ako ,ei človek stavi ta vprsšanjs, fli potrebn obširno znanje ali posebaa modrost o unijskl strategiji, da ne hi mogel polotiti prsta na rano, ki Je odgovorna za to situacijo. In U rana Je Lewlaov režim, a Kdor tega ne vidi, Je slep In za njega ni pomoči. In kdor še slruša zagovarjati Lewisovo vodstvo, to dela radi blgotn« ignorance, ker Je na Lew i sov i plačilni IftsU ali pa goji tipanje, da bo deležen drobtin, ki padajo z njegove mize: In teh ljudi tu-di še ne manjka med rudarll, čemur ee pe nI čuditi preval, ako ee upošteva kugo. s katero Lewis "Isobrssuje" rudarje te Glede nepoštenosti voditeljev ln vodilnih sleparij. Naš do-pisnikar obsoja korupcijo v 11-linoiski d (striktni organizaciji. Tudi drugi jo obaojamo. Vemo pa prav dpbro, da Lewis ni človek s svojim hajduškim štabom vred, ki bi bil poklican, da očisti, kar Je gnilega v 1« distriktu. Resnica je, da je Lewis upeljal gangežtvo v rudarsko unijo, kar je tudi največ odgovorno, da je organizacija propadla. Znano dejstvo je, da Je bil on s svojim štabom vred izvoljen pri dnjih volitvah radi volilnih sleparij in s pomočjo "mrtvih" krajevnih organizacij, potom kradenja glasov in pripisovanja istih na debelo. To je akušal dokazati John Brophy pred l>ewi-sovim glavnim odborom. BI) je enoetavno zavrnjen, ker glavni odbor je smatral eebe, oziroma Lewlsa sa uatavo ln pravila. To je dokazal "Illinois Miner", namreč ukradenje zadnjih volitev. V nobeni delavakl organizaciji se vaestranska korupcija nI toliko razpasla kot v rudarski pod Lewieovim režimom. In ali naj človek, ki je dokazal, da Ima zmotnosti koeatl ee z vsakim vodjam tamanitskega dvorca, sploh vaake najbolj korumpirane politične maši ne v deželi — mar naj ta človek igra vlogo Krlatusa v tempelju in očisti 12 distrikt korupcije? To je le krma za naivnate, sa ljudi brez načel ln navadne Ignorante, fk Glede Farrlngtona. Kolika Je razlika med njim In LewiKom, ml nI znano. Vem le to, da ata el v marsičem podobna, da Je prvi veliko dosegel sa illinoiske rudarje in da se je končno prodal — nI pa prodal unije — Pesbody Coal kompaniji za tri leta, za kar Je dobil $75,000. Koliko js Lewis dobil od operS-tor je v, se ne ve, ve ae pa, da je vpropastil unijo ln pognal rudarje v največjo mlzerijo. Znano je tud( to, da je prod reor-gsnizacijeko konvencijo Harrington Igral večjo vlogo, kakor tudi to, da Je po konvenciji postal ničla Iz rasloga, ker al Js na njej udrgnil vrv okrog vratu. Njegove stike i Peabody kompanljo obsoja vssk pošten in rasreono zaveden delavec, e Največja demagogija Je ti ditev, da io IlllnoUki rudarji do bili znitanje plač radi ln po za slugi dietrlktnih voditeljev. Zad njim je mogoče msrsiksj očitati, ne more se Jim ps naprtiti ns glavo to odgovornost. Za znižanje plač, katero predvidi vs triletne pogodbe, »o odgo-vorne povsem razmere, v katerih ae rudarji nahajajo: dejstvo, da so izgubili unijo in ps radi gospodarskega kaosa V- In-duatrijl, katerega bi bUo mogoče zmanjšati edino potom močne unije, potom abaolutne kontrol« produkcije po uniji. Kakor slaba Je ta pogodba llllnolsklh «rudarjev, Je vseeno najboljša t/, med vseh pogodb na polju meh kega premoga. Fakt Je tudi, da Je to pogodbo Lewis potrdil, o zlroma sankcioniral in pahvalll illlnoiake voditelje, ki so Ja do-segli. Sedaj jih radi nje nap» da. Velika možnost tudi stikal Js, ds bo prihodnjs pogodb» ll| Unoiskih rudarjev slabša od sedanje, ako mad tem časom, pssd| no poteče, med rudarji v sum njih dlstrlktlh ne zavalovl moč no organhtstorično gibanje. U splošno organiziranje rudarje ns zunsnjih poljih — v Ohlju. Ponnay Ivani ji, Weet Virginijl, Kentucky ju in drugod lahko Obvaruje illinoiske rudarje pred izgubo unije. a Situacija v peorijskem okrožju je taka, da so jo lahko najmanj veseli prizadeti rudarji. Lewis je dobil kontrolo nad temi rudarji rmli glupoetl ondot< nlh voditeljev kakor tudi diJ striktne organizacije, ker jih Je tolerirala. Radi raketirstva lokalnih voditeljev, prqti katerim so bili rudarji, »e je Lewis za-gosdll v situacijo in jih v obleki jagnjeta priddbll zase. Kontrolo s<(laj drŠI radi tega, ker ima baje na plačilni Haiti vae vplivnejše rudarje, druge opaja a Snopsom ln tretje (pripadnike Howatove skupine) enostavno terorizira. Za ta poael Ima v peorijskem okraju močno skupino "organizatorjev", ki so trenirani ne za organislranje rudarjev, marveč v razbijanju unije in v pobojništvu. Načelu-Je Jim zloglasni "fleldmarshal" Van Blttner, ki je še razbil pol tucata dlstrlktnlh organizacij, a Dobro je, ako se rudarji vprašajo, kje Lewis dobiva de-nar za širjenje kaosa med njimi, predvsem v Illinolsu in Kan« saau. Dohodki, ki jih prejema od rudarjev antrocltnega polja, Indlane — kolikor Je še organizirana — ter par manjših skupin na polju mehkega premoga, ne morejo pokrivati njegovih Izdatkov. (Teh dohodkov), je v najboljšem slučaju okrog $40,000 mesečno, a njegov režim ga mora stati precej več.) Nekdo, ki ima močno blagajno, mora toroj stati v ozadju. Urednik "Illinois Minerja", glssils reorganizirane unije, je mnenja, da Lewis prejema denar od jsk-larskega trusta, Rockefellerje-vlh Interesov ln drugih kapitalistov, oziroma skupin, ki obratujejo rieunljako rove. Direktnih dokssov sa to ni, vendar pa okolščlne kažejo, da Je Lewie • svojim aparatom v službi nekoga drugega kot rudarjev, O tem je dobro, da rudarji rsi* mlšljajo tudi v peorijskem o-k rot Ju. Ako to Store, jim ne bo tetko Hfcratl" med Howatovim vodstvom In Lewisovim izdajstvom. i—:— ' Protiuntjsks liga na delu New York, Liga sa industrijske pravice, tajns organizacija, čije namsn je boj proti delavskim unijam In ki Js po svojih sgestih skušala zanetiti razdor med unijsklmi elektrl-čarjl ln podjetniki, a Je naksna izpodtetela, js «pet ns delu. ftc,-dsj bi rada napravila spor med stavblnakimi delavci, ki so or-ganisirsnl V Structural Workers uniji. Dofefl* Je še, da Jo Theodore M. Brandle, uradnik unije, odetopH vsled intrig, ki so Jih provocirsli agent je tsjne podjetniške organizacije. Organislranje filmskih igralcev New York. — Actors Equity Je izdala oklic ns vse njene blv-še člane, ki ao zapustili organl-zscijo v boju prejtnjegs lete. ki Je šel za tem, da ee organizira vse filmske igralce v Holly-woodu. Radi iadajetvs proml-nentnlh Igralcev In Igralk nI u-spela organizetorična kampanja in Je mnogo članov podpiaalo pogodbe, s katerimi se unija nI strinjala, nakar je bilo več čla-nov izključenih. VpKvi in viraki delovanj« našega živčevji (Nadaljevanja a 1 strani.) Znana je tako zvana konjska naduha. Kdor boleha na tej bolezni, dobi napad, če leži na žim-natem madracu. Neki gospod, |ki boleha na tej naduhi, je dobil napad vedno, ko je stopil v neko stanovanje. Po dolgem trudu so dognali, da je bila vzrok napada neka preproga Iz kozje dlake. Tako more Še sam strah pred napudom Izzvati napad ln je strah sam Že signal za pogojni odalv, Marsikomu so je že pripetilo, da Jo Iz kakega nuvadnega vzroka (pokvarjene jedi, pijače itd.) med volnjo na vlaku bruhal. To bruhanje pa •e često ponavlja it same navade, potneje leta ln leta pri vsaki vožnji t vlakom, dočlm n. pr. pri avtovotnjah nikoli ne nastopi. Takih primerov tako rekoč brv* v ročni h bolezenskih pojavov ja slino mnogo v vsakdanjem življenju. Po zaslugi Pavlova smo našli sedaj tudi pot do ozdravitve e tem, da najprej doženemo prvotni vzrok bolo-zenskega pojava ln skušamo naše živčevje odvaditi od pogojnih odzivov, ki so povod sa sledečo bolezenske pojave. Kskor pa je vsaka nsvads Železna srsjcs, je tudi te pogojno odlive mogoče odpraviti le i lastno prsv močno voljo sil « močnim vpll- J? vom adfSVnlka. Mnogo pa prl-pamors k.ocdravltvl te sama zavest, ds organ (pljuča, crce, ti vel Itd.) nI bolan, temveč da bolezenski pojav Isvlra le lz napisnega sklepanja ln krivega usmvrjenjs našega tlvčevjs. Vidimo pa tudi Is teh dognanj, kakšnega pomena so sa vse človeštvo poskusi na našlli domačih tlvallh, če jih izvedo genialen človeški duh. PKOTIIMPBRIAU-STICNA LIGA REORGANIZIRANA V odboru eo snsal liberalci, ki bodo sodelovali s člant radikalnih političnih ovganlsaclj New York. — (F. P.) — Pro-tllmpsrlsllstlčns liga Je bila te dni reorganizirana Robert W. Dunn Je bil Imenovsn predsednikom« Albert Moresu je tajnik, podpredsednike sta pa James W, Ford, direktor Zamorskegs delavskega kongresa, In Roger Baldwin od Unije ta ameriške civilne avobodščlne. Rktekutivnl odbor je po reorganizaciji podal Izjavo, da bo reprez. ntaclja v ligi bszlrsla na zastopnikih kolonljslnlh ljudstev, ki Jih Imajo v Zdrutenlh državah, članih levičarskih unij, neodvisnih Intelektualcih In liberalcih Ur voditeljih rsdlkslnlh organizacij. "Protilmperlsllatlčns liga", se glasi uradna lajava, "ee bo borila as popolno neodvisnost kolonljslnlh ljudstev In proti Iskorlš-čanju narodov, ki niso pod direktno kontrolo tujih drtev.* Liga nadalje ashtevs takojšnjo neodvlanoet Filipinov in Portsrlka ter odpoklic ameriških pomorščakov Is Nlksregve in Hsltljs. Izjavila Je, da bo pod-plrsls gibanja, ki ss Je pojsvllo v detel*h latinske Amerike, proti politični In ekonomski eksplo-staciji od strani smeriških kapitalistov. s evSertttfaeea Kartfcaftja. Ab U Miff Jasa» siev m Itvell le šftersfc fcl aa k aiala ■ aMrfrartJs la spi«* rka) ptm Mt*« se šartv* In IsteMue ksl Ja t at sla, M Ml »fsl _ * ~ TOREK, 10. JUNIJA. OSVETX In Je mahal z roko in pravil; Tri dni, pa smet v očesu! Ta dogodek mi je odprl po-giod globoko v tega mož*- Nič več se niaem Ču4jl, kako mi more c rsvnodušnostjo voščiti dobro jutro, ko sva se sinpči pozno v večer sprla, gorela in blu-vala ogenj drug proti drugemu. Po mojem nazoru sem jaz proti malenkostim, on z vsako malenkostjo. Nič več se nisem ogreval za boj ž njim, ker sem toprevidel, da je njegov nazor boljši od mojega; In zraven, kako naj bi ga nadkrililT Jaz sem metal sporne osti, ki se zareže-jo do kosti, on se je oproščal, vstajal zjutraj nov, Čist in prerojen, kot da se nisva sinoči niti videla. Tako se v človeVu nabira srd in zlo in lega z vedno večjo težo na dušo, da jo reže, skeli, o-težuje in nima moči ae oprostiti niti ob najlepšem jutru. Ni slab tvoj nazor, mož z onkraj Sotie. Gotovo si jhojen v lepšem kraju, mllšam ozračju; kot reka bistra si zato vedno tekoč, brhek In lahan. Saj kdor bi ti zajezil tok, bi te potrl. In ti bi se izvil, razbil bi jez in šumel dalje. Lo šami ti» svobodni sin, naj tcesojp so tvojega glasu, ne bojim se ta Jaz vdQ| bila brez varnostnih priprav in tudi kurilnica ni bila dovolj no zaščitena. Tako Jo voda storila svoje brss posebnega odpora ladjinega trupla. Peči, ki so prišle v stik s hladnim elementom, so zar j ule, bruhnMe žerjavico is trebuhov in ugasnile. Voda je pošastno pustošila in tila z desne proti levi. Para se je mešala med njo talco strašno, da so mornarji u-mirall hipoma apar Jen i. Preostalo Jim Je jedva toliko čaaa, da ao kriknili — in še je bilo po njih. Jean Diquelon pa je imel posebno srsčo, da ga je zajela voda pred paro. Zato ni tulil, kakor mnogi drugi njegovi nesrečni tovariši. Vrtinec, ki se je bH napravil, ga Je vrgel od desne proti levi, potem pa šepet nazaj, z leve na desno. Zletel je tako s prebite pregraje na celo in zopet s cele na prebito. Pri tem se je samo onesvestil. Kmalu nato pa je voda, ki je bila malo prej zalila predel ladje, odtekla. In ko se je oddelek izpraznil, je splaval Diquelon na površino. Nekaj ¿asa je plaval — baš toliko, da mu je prihitel v pomoč angleški strašni brod, ki je opazil živega človeka na mestu katastrofe in je imel nalog v takem primeru rešiti ponesrečenca, da se doxna vsaj trohica avtentičnega o poginu križarke. Kadaiicoli in kjerkoli ao pozneje vprašali Diquelona, kako se je mogel edini op rešiti pri Ukini strašni katastrofi, je venomer odgovarjal, da ai ne ve razlage. In to je bila čista resnica. Bil je neranljiv človek, eden izmed tistih,*! živa kljub našemu naairanju, da smo vsi smrtni in ranljivi in da fepramo nenadejani nesreči poginiti kakor stotine drugih. , -— J. K.! liudr H ROSA ANILO IN ZAHVALA 8 potrtim srcem, T togi la žaleetl namenjam sorodnik,,,,, prijateljem in znancem ialoetao veet, da nas jo neiapreena amrt ▼sols