ZissE'SiSs/! /Ir/1/1’ E R H v/%1 111— iflOJWlE AM€R!CAN 9N SPIRIT FORilGM IN LANGUAGG ONLY No. 101 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPGR CIjEVELAKD OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 22, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV John Mitchell fiOLJ ZAPLETEN, KOT JE PRIZNAL? — Razni udeleženci pri Watergate aferi trdijo, da je bil v to reč bivši Pravoscdni tajnik John Mitchell veliko bolj zapleten, kot sam priznava. Zadnjič je bil v New Yorku od velike porote obtožen kovanja zarote za oviranje pravice skupaj z M. Stanson. Oba sta izjavila pred sodiščem, da nista kriva. Novi grobovi je prišla v Floris« Cvetko Žagar -9. letu starosti je pretekli Petok umrl v Euclid General o nici piorian (Cvetko) Žagar, 16 Brian Avenue, rojen v agi v Sloveniji, od koder je ^rišel v Združene države leta 6. Sedem let je bil zaposlen Pri Ohio Gear kot strojnik. Bil Društva Kristusa Kralja .J- Zapušča ženo Dorothy n°'!'^enart, brata Franka v Ka-a i in Ermonda, sestre Sophie, ° ando, Yvonno, Slavico in bu1110! Vs^ v Uvropi. Pogreb je včeraj ob 8.15 iz Zelotovega grebnega zavoda na 458 E. 152 ha lCerkev Marije Vnebovzete hat okries Avenue ob 9. uri, ° na Pokopališče Kalvarija. Y Theresa Yerele soboto je umrla v, Euclid neral bolnišnici Theresa Ye-„n®’ roi- Turk v Klečetu v Ju-d koder Voi rik Pre ^6 let stari Frank Jugoslav-164 E' 208 St■, r0:ier:L V v vp.. 1i1> °d koder je prišel Jenn' k mo^ laui umrle hionda S’ Babnik> oče pay- :nati J lu-Uxine Lane (Cincin-Patv,- Eernadine Pelko in oče p16 kdorrlson> 3-krat stari je bn r£d ^loua- Do upokojitve ur; iirZ^?0s^en kot tehnični risar Rose Sluga Po dolgi bolezni je umrla v St, Alexis bolnišnici 68 let stara Rose Sluga z 10017 Way Avenue, doma z Javorja v fari Hrušica na Primorskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1929, žena Paula, mati Rose Pervanje in Pauline Valtman, stara mati, sestra Andreja (v Slov.). Bila je članica ABZ št. 160. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda 5386 Lee Rd., Maple Heights, v četrtek ob 9. dopoldne, v cerkev Marije Pomočnice v Aurori, Ohio, ob 10., nato na pokopališče. Obilo prostora Kongresna knjižnica v Wa-shingtonu, D.C., ima skupno 250 milj knjižnih polic. Na njih je več milijonov knjig, saj spada Omejitev uvoza tujih izdelkov h odvajanja kapitala li Amerike Delavske unije so opustile misel svobodne trgovine in se zavzemajo za omejitev uvoza in za zavretje vlaganja ameriškega kapitala na tuje, WASHINGTON, D. C. — V vrhovih delavskih unij v ZDA prevladuje že dolgo misel, da bi bilo potreba omejiti uvoz industrijskih izdelkov v ZDA in zavreti odvajanje ameriškega kapitala na tuje. Ko je zadnjič I. W. Abel, predsednik Unije jeklarskega delavstva, povedal kar naravnost pred odborom za načine in sredstva Predstavniškega doma, ki razpravlja o predsednikovem predlogu za polnomočja pri predvidenih trgovinskih razgovorih letošnjo jesen z zavezniki v Evropi in Aziji. I. W. Abel je dejal, da so predlogi zvezne vlade za ureditev mednarodnih trgovinskih odnosov “včerajšnje mečkanje odgovorov na jutrajšnja vprašanja”. Zvezna vlada vztraja na stališču svobodne trgovine, na njeni čim večji sprostitvi. Abel Demokratje ne kažejo | zanimanja za komisijo WASHINGTON, D.C. — Pred- DR. KISSINGER POROČA 0 "NAPREDKU" V PARIZU sednikov predlog za sestavo po-' sebne komisije, ki naj bi pripra-, vila reformo za volivne kampa- ] nje, ni naletel pri demokratih w Včeraj je dr. Henry Kissinger, ki se od preteklega četrtka Kongresu na nobeno večjo podporo. Opazovalci trdijo, da demokratje ne marajo s tako komisijo zmanjšati sedanjega pritiska na Nixona, na drugi strani pa niso čisto prepričani, da ne bi pri obravnavi raznih volivnih zlorab prišle na dan tudi kake demokratične nečednosti. Nixon odklonil podpis zakonskemu predlogu Predsednik ZDA je kljub trenutnim svojim težavam odklonil podpis zakonskemu predlogu, ki zahteva Senatno potrdilo za vodnika proračunskega urada. WASHINGTON, D.C. — Pred- Lee, razgovarja v Parizu s predstavnikom Hanoia Le Due Tho-jem, dejal, da je bilo doseženega “nekaj napredka”. Razgovori se nadaljujejo, pa bodo verjetno končani do konca tedna, ko naj bi se dr. H. Kissinger vrnil v ZDA poročat predsedniku Nixonu. N PARIZ, Fr. — Razgovori med dr. Kissinger jem in Le Due Tho-jem so se tu začeli pretekli teden, kot je bilo dogovorjeno, četudi je bilo nekaj časa precej dvoma, če bo do njih sploh prišlo. Le Due Tho je ob svojem prihodu v Pariz izjavil, da se ne bo razgovarjal s predstavnikom ZDA, če bodo ZDA ponovile letalske napade na rdeče v Južnem Vietnamu. ZDA so zanikale vsake take napade, o katerih ; so poročali rdeči, da naj bi se dogodili na področju okoli Al T ^ nedaleč od kambodžanske meje. Razgovori v Parizu med predstavniki ZDA in Severnega Vietnama se vršije na dveh ravneh. Dr. Henry Kissinger in Le no se je‘ zavzel za znani Burke-Hartke predlog, ki predvideva konskemu predlogu, ki zahteva strogo določene kvote za uvdz in senatno potrdilo za direktorja prav tako strogo omejitev izvo- in poddirektorja proračunskega za ameriškega kapitala. urada. Zanimivo pri tem je, da je L. j Doslej ni bila taka potrditev Woodcock, predsednik Unije av-' v navadi in jo nihče ni zahteval, tomcbilskega delavstva, še ved- Spori med Kongresom in pred-med 'zagovorniki svobodne sednikom o rabi odobrenih sredstev so privedli do zahteve Kongresa, da morata biti vodnika proračunskega urada potrjena od Senata. Predsednik Nixon se je kljub vsem težavam odločil braniti pravice predsednika, da lahko direktorja proračunskega urada in njegovega namestnika postav- sednik R. Nixon gotovo ni zaradi Watergate afere v zavidljivem položaju, toda to ga ni pripravilo k popuščanju v njegovih odnosih do Kongresa, posebno ne v pogledu obrambe Due Tho razpravljata na sploš-pravic predsednika. Tako je no o vseh zadevah pariškega zadnji petek odklonil podpis za- sporazuma o končanju vojsko- trgovine. Po njegovem ta drži cene v ZDA navzdol in preprečuje popoln nadzor domačih družb nad ameriškim trgom. Rockefeller kandidat v letu 197S za predsednika ALBANY, N.Y. — Guv. Nelson A. Rockefeller je odločen j Ija in odstavlja po svoji volji, nastopiti kot republikanski kan-j Četudi se je predsednikov po-didat za predsednika ZDA letajložaj v Kongresu zaradi Water 1976. Prve korake v to smer je že. napravil in njegovi prijatelji gate afere omajal, računajo, da Kongres ne bo mogel predsedni- med največje fcnj^ce na Sve- tu' daj. ' na to. vori končani pred koncem tedna, ko je predvideno, da se bo dr. Henry Kissinger vrnil v Washington na poročanje predsedniku Nixonu. Včeraj so tu krožile vesti, da je dr. H. Kissinger, ki je v nedeljo dopolnil 50 let, ponudil predsedniku Nixonu svoj odstop, ker da ga dolže odgovornosti za prisluškovanje članom njegovega štaba v Beli hiši. V Washingtonu so to zanikali. Govorica je imela kljub temu svoj vpliv na mednarodni denarni trg, kjer je pritisk na dolar zaradi tega narastek Dolar je izgubil nekaj na vrednosti, zlato pa je zopet poskočilo. Miss USA 1973 bila med demonstranti U ‘ za mir vanja v Indokini in obravnavata posebej vse zadevne pritožbe, njune namestnika Williama Sullivan in Nguyen Co Thach pa nato obdelata vse v podrobnostih. Tako sta v nedeljo razpravljala ves dan, skupno 12 ur. Tudi včeraj sta ona dva nadaljevala razgovore, ko sta Kissinger in Tho svoj četrti sestanek po petih urah prijateljsko '50^ 0 sPMvu, odgovorila: To je končala, da ga danes nadalju- ’ odločitev ženske in samo žen-jeta. ske. In ona zasluži vso pomoč Dr. Henry Kissinger je dejal " pravno in zdravstveno - ki včeraj časnikarjem, da je bilo doseženega pri dosedanjih raz- i Iz Clevelanda in okolice Seja— St. Clair Business Ass’n bo imel v četrtek, 24. maja, sejo v SND (staro poslopje). Na seji bo podano poročilo o Linden Tree Gala in o privatni policijski sili. Oboje je važno in v korist cele naselbine. Novi mestni odbornik R. Novak se oglaša— Robert Novak, ki je nasledil E. J. Turka kot zastopnik 23. varde v mestnem svetu, sporoča, da ga volivci in vsi drugi stanovalci 23. varde lahko pokličejo na tel. EX 1-3333. Povedal je, da bodo v prihodnjih dneh uredili Grdinovo igrišče in pogledali tudi drugod za povečanje čistoče po cestah in ob cestah, kjer leže vseh vrst odpadki. Napovedal je tudi objavo načrta za ureditev praznega sveta za St. Clair Recreation Centrom o o Glass Avenue. Delno bo prostor uporabljen za parkališče, delno za balinišče, delno pa bo prekrit s travnato rušo, na kateri bodo postavljene klopi za počitek, oddih in kramljanje domačinov naselja na prostem. Pozdravi— Rojak Jože Grdina pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem iz svojega Prevalj a, NEW YORK, N.Y. — Amanda Jones, 22 let staro dekle iz Evanstona, UL, ki je bilo izbra-^jer se je sestal z bratom in s no zadnjo soboto za “Miss USA 1973”, je bila med demonstranti za mir kot študentka na Univer- sity of Colorado. V razgovoru s časnikarji v New Yorku je na vprašanje, kaj govorih “nekaj .uspeha”, ni pa povedal v čem. Le Due Tho ni dal nobene izjave in tudi ni ponovil svojih groženj o prekinitvi razgovorov, “če se bodo letalski napadi ZDA na . Južni Vietnam ponovili”. To smatrajo tu za dobro znamenje. Pričakujejo, da bodo razgo- Miss USA 1973 Amanda Jones sodi, da možitev ni “bistvena”. Kot zastopnica ZDA bo na tekmovanju za Miss Universe, ki ibo letos julija meseca v Grčiji- VES AMERIŠKI NAPOR KAMBODŽE NE MORE REŠITI PRED RDEČIMI! Co'skozi 47 let-nega ° 12 Zelotovega pogreb- V sredo^ na E' 152 St ^utri’ Križa i °b T15, v cerkev sv. lišon -rr iU” nato na pokopa- sce Vernih duš. ^remenski prerok VišjaetfZno oblačno, toplo. Naj-J temperatura okoli 70. Ko je marca 1970 tedanji predsednik vlade Lon Nol ob močni podpori študentov, javnosti in tudi vojske odstavil prinpa Norodoma Sihanu-ka kot suverena Kambodže, je dobil naglo podporo ZDA. 1 Lon Nol je zahteval umik rdečih iz Kambodže in izjavljal, da bo ta resnično nevtralna, ne le napol, kot je bila pod princem Sihanukom. Ameriške čete so šle čistit obmejno področje, kjer so bila rdeča oporišča in skladišča, pa so dobile sorazmerno malo zalog, rdeče čete pa so se pravočasno umaknile v notranjost in se spustile v boj z novo kambodžansko vlado. Postopno so prodirale dalje in sedaj nadzirajo, kot trdijo a-meriški viri, nekako dve tretjini vse površine države, četudi ne dosti nad eno tretjino njenega prebivalstva. Nekdanje navdušenje kambodžan-skih oboroženih sil za boj proti tujim vpadnikom je že davno ugasnilo, splošne javnosti se je lotila vojna naveličanost. Lon Nol je v zadnjih dveb letih vladal precej diktatorsko, v glavno oporo mu je služil mlajši brat, gen. Lon Non, poveljnik ene izmed rednih divizij. Na pritisk ZDA je Lon Nol brata poslal na tuje in se pogodil s političnimi na- sprotniki v protikomunističnem taboru. Mož se še ni resnično opomogel od kapi, ki ga je zadela pred dvemi leti. Trdijo, da bo dva tedna poči-, val doma, nato pa bo odpotoval v ZDA na daljše in temeljitejše zdravljenje. To naj bi pomenilo, da bodo drugi prevzeli državne vajeti v svoje roke in po vsem sodeč skušali iskati sporazum z rdečimi, ki jih uradno vodi princ Sibanuk. Ta je odločen vrniti se na oblast v Kambodžo, pa naj boj traja še cela leta. Prevladuje prepričanje, da bo Sibanuk uspel prej ali slej in da zato ZDA narede modro, da se s tako rešitvijo sprijaznijo in jo skušajo posredovati na temelju političnega dogovora, dokler je to še možno. Sibanuk je povedal že pred časom, da se z Lon Nolom in “njegovo kliko” ne bo pogajal. Morda se le bo, ko ne bo ne Lon Nola na njegovega brata v Kambodži. Nixon je pred težko in nerodno odločitvijo, pa verjetno nima veliko izbire, ko je Kongres odločen letalsko podporo sedanji vladi v Kambodži ustaviti za vsako ceno. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Gen. V. Walters, namestnik direktorja CIA, je zapisal lani v juniju po sestanku, na katerem so bili poleg njega še direktor CIA Helms, Haldeman in Ehrlichman, da je Haldeman dejal, da je “predsednikova želja”, da CIA prepreči nadaljevanje preiskave o sredstvih za Watergate. MEMPHIS, Tenn. — Neki moški je šel s puško po cesti geta in začel brez pravega vzroka streljati na ljudi. Ustrelil jih je 5, nato pa je policija, ki je prihitela na mesto, ustrelila njega. Policijski načelnik je dejal, da 30 let stari David Sanders po vsem sodeč ni imel razloga za svoje streljanje. PHNOM PENH, Kainb. — Informacijski minister Sum Chum v novi vladi je objavil včeraj, da so se začeli razgovori med vlado in upornim “Rdečim Kmerom” za končanje bojevanja, četudi so pri rdečih še vedno Vietkongovci in Severni Vietnamci. JOHNSON CITY, Tex. — Lady Bird Johnson je včeraj na dražbi prodala Hereford govejo čredo, ki jo je začel vzrejati pokojni predsednik ZDA Lyndon B. Johnson pred 20 leti. Dejala je, da ji ni preostalo nič drugega, ker se ona i zvezna vlada s prezgodnjo od- sestro iz Kanade. Obiskal je Benetke in pravi, da se bo junija enkrat ■ vrnil v Cleveland. Obletnica— Jutri, v sredo, ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Andrewa Kotnika ob 26. obletnici njegove smrti. Uprava prosi— Uprava AD prosi naročnike, ki so plačali pok. Ivanu Prezlju naročnino za AD in imajo potrdila s št. 8180 do 3200, naj to sporoče upravi pismeno ali preko telefona 431-0628. Turkova zadeva spet pred javnim tožilcem— Volivni odbor je včeraj soglasno sklenil predati okrajnemu javnemu tožilcu Johnu Cor-riganu prepis zaslišanja Edmun-da J. Turka od 7. maja o uničenju nekaj prošenj s podpisi volivcev, ki so jih. zbirali po mnenju E. J. Turka “ilegalno” in so bile torej tudi same “ilegalne". Republikanska zastopnika v vo-livnem odboru sta izjavila, da bosta prepis zaslišanja posredovala tudi zveznemu javnemu tožilcu, da ugotovi, če niso bili pri tem “kršeni tudi kaki zvezni zakoni”. Javnost gleda na to , republikansko “tankovestnost” na dejanje bivšega demokratskega predsednika mestnega sveta z nekakim dvomom. J. Cimperman dobil naslednika— Namesto Johna Cimpermana je dobila 22. varda za novega zastopnika v mestnem svetu odvetnika Donalda O’Malleyja. ki je bil zadnjih 10 let demokratski vardni vodnik. Dobiček podjetij v treh mesecih 113.1 bilijonov WASHINGTON, D.C. — Podjetja so imela v prvem četrtletju 1973 113.1 bilijonev do- bička pred plačilom davkov, to je 11.6 bilijonov več kot v zadnjem četrtletju lani. Cene so v istem času narastle za povprečno 6.6U, med tem ko so v zadnjem četrtletju lani r a s 11 e na letnem povprečju 2.8%. Očitno je torej, da ie na gojehje in rejo goveda ne razume. Skupno je za pro- dano živino dobila $140, 560. la deželi nov val inflacije. pravo obveznega nadzora napravila hudo napako in nakopa- MAY 22, 1973 ERBŠKA DOIAOVIIVA ?r^TmaT3Tč3r^g-*-i 6117 St. Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 44102 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st '.vsck of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene, države: Sid.Gl' na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesece Z& Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. ___SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO *^ll§;i>33 No. 101 Tuesday, May 22, 1973 Kaj hoče Amerika od Evrope Svet je sredi zjvahne diplomatske dejavnosti. NaDu-naju in v Helsinkih pripravljajo novi mednarodni konfe- bo, ne dati ZDA z odprtjem Evropske gospodarske skupnosti za ameriško blago možnost večjega zaslužka in s tem možtnost kritja izdatkov v tujini. Slično je razpoloženje na Japonskem; tudi Japonci so prepričani, da jih ZDA v pogledu njihove varnosti ne morejo pustiti na cedilu, če nočejo tvegati svoje lastne varnosti. Obe zaveznici ZDA, Evropa in Japonska, čuvata trdo svoje prednosti, ker sta prepričani, da se bodo ZDA že izvile iz sedanjega položaja kakorkoli že. Ugodnosti, ki bi jih sedaj ZDA dali, bi ne mogli kasneje lahko vzeti, zato se tako krčevito branita, četudi se zavedata, da bosta morali vsaj delno ustreči ZDA, če nočeta, da bodo posledice posredno zadele tudi nju sami. i s 1 1 BESEDA IZ NARODA Sii¥gi1§fC0 ^z^ran Prost°r za takega. I Odtlej se zberemo tukaj ne sa- SffliSJsCCiSkS pS‘¥SilSi¥0 j mo posamezniki, marveč na ta _____ ! dan se zbero tu zlasti naše slo- CLEVELAND, O. — Kakor venske družine. Ni stvari, kate-smo že poročali, se bodo pod ra bi nas mogla zadržati, da se pokroviteljstvom Slovenskega ne bi ob spominu na strašne ve-športnega kluba vršile na Slo- trinjske žrtve kakor tudi na venski pristavi tekme v odbojki vse druge žrtve pred njo in na za slovensko prvenstvo Severne Vse ostale še dolgo po njej, če renči O omejitvi oboroženih-Sil v Srednji Evropi in o var-| Amerike. Tekem se bodo udele- že ne fizično, pa gotovo vsaj v nesti Evrope, vodnik ZSSR Brežnjev se je pogovarjal z Brandtom v Bonnu, Kissinger je v Parizu imel razgovor tudi s predsednikom G. Pompidoujem, ki se pripravlja na sestanek sopredsednikom Nixonom koncem meseca na Islandiji. V Ženevi se menijo ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega orožja v nadaljevanju in dopolnitvi dogovora, ki so ga sklenili lani in ga podpisali v času Nixonovega obiska v Moskvi. Sredpzivahne diplomatske dejavnosti so __________ ______ ____0_____ . / DA do Evrope in te do ZDA. Dr. Kissinger je objavil ne Amerike, Kanade in Sloveni-: ritvi ob tričetrt na enajsto uro ameriške misli o “novi atlantski listini”, ki naj bi za bodoči rod uredila odnose med starim in novim svetom na obeh straneh Atlantika. O tem vprašanju je zadnji teden napisal obširnejše poročilo iz Evrope znani časnikar John Gellner, ki se posebno dosti ukvarja z vojaškimi zadevami. Tako je ameriško žila moštva fantov in deklet iz duhu vsi zbrali tu pri Materi Toronta, Chicage in Clevelanda ’ vseh mater v skupni molitvi in ter moštva fantov iz Hamiltona pobožni pesmi. Svet, Bogu poln Milwaukee ja. , svečen je ta kraj! Tekme se bodo pričele v sobo- Pri chardonski Materi božji to, 26. maja, ob 12.50 popoldne se bomo zbrali clevelandski in z uladno otvoritvijo. Vsa mo- okoliški Slovenci za naš letošnji štva bodo prikorakala na igrišče Slovenski spominski dan v ne-tudi odnosi in oglasile se bodo državne him- ’ deljo, 27. majnika tl., k sveti da- je. Tekme se bodo pričele takoj dopoldne. Pridimo, prosim, spet po otvoritvi. j v kar se da lepem številu! Tiste, Vsako fantovsko moštvo bo dekleta in žene, fante in može, igralo z vsakim fantovskim mo- ki imajo narodne noše, posebej štvom po dve igri. Tako bodo prosimo, naj jih to nedeljo goto-sedniki določili vrstni red ne- vo oblečejo in se v njih udeleže zabava s plesom, za katerega bo donu. Matere pa prosimo, naj za igral orkester Triglav. Približno ob pol desetih bedo člani SSK zakurili kres na travniku ped kapelico. Vabimo vse na-j vzoče, da pridejo h kresu, kjer to priložnost v narodne noše o-blečejo svoje male in jih pripeljejo s seboj. Nebeška Mati.bo teh še posebno vesela, materam pa bo hvaležna za to ljubeznivo počastitev. Rojakinje in rojaki, počastimo na kar se da spoštljiv način vse tiste naše brate in sestre, ki so v zadnji vojski, revoluciji in po njej trpeli in dali življenje za Boga in za svobodo našega naroda ter s tem obnovimo in utrdimo duhovno tudi sebe in vso narodno skupnost! Janez Sever Hall, iarijsiiiž tl S¥@Jo pomfail. e . evropske ocinose tehtal in osvetlil posebno S te strani. Pri deljskih iger. Po igrah bo prosta spominske sv. daritve na Char-tem poudarja, da je varnost svobodne Evrope, povezane v NATO, v preteklosti slonela bolj na ameriškem atomskem orožju in na ameriški moči kot na NATO oboroženih silah v Evropi. Te so sorazmerno majhne, posebno če jih primerjamo z onimi sovjetsko-satelitskega bloka v vzhodni Evropi. Ta- v_; ko jc v Srednji Evropi poleg oboroženin sil ZDA le 16 in | bomo prepevali slovenske napol zavezniških divizij. Od tega je 12 nemških, 4 in pol pa sestavljajo britanske, belgijske, nizozemske in kanadske vojaške enote. Sovjetske oborožene sile v Vzhodni Nemčiji same so močnejše od vseh teh zavezniških. Kar je dejansko v preteklih 25 letih varovalo, so bile oborožene sile ZDA z več tisoči jedrskimi bombami razne vrste in vojaška moč ZDA na njihovih lastnih tleh. Zavezniške sile so bile le nekak privesek in zaradi njih bi Sovjetska zveza lahko mirno korakala proti Kanalu. Doslej ZDA za svoje varovanje svobodne Evrope niso stavile nobene cene, tudi nobene odškodnine. Same so nosile za to vse stroške in pri tem uživale od vsega skupaj le nekaj političnih koristi. ■ , Sedaj se je položaj bistveno spremenil. ZDA so zaradi dolgotrajne vojne v Indokini utrpele veliko gospodarsko škodo. Vojna je stala sama preko ICO bilijonov dolarjev. ZDA pa so utrpele hudo škodo tudi v tem, da so v gospodarski tekmi s svobodno Evropo in Japonsko, ki so ju preje z lastnimi sredstvi pomagale postaviti na noge, zaostale in dopustile, da sta jim v njima zrasla močna tekmeca v mednarodni trgovini in kar je najhujše, na lastnem domačem trgu. Evropska gospodarska skupnost in Japonska sta močni gospodarski sili in lahko prevzameta sami odgovornost za svojo obrambo, če pa že tega ne storita, naj vsaj prevzameta na sebe del finančnega bremena za oborožene sile, s katerimi jih varujejo ZDA. Dr. Henry Kissinger je to povedal Evropejcem dosti jasno, ko je dejal, da ni prav, da se Evropa smatra za atlantsko samo tedaj, ko je govor o skupni obrambi, da pa misli le na sebe, ko je govora o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo atlantsko skupnost. Nixonpv glavni svetovalec v mednarodni politiki še ni imel niti dobre priložnosti svoje načrte bolj podrobno razviti, že so se oglasili na oni strani Atlantika in pohvalili “novo atlantsko listino” v načelu, pa takoj tudi dodali, da naj ZDA nikar ne mislijo, da so se pripravljeni v Evropi z njimi razgovarjati o vseh vprašanjih skupno. Oni hočejo posebej razgovore o skupni o-brambi in posebej o trgovini, denarstvu in o vsem drugem. Pri takem stališču Evrope je težko upati na kak obsežnejši sporazum v letu Evrope, ki ga je pred meseci objavil Nixon, ko je trdil, da bo letošnje leto v mednarodni politiki posvetil Evropi. V. E /ropi se čutijo kolikor toliko varne pred Sovjetsko zvezo, dokler so v Evropi ameriške oborožene sile in so evropske države v NATO povezane v skupni obrambi z ZDA, Prevladuje prepričanje, da ZSSR ne bo posegala preko svojega področja v Vzhodni Evropi, kot ne posegajo ZDA v Vzhodno Evropo, ampak se v glavnem drže v Zahodni Evropi in se zanimajo le za “nevtralna področja” v Skandinaviji, v Srednji Evropi in na Balkanu. Evropska javnost in vlade evropskih držav se zavedajo, da ZDA ne morejo svobodne Evrope pustiti na cedilu v pogleda odne obrambe, če nočejo škodovati same sebi, svoji moD n vclivu v svetu ter na kraju tudi svoji lastni varnost! CD takih mislih in prepričanjih je razumljivo, da niso pripravljene sprejeti na sebe večjih žrtev, četudi vidijo, da so ZDA trenutno v mednarodnih plačilnih težavah. rodne pesmi in pekli hrenovke. Med tekmami in plesom bodo servirali okrepčila, tako da ne bo nihče prikrajšan, četudi ni navdušen za odbojko. Zato SŠK vabi vse, naj pridejo na Slovensko pristavo, da moralno podprejo domači moštvi in seveda tudi — sebe, saj zabave bo za vse dovolj. Miro -----o—-— Slovenski Spominski dan CLEVELAND, O. — Tako CLEVELAND, O. — Sloven- Smo brali na vabilu Slovenske ski spominski dnevi, katere! šole sv. Vida ob priliki Mate-praznujemo rojaki v svobodnem' rinske proslave. Darujemo ti svetu vsako leto konec majnika svojo pomlad, svojo mladost, ali v začetku rožnika, imajo že svoje veselje in predvsem svoje svojo tradicijo. Praznujejo jih srce, svojo ljubezen . .. Tako so tako rojaki in rojaknje v Argen- tudi storili. Darovali so skupni tini in po drugih deželah Latin-( bogati šopek otroške ljubezni ske Amerike; praznujemo jih j našim dobrim mamicam, ki so tudi mi slovenski ljudje, živeči ga bile vesele in so ga sprejele v Združenih državah ameriških in Kanadi; praznujejo pa jih tudi slovenski svobodnjaki v Evropi, v katere svobodni del se je tudi zatekel tako velik del naše slovenske krvi. Slovenski spominski dnevi so nastali iz Vetrinja v majniku leta 1945. Rodili so se. iz naj večje tragedije, katera je tistega leta zadela slovenski narod in katera nima para v naši dosedanji nadtisočletni narodni zgodovini. Tako rekoč nujno so nastali iz te naše narodove tragedije. Iz nje sedaj tudi žive in iz nje bodo brezdvomno živeli vse do konca dni našega naroda. skupaj z drobnimi srčki svojih otrok, v skromno zahvalo in priznanje, v priznanje tudi zato, ker so tako zveste pomočnice Slovenski šoli, prve učiteljice slovenske besede in vsega, kar lahko imenujemo — naše. Spored se je pričel s pozdravom otroškega vrtca, naših naj-mlajših, ki so nastopili ljubko in korajžno, čeprav so bili prvič v svojem življenju na ‘ odru. Prvi razred je res doživeto pripravil odrski prizorček: Čuk se je oženil, poleg “čuka” smo videli vse lepe ptičice pomladi, lahkokrile in polne življenja. V naslednji točki (drugi razred) je na vasi, idilično prikazali življenje slovenskih ljudi. To je bila gotovo najbolj zahtevna točka, saj sta se prepletala petje in igranje, muzika in odrsko doživljanje, skupinsko igranje v nekaki mali “opereti” Gorenjskega slavčka. Petje in muziko je naučil in vodil g. France Zupan. Osebno mislim, da so take odrske stvaritve, kjer tudi pesem dobi svoje mesto — najboljša, šola slovenskega jezika. Pesem bo še dolgo zvenela iz grl vseh tistih, ki so jo peli. Za konec pa smo občudovali ples u-čencev 9. razreda, ki ga je naučila ga. Breda Lončar. Delaj, delaj dekle pušeljc ... Lep je bil ta pušeljc, vsi smo ga bili veseli in daj Bog, da bi ga še mnogokrat videli na odrih tujine. Program so sestavile, vodile in naučile učiteljice Slovenske šole, vsaka svoj razred. Za trud naj sprejmejo iskreno priznanje in našo zahvalo. Prav tako vsi ostali, ki so vsak po svojih močeh pomagali, da je prireditev posvečena našim mamicam, tako lepo in dostojno uspela. Dvorana je bila dobro zasedena, program se je razvijal točno in hitro, mlada napovedovalka (gdč. Štrancarjeva) nas je lepo) popeljala v vsako točko, v vsak prizorček. Predstava je pokazala, da o-troci radi igrajo, in nam odkrila nekaj mladih igralskih in pevskih talentov. Ker je Materinska proslava nekak skupek u-spehov dela Slovenske šole za preteklo leto, je prav, da ga zabeležimo in tudi ocenimo. Prav je, da se zahvalimo vsem, ki se s Slovensko šolo trudijo, saj je tudi to delo- ena onih žrtev in žrtvic, ki niso in ne bodo nikoli dovolj cenjene in še manj poplačane. Poplačati jih more samo naša hvaležnost in obljuba, da storimo, kar je mogoče, da bo Slovenska šola jeseni spet odprla vrata, kar se da najbolj na “široko”. M. J. Kritično razdobje v italijanskem življenju Italija prestaja zadnje čase V razgovoru z republikanci, ^ vrsto kritičnih in težkih trenut- je 'bil prvi te vrste, ni še prišlo kov in že kaže včasih usodno do potrebnega razčiščen]a. Re predigro pred grozljivo neznan-1 publikanski prvak La M alfa Je ko bodočnosti: državljansko voj- postavil kot pogoj za obnovite7 no, revolucijo, diktaturo črne ali leve sredine novo usmeritev rdeče barve? Če so sicer omenje- vladne politike na ekonoms ne možnosti zaenkrat, upajmo, programaciji. res le hipotetične in nestvarne, Krščanska demokracija, ki se je vsekakor že današnje dogaja- še ni sestala z vodstvom ’ nje samo kot barometer gotovo pa je seveda vsa v pripravah aa ne preveč tolažljivo. j lastni kongres, ki bo gotovo o Se še ni polegel odmev na fa- local o bodoči vladni formu šistične napade v Milanu, ko je Tajnik KD Forlani je v drugo nasilje v Rimu zahtevalo intervjuju izjavil, da je Pr Tokrat je šlo vsaki novi politični sPrenlymc!i levičarsko pred kongresom stranke in tu -skupno, ki je napadla stanova- proti predčasnim volitvam (s^ nje tajnika misovske sekcije v o- 30 '°ile takšne itak že ^ans,^:0 ,en krožju Primavalle. Umrla sta to). Forlani tudi m naspro dva sinova omenjenega novofa- temu, da bi Andreotti]eva v šističnega pristaša, ki sta zgore- ostala na krmilu do jeseni. ^ la ob bencinskem nočnem na- dobnega mnenja je tudi li er padu stanovanja. na stranka. • Na vsak način dve mladi žrtvi za verjetno skrajno Brezjanski bffigeskrane® prijet, sveti predmeti iiajtel siapsiksdovani LJUBLJANA, Slov. — Zadnjič smo poročali o velikem bo-goskrunstvu, katero se je zgodilo v noči cd Velikega ponedeljka na Veliki torek v božjepotni cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem. Slovenska uprava javne varnosti, kakor se imenuje sedaj v domovini policija, je že v noči od 28. na 29. a-prila 1973 izsledila storilca, 20-letnega Petra Reharja iz D. Marije v Polju pri Ljubljani. Ta se je bil tisto noč skril v božji grob brezjanske cerkve, kjer .ga cerkovnik, ko je cerkev pregledal, preden jo je imenovane noči zaklenil, ni bil Opazil. Gb preiskavi v Kranju je Re- Malo kasneje je spet na milan- 1N* Pa bo , iz. ski sodni palači eksplodirala bodoča vladna rešitev mora a bomba, okoli razbitin pa so bili haJati iz odločno demokrata ^ raztreseni listki s proslulim na- Postav’ saj bo le tako * ki pisom SAM (Squadre d’azione trditi demokracijo v država, Prav v tej sodni, pa- ^sedaj razne, še posebej lači se namreč vrši preiskava z flcne in švicarske sile, ~ omno ogrožajo. Tega se m jo zavedati zlasti socialisti, Mussolini). zasliševanji v zvezi s fašističnim ISiSiT «• zločinom preteklega meseca Milanu. ! ,'r~ _.iitild ifl Sama veriga dolgih členov — iuoibania črnih in rdečih, — ki predstav-j° ^ ^ Ija nasilne izbruhe v zelo delikatnem obdobju javnega življenja v Italiji. Ob tem se je treba vsekakor resno zamisliti. Prav gotovo je, da je podobno zaporedje tragičnih dogodkov, ki so le viden, izraz hladno preračunanega prevratniškega načrta ene ali druge skrajnosti, obenem odraz nejasnega političnega položaja v državi. Že po lanskih parlamentarnih volitvah; smo lahko zabeležili kaj malo vedno ne vedo, kam. Trenja v notranji pot o bodočih vladnih re^ jšitvah pa ne zavirajo'vzpore živahne dejavnosti v zunanji P0^ litiki. Predsednik vlade An re^ otti se je prav pred prazniki p° dal na daljše potovanje, 'ki ga y vodilo cd ZDA do Japonske-Washingtonu je imel Andr60 ^ vrsto pogovorov s predsedm Nixonom. V svojih washingtonskih P°. govorih sta Andreotti in izmenjala z ameriškimi drža glavna mnenja o svetovn6 položaju in zlasti o Srednj6' vzpodbuden porast misovskih vxhodu saJ- ie bil prav italijan' giasov in s tem okrepitev . neo-1 ski zunanji mini3ter na razih fašističnih vrst. Politični ko- pQ^Qivanjih tako v arabskih mentatorji so sicer skušali ta po- zavab v Izraelu in j6 0 rast razložiti z nekakim protest- cbvestii ameriške državnik6 nim glasom zlasti na jugu, kjer možnosti za nove regitve. ltal1' lahko skrajneži zaradi neureje- isnska državnika sta na svoj6llJ nih socialnih razmer laže riba- Potovan-ju v Ameriki tudi Pre. riio v kalnem. “ ek°' o- potovanju V rmiermi — 'j tresla z ameriškimi odgovorni Seveda je to lahko držalo le predstavniki denarne ter do neke mete, ne more pa dati nomske zadeve, obenem Pa zanesljivega in končnega odgo- udarila trdno voljo Italije za ^ vera na vprašanje: zakaj še da-1 daljevanje atlantskega zavezi1 nes, po več kot 25 letih zmage! gtva in evropeistične gradnje-^, nad fašizmom, v Italiji lahko u-J Andreotti ie nato prebil speva stranka, ki se navdihuje ob črni ideologiji in z njo združena ekstremistična gibanja? Ali ni v tem tudi krivda demokratičnega režima, ki ni znal v vseh teh letih v italijanskih množicah vzbuditi tistega zaupanja, ki bi ga po svojih idealih moral? Odgovor na to ni enostaven, lahko pa nas vprašanja nagibajo k razmišljanju. Tudi v teh vrsticah ne bomo skušali odgovoriti na te pomisleke, ogledali si bomo le možnosti za izhod iz te zagate glede na sedanje, stanje. Vsi vemo, da so poleg teh te- Havajskih otokih, 50. n0 državi Tragedije namreč, kakršna je Zeleni Jurij pričaral med nas naša vetrinjska, kulturen narod ne more pozabiti. Ta je in osta- del Bele krajine in njenega veselja ter posebnosti. Tretji raz- har povedal, da je hotel priti do! zav, vezanih na ekstremistične manifestacije in izgrede še druge, ne mnogo lažje. Pri tem imamo v mislih socialno politiko države. Zadnje čase smo sicer zabeležili vrsto pozitivnih rešitev na delovnem področju, ob obnovitvah delovnih pogodb za pol-državna in privatna podjetja. Vsekakor pa se prav v sindikal- ne za vselej naš veliki narodni j red pa je ob zvokih lepih mo-Spominski dan. i dernih melodij vzorno podal Slovenci iz Clevelanda in oko-! glasbeno-baletni prizorček na lice se na naš narodni Slovenski: besedilo Župančičeve pesmi Ci-spominski dan vsako leto zbere- ciban in čebela. Po odmoru smo mo v svetišču naše velike Ma- videli in občudovali simbolično tere na Chardonski cesti. Naš vajo: “Navzgor se širi rožmarin, veliki vladika dr. Gregorij Rož- navzdol se nagelj vije”. Otroci man nas je tu pri božji Materi 2., 4. in 5. razreda so prav dovr- ,in Materi vseh zbral prvič pred seno in doživelo podali svoj ci-Niso voljne povečati svojega prispevka za skupno obram-! 23 leti. Vedel je, da je to najlep- kel mladostnega veselja in dela denarja. Ker ga ni dobil; je odnesel s svete podobe Marije Pomagaj obe kroni, iz tabernaklja pa monštranco in ciborij s posvečenimi hostijami. Med potjo po kraji v Ljubljano je hostije vrgel v Savo, drugo pa odnesel s seboj. Policijski organi so u-kradene stvari dobili na. domu Marte E., kjer se je Rehar zadrževal. Nepoškodovane so vrnili cerkvi na Brezjah. — Med predmeti, katere so še našli vamestni organi, je bilo tudi nekaj križev, glede katerih so organi javne varnosti pozneje ugotovili, da so iz ljubljanskih cerkva. Skupno zadoščevanje za to svetoskrunsko dejanje bodo o-praviii v brezjanski cerkvi 31. majnika tl. po šmarnicah ob štirih popoldne. “Družina” ZDA, od tam pa je cdpotova ^ Japonsko, kjer se je razgovaIj^ s predsednikom vlade Tanc Sprejel ga je tudi cesar Hir° . vi tuC S tem obiskom se je zace ^ niz razgovorov, ki jih bo aua meriški predsednik v kaSI1ji j mesecih z glavnimi evrops ’ državniki ob svojem P0^°Vj*rlili v prestolnice večjih za^0 držav starega kontinenta. K. G- Varšavske želj® ^ k0„ Na. sestanku med P°ijskl?-ere' munističnim voditeljem packom in nemškim zvezniiu vu lerjem Brandtom, ki se o , a . vsal z jeseni v Bonnu, bo Poljake ga reda: februarskem glavna točka d«6 vn6' vojna odškobniu3- ^ posvetu ^ ministrov obeh držav J6 ^ položil številke na mizo. qqO nem gibanju kaže vedno bolj * zahteva odškodnino za: d ’^ji političnih jetnikov, ki s0..gkih rešeni še živi iz koncentracij ^ taborišč (okrog 450,000 ^bj0-tam pomrlo); dva in pol 111 na Poljakov, ki so bili odv6 deid Brzina je nevarna neka druga sila, ki hoče odvzeti političnim strankam pobudo iz rok in v imenu neke sindikalne enotnosti iznaša vedno bolj ostre zahteve. Marsikdaj zelo upravičeno, ne vedno pa trenutno lahko rešljive. Tu stopa na dan politika strank, še posebej onih, ki si delijo — ali so si do nedavnega delile — odgovornest za vladno loolitiko. Pisali smo že o pred-! Poljaki ne dajo toliko, logih socialnih demokratov za i simbolično gospodarsko P° s silo na delo v Nemčij°b 400,000 vojnih ujetnikov,^ ki trpeli in umirali po nemški boriščih. kakor Na denarno odškodnino, ^ so jo Nemci izplačali ^ c, iskanje novih vladnih formul in katere bremena (obresti za iskanje možne obnovitve leve sojila) naj bi nosil nemški z^aj sredine s socialisti. Prav malo ni proračun. Bonn se je °. Prekomerna brzina je vzrok prod prazniki je njih voditelj branil pogajati se s Poljaki v nekako polovico prometnih nesrečah na ameriških cestah. Tanassi že sklical prve sestanke da za to ni ne pravne iu edgovornimi strankami. litične podlage. ne Pa iz slovenskega 1 oronta II V prvi polovici maja leta 1945 ospredje lov za dolarji in snov-Se Je utaborila na Vetrinjskem nimi dobrinami. P°lju na Koroškem — kjer je zi-; gadovi slovenskih mučencev ^elka slovenstva in zibelka kr-j Ali potemtakem sploh smemo ščanstva za Slovence — velika' govoriti o sadovih slovenskih družina: slovenska narodna! mučencev? Ta mučeniška setev Vojska, družine civilistov iz vseh zori zelo počasi in nevidno; ven-sl°jev in poklicev, kot da se je dar se sadovi že opažajo. V Slo-naselil tam del slovenskega na- veniji večina Slovencev vztraja roda. v. veri za ceno res ®ila je to skupnost enako mislečih, ki so Postavili na kocko vse, bodočnost in celo eksistenco, da se redijo komunistične tiranije v last- najhujših žrtev,' Prodali se kakih 5“ ‘ 100 TstoP: velita bratska celo velik del mladine. Cerkve j ^ Pa “ zalos‘ t0 zarad' velika bratska, ^ desetletnl vsestranskij dvorane ne gre Proslavo m po- brezbožni propagandi še vedno sledcco zabavo je vodil F. polne. V domovini Slovenci zore za nebesa v trpljenju in so jim Majev V. Kopač m svetli vzori padlih mučencev ne- Ambrožič. Po čudnem nak juc- venian Credit Union”. G. Peter Čekuta je bil mojster ceremonij. Povabljeni gostje so ob igranju kanadske himne zasedli glavno mizo. Po okusni domači večerji, ki jo je napravila ga. Springer, je sledil kratek program. Posamezni govorniki dr. Čuješ, Markeš, Mauko so posegali v razvoj in zgodovino kreditnega gibanja med Slovenci v Kanadi. Čestitke so izrekli tudi ostali slavnostni gostje. Kulturni del programa je izpolnila folklorna skupina Biser, ki je izvedla dva nova slovenska ples- , .. , i na motiva. Gdč. Nežka in ga. Arhar, slavnostna govornika sta | ter g_ Lojze Qra_ i§ia¥a j TORONTO, Ont. — Slovenski j dom na Pape Ave. v Torontu je j priredil 12. maja 1873 proslavo 25-letnice prihoda prvih slovert-skih povojnih emigrantov v Kanado. Ker je večer potekel v silno prijetnem vzdušju prijateljstva, miselne sorodnosti, je prav, da ga omenimo tudi v AD. Dvorana je bila polna. Kot pravijo prireditelji, bi lahko domovini. Postavili so se| ;3VC‘'-‘i ““ -ju usode je bil del naših sovrst- P°d zaščito angleške vojske, ki, nikov poslan iz Vetrinja domov Predstavljala tisto silo, v ka-j "a se z nami’ i,S™. v smrt, dočim je nam bila usoda tero 30 bili uprti upi slovenske-, cmovme na, ^vc o 1- , naklonjena in smo šli preko §a naroda skozi vso vojno dobo. j at.Ca anJU Poza •)am0 na I oceana. Skoraj vsi uživamo v je prišlo, česar se ni nihče;110 Pres ano^ rp jenje m na i Kanadi primerno življenje in pri nadejal i Ijenje zasužnjenih rojakov vi ^ Težko pričakovani rešitelji J domovini. Vendar smo tudi tem nismo pozabili na težka leta pred selitvijo. , Kuhinja je bila v skrbnih ro- Postali izdajalci, izdali in izroči-Cerkev Marije Pomagaj ^ iwt^^to^i^l^Q^SInjuT cnerbkeveVeselkah ge. Hacetove; tudi kletarji šl° prevaranih v mučeniškoii6 pokazala živa vera in pn-Vsi, ki so ostali, so se še | Pravljenost za žtrve ne le pri boli utrdili v odločnosti, stopili! Slovencih v Torontu, ampaK tu-50 §e bliže skupaj in se v pove- di pri ostalih slovenskih rojakih po Kanadi in Združenih drza- 2anosti tako rekoč pobratili. Kliub naporom in šikanam od^ah. Se vedno je v izseljenstvu z^aj so v glavnem ostali zvesti! mnoŠ° slovenskih druzm, ki Realom, za katere je bila v0j-jmoli30 dnevno rožm venef m ska mučeniška poklana. | prejemajo mesečno svete zakra- ^ K« se je pa ta družina razse-1-entcse vedno jih je lepo ste- J ^ •rt __ TTii/-v cr\ orir*oi 11 cr>.TrjA7TT 1 P ° lila Po svetu, se je kmalu poka-'^0’ so dodali par vrst vina. več kot običajno. Žene, posebno iz New Toronta, so bile dober del v dolgih oblekah in sem in tja že pride do veljave tudi kaka štola iz kune zlatice. Tudi gospodje niso zaostajali, ni bilo smokingov sicer, pa tudi ne dolgolascev. V modo prihajajo brke in najbolj | se je postavil g. G., ki je izgle-iz Črne gore — pesem “Marija skoz’ življenje” v zahvalo in prošnjo, da nas nebeška Zavetnica vodi še nadalj-nih 25 let. Obrazi so se zresnili, ko smo pozneje z č. g. Kopačem se še enkrat spomnili nekaterih vidnejših Slovencev, ki so odšli pred nami v večno domovino: pokojni Lojze Ambrožič st., France Bolta, Stane Brunšek, .no oporo med belo vladajočo i manjšino, kot so pokazale nadomestne volitve, pri katerih je vladin kandidat zmagal v razmerju 3:1 nad kandidatom zmernejše opozicije. * Predsednik ontarijske pokrajinske vlade William Davis je izjavil, da bo plačal pokrajinski blagajni rabo vladnega letala za svoje počitniške polete v Florido, ko je to prišlo v javnost. * Povečanje obrestne mere je vzbudilo strah, da se utegne ponoviti leto 1989, ko so obresti v so ohranili spoštovanje, .. **> rahWwzi LTpVdanje1 do duhovmiov in zvestobo Cer-1 Realov, že ob 10-letnici vetrinj- kvi ter 3lh nobena proticerkve-ske tragedije je tožil člankar- na in protiduhovniška propagan-duhovnik -Trttortv r M v da ne omaje. Se vedno jim je ^ — Janez Kopač C.M. v da ne oma3e- *-B-> “da so mnogi začeli pozab-! kl3ub blagostanju vera najvec-bati na ideale, za katere'so mu-1^ dobrina, za katero so priprav-^nci dali življenje. Takole pl- ^ žrtvovati vse, tudi zivlje- Se 1- julija 1955- inie- To 50 v vellki meri sadovi “^i bi radi že videli in uživali! slovenskih mučencev, sadove s 1 o venskih mučencev.' Cim boli bomo mislili na nase fadi bi, da bi ti desettisoči, ki i slovenske m^ence in na ideale, tiohne v slovenski zemlji, že po-1 za katere 30 Padli’ tem laž3e bo' gnali seme novih kristjanov in mo vztrajali v dobrem do kon-Zavednih narodnjakov. Radi big ca- Zato Pa sedai ob desetletnici tega lepega slavja F. Žumru, L. Dolencu in F. Arharju čestitamo k izvrstno uspelemu večeru in upamo, da tudi v bodočih letih ne bomo pozabili na bivše barakarje, hlapce in služkinje! Peter Urbanc J MILE JI TORONTO, Ont. — Številke kažejo, da smo že dolgo po svetu. Poleg družinskih praznikov, ■] — KJ VIJ. J. J O.XVU V . J.VO.U.1 Ul* -- - O. ------- i ' :a bi ta novi rod, ki raste iz mu-1 slovenskih mučencev obnovimo rojstnih dni in zakonskih oblet- ^niške krvi, že osvobodil sloven- svo3 skleP in obljubo: ° zemljo in jo rešil iz vezi komunističnega suženjstva. . a setev mučencev klije in 1 tako počasi. Navidez Cel° zdi, da je zo- sploh bost se nam zamrla in da ne bo pognala sadov. Brez- z ne- zm V° veni ji divja manjšano silo dalje. Cerkev, “Kristus, čuj prisego našo: za Boga, za vero drago, gremo s tabo, Kralj mogočni, v muke, v smrt in v zmago.’’ & Že po desetih letih člankar toži, kako gre med nami v klasje komunistična propaganda. Kako . — oiiu uctije. v.eriK.ev, Komunistična propaganaa. ^ • novniki in zvesti verniki so še bi isti člankar šele potožil po Za to priliko je odbor Hranilni- nic nas čas opomni še na-to in ono pomembno'dobo v našem javnem in družabnem občestvu. Tako letos poteka 20 let poslovanja Slovenske hranilnice in posojilnice Janeza Ev. Kreka, ki je eden izmed trdnih temeljev slovenske gospodarske skupnosti v Torontu in okolici. j!* naPrej preganjani in edva-Jani v ječe. manj 28 letih, če bi v istem duhu pisal o slovenskih mučencih da- ce priredil v soboto, 5. maja, slavnostni večer z banketom in plesom v cerkveni dvorani Marije Pomagaj. Pomembnost 20-letnega jubileja so povzdignili mnogi odlični gostje: > ustanovitelj in' organizator kreditnega ttup ^ “nJ Pa so vidni sadovi te nes?! A danes je moderno, da se pra^ ‘1jS m setve v tujini. Če-1 spomin na mučence položi pod paj s 1Srn° v Vetrinju živeli sku-, težki pokrov molka. Pozablje-pep mučenci, ki so bili od- nje naj preraste odprte grobo- letih^ Pokob smo po desetih ve. Kakor da bi bilo to človeško na Vendar že začeli pozabljati i mogoče in moralno dopustno! | gibanja med Slovenci v Kanadi c; ! ea\e’ za katere so ti mučen- “Kar je bilo, je treba pozabiti,” | §■ dr. Rudolf Cujes, profesor na ^_a i življenje. pravijo nekateri, zlasti romarji Sh Francis Xavier univerzi v ^ .omunistom se je posrečilo, v rdeči raj. Ta fraza naj nas u- Antigonish, N.S., g. dr. Peter V:zeim°-Se polag°ma tudi mi na-'spava, da ne bi bili čuječi, pred Markeš, organizator in predsed-bi bj n^h°Ve§a mišlienia- Sicer | tem, kar lahko še pride. Celo to nik Hranilnice in posojilnice nek t nerazumljiv°, kako da so Xe siiši, da bi komunisti med . slovenskih župnij v Torontu, z s°db naS P°^ni ob-j vojno in po vojni ne divjali ta- J 80SP0> elani bratskih kreditnih prav do tistih, ki so v času 1 ko kruto, če ne bi bilo domo-!zvez v Torontu, člana provinci-, Franc pozdravil vse, zlasti naše ' alne vlade ga. Margaret Camp-|čč. duhovnike, gg- Časla, Kopa- čem so potem zapeli venček priljubljenih slovenskih pesmi. Po končanem uradnem, programu so plesni prostor napolnili zadovoljni rojaki in ob zvokih orkestra “Trubadurjev” preživeli o-stali del večera. Naslednjo soboto, 12. maja, smo v drugem delu mesta, v S1 o v e n s k em domu na Pape Ave., praznovali 25-letnico prihoda v Kanado. Od vseh strani so se znašli stari prijatelji iz taboriščnih let, da je v polni dvorani šumelo kot v čebelnjem panju. Veselili smo se srečnega snidenja. 25 let je precejšen kos vsake zemske poti in v teku večera smo se spomnili onih, katerih srca so se strla v trpljenju domovine, onih drugih, čigar življenjski korak se je medtem ustavil in počivajo v svobodni kanadski zemlji. Pod slovenskimi venci smo se zbirali v priljubljenem domačem prostoru. Dekleta so nam pripela žive rdeče nageljne. Vse. je zadišalo po davnih spominih;- po preteklih dogodkih, prepletenih z vsemi odtenki in elementi človeške usode. Ko smo v 1. 1947 in 1948 novi begunci začeli prihajati v Kanado, polni mladostnega optimizma in pričakovanja, je sonce stalo visoko na nebu in dobri Stvarnik je varoval slovenska ognjišča vseh teh 25 let, da danes zremo s hvaležnostjo in ponosom v preteklost. Večina je čas dobro porabila in razvila svoje zmožnosti do višine. Slovenska skupnost se je trudila v dveh župnijah v Torontu in naselbinah v vsakem večjem kanadskem mestu. Z nami so delali in se žrtvovali naši duhovniki, ki so darovali lučko vere v tujem okolju, ki še danes mrzlo in grabežljivo posega v topla domača ognjišča. V veselem snidenju so se srečali rojaki iz Windsor j a, Sud-buryja, Londona, H a m i 11 ona, i Battawe, Oshawe, Cobourga in i predvsem iz velikega Toronta, j Prireditelji, zlasti gg. Dolenc Lojze s svojo družino, Arhar , Franc z gospo Cvetko, Vovk i Stane z gospo- Mici so vložili v | pripravo večera mnogo truda in! dela. Ko smo bili vsi zbrani pri prazničnih mizah, je g. Arhar! Ivan Peterlin, Tone Ponikvar, j Kanadi bile skozi 9 mesecev za brat Ciril Verdnik. Zmolili smo! 2% , višje od onih v ZDA in so skupaj Oče naš za njihov večni | težko pritiskale na vso gospodarsko dejavnost v deželi. e V Veliki Britaniji razpravljajo o podkupovanju BBC. Družbe, ki izdajajo plošče z razne vrste glasbo, naj bi bile nudile britanskemu radiu in televiziji svoje plošče za uprabo na rednih sporedih ob posebnih nagrh- mir in se tiho spominjali vseh Slovencev in Slovenk iz taborišč, katerih pota so se stekla na kanadska pokopališča. Tako je v veseli večer padla bridka kaplja — kakor je posamezniku v življenju namerjeno veselje in žalost, tako živi, sprejema in nesi preskušnje tudi večja narodna skupnost. Sredi dvorane so se zbrali možje in z domačo pesmijo pregnali tožne misli. Orkester Karavane!, ki ga vodi g. Andrej Pahulje, je pomagal k novemu veselju. Pri mizah so znanci obnavljali stare dogodivščine in zbirali zadnje novice. Čestokrat smo tedaj slišali, da so> taka zbli-žanja in srečanja, kot je bilo 12. maja v Slovenskem domu, zaže-ijena in potrebna, da ostane med nami nepretrgana tista iskrena domača misel in vez, ki nas je ohranjala v prvih begunskih letih, ko nismo imeli drugega kot lastno življenje, Boga in Marijo Pomagaj z Brezij. Pa pojdimo korajžno na delo in mislimo na naslednje slavnostno snidenje v Torontu — morda čez eno, pet let — zagotovo! ? , *v4jj v .$.nica Resnik CLEVELAND, O, HELP WANTED, General Office WToik Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Male Help Wanted Working Foreman Excellent opportunity for good reliable individual. Must be capable of doing all setup on lathes, turret lathes and milling machine, reading all blueprints and sharpening tools or if necessary, make some cutting tools. Fringe benefits. West side. Must speak English. Call' until 9:30 p.m. including Saturday and Sunday. 351-7525 (102) Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra dah v “denarju, dekletih in po- plača in obrobne koristi. Javite lažne od vseh strani Kanadski dolar je pretekli teden v odnosu do ameriškega raste!, pa zopet padel, vzrok je bil na ameriškem, katerega trdnost je zopet prišla v dvom, ko je cena zlata poskočila na $100 za unčo. Škodljiva je bila tudi govorica, da utegne Zvezna republika Nemčija povečati vrednost marke, da bi na ta način zavrla inflacijo, ki gre tudi Nemcem hudo na živce. * Rodezijska vlada ima še trd- utitin’ K1 130 v času - ko kruto, Prvih 3 lcne revolucije stali vjbrancev. To je isto, kot če bi j in n* Vr3tah na braniku verskih' rekli, da -v prvih časih krščan-!bell in John Yaremko, mestni j ča, dr. Ambrožiča in profesorja! srno ar°dnih svetinL Prav takolstva ne bi. bilo preganjanja! cdbornik William Bojtchuk, po-; Jožeta Plevnika S J, ki so vsi ve-1 hov°n?Cel1 pozabl3ati na čast du-! kristjanov, če ne ibi bilo knst-; slovodji obeh hranilnic*,g. Janez| terani slovenske imigracije vj tj j o p"0V’ ki Rh komunisti bla- janev. Po tej skrivinčeni logiki! Senica in Božo Košir, z gespe-1 Kanadi. Ga. Hacetova se je s po- i sami 0t zl°čince, pomagamo še so bili torej kristjani krivi pre-! ma> odborniki, naši zdravniki, g. močjo - Dolenčeve mame in de-j Pa or!;,emvti dobro ime. Znamo garij an j a in leta 1945 so bili po-: dr- Porovne, z gospo, g. inž. klet odlikovala z izborno večer-i ki Sodrav!ževati tiste duhovnike, šteni protikomunistični Sloven- Bratina in ga. dr. Bratina, g. in jo in spet dokazala, da je ena Vernu ^ 1Zneverili svojemu pra- ci s svojo razoroženo in izdano' Ša- dr- Mihič-Praprotnikova, na-, največjih kuharskih umetnic v, Vedn 'Uh0VniŠkemu Poslanstvu- vojsko krivi, da so jih komuni-;ši čč. duhovniki, gg. dr. Am-j Torontu. Na povabilo g. Arhar-1 ° 'ooli so hrar,Q 1-U4; ! ! brožič, Kopač, Zrnec, Jeretina,' ja je začel večer z molitvijo sta-i Se, ki rj so jih brane tiste khji-! sti poklali. brezbožnih'1 'iZdaia^° slovsnski; Kaj ko bi si za letošnji slo-j Balažič, Turk in mnogi drugi|rosta slovenskih duhovnikov’ knji §e; ki medtem ko one venski Vernih duš dan sprašali iavni slovenski delavci. i g. Časi. Po slavnostnem obedu! dogodkov prikazu.iej° resnične: vest in bi 'temeljito premislili: | G- Vilko Čekuta je uredil d vo-i je stopil k zvočniku č. g. Kopač: in .. ~.e komunistične revoluci-1 Kaj in kako smo mislili nekoč'rano slavnosti primerno. Pod in v kratkih obrisih podal 25-j ^Vonaratn^-’ nekateri^ o komunizmu in o protikomuni- to so ,VS‘,enca odklanjajo. Vse stični borbi in kako ravnamo znamenja, strop je razpel tri dežnike v na-1 letno zgodovino povojnih nase-rodnih barvah. Dežnik je simbol ijencev, našteval vidna zname-ki k'°munf7“en;,a’ ki kažejo, da j danes. Če ni skladja med nek-j zaščite, ki jo dajejo kreditne nja naše navzočnosti v Kanadi, g&nda S 1Cna brezb°zna propa-! danjim in današnjim misije-1 zveze- Kad mizami, pogrnjenimi! kakor so cerkve, dvorane, pri-j v°haseR-e Ze tudi med nami n°-j njem, in če danes ravnamo in se i z rdečimi prti in okrašenimi s stave, denarni zavodi in mnoga kve, mo^'1 V klas3e- Obisk cer-j obnašamo tako, kot bi se leta | svežimi nageljni, s0 velike bele podjetja polna slovenske gospo-in meSevUteV SV’ rozne6a venca11945 ne obnašali, potem je ne-' številke na stenah spominjale darske dejavnosti- Čestitkam č. sv-_ rožnega venca ! 1945 ne obnašali, Centov Cn° pre‘,'emanie zakra- kje nekaj narobe. Ali smo"bili v; 20-letnice. Dekleta so vsakemu g- Kopača se je pridružil še pro-1 Zato n ,Vedn° bolj opuščamo.! zmoti na Vetrinjskem polju ali' gcstu PriPela slovensko zasta- fesor Ambrožič. - Po dvorani je’ vera peša in stopa v pa smo v zmoti danes! vico z zlatim napisom “20 Slo- zadonela priljubljena Marijina i ŽENSKO UVELJAVLJANJE -Mrs. M. Wood pri poslu v London Stock Exchange, prva ženska v preko 170 letih obstoja te ustanove. čitniških potovanjih”. * Kanadski izvoz v aprilu je dosegel 1.97 bilijona dolarjev in je bil za 29.2% večji od onega v lanskem aprilu. * Kvibeška pokrajinska vlada se razgovarja s predstavniki Savdske Arabije o neposredni investiciji te za gradnjo oljnih naprav v Quebecu. * Kanadski in indonezijski zastopniki Mednarodne nadzorne komisije za Južni Vietnam so pretekli teden ugotovili, da so prišle na področje Južnega Vietnama, ki je pod nadzorom rdečih, sveže vojaške sile iz Severnega Vietnama, kar je v odprtem nasprotju z določili pariškega dogovora. * Francoska vlada je izjavila, da ne prizna pristojnosti Mednarodnega sodišča v Haagu o vprašanjih francoske narodne obrambe. Gre za pritožbo Avstralije in Nove Zelandije proti napovedanim francoskim jedrskim preskusom v Polineziji (na južnem Pacifiku). * Kanada je v marcu zmanjšala svoje zaloge .pšenice za novih 35.4 milijonov mernikov. Od lanskega avgusta jo je prodala v tujino skupno 377.6 milijonov mernikov. se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) Help Wanted Male TWO MEN WANTED one as a houseman, one as a pot washer. Private club in Eastern suburb. Salary, plus room and board. Must live in. Call the manager at 423-4414. (101) Help Wanted — Female Iščemo pomočnico ki bi oskrbovala dom in otroke po 5 dni na teden. Kličite 449-0137 po 6. uri zvečer ali 289-8102 podnevi. (104) MALI OGLASI • V najem Trisobna hišica, sama zase, se odda, ima gorko vodo in furnez pozimi, poleti pa hladno, starejši ženski ali moškemu. Kličite 431-9542 (103) Ženska enakost doživela poraz v državi Missouri JEFFERSON CITY, Mo. — Poslanska zbornica je z 81:0 odklonila pretekli teden predlog dopolnila zvezni ustavi o ženski enakopravnosti. Že preje je bil predlog odklonjen tudi v senatnem pravosodnem odboru. Doslej je bilo to dopolnilo sprejeto v 30 državah unije, predno bo postalo del ustave, ga mora potrditi še vsaj 8 državnih zakonodaj. Pravijo, da ni se gotovo, če bo to sploh mogoče doseči. CLEVELAND, O. Help Wanted Male or F emale Šivalni stroj Strojniki izkušeni na električno silo dobijo delo v tovarni ženskih plašč. Dobra plača od kosa. Pridite osebno, od 8. ure zjutraj do 11:30 opoldne ali od 1. ure do 3:30 popoldan. PKINTZ-BIEDERMAN CO. 2230 Superior Ave. (102) Naprodaj Lepa, čista, 2-družinska zidana hiša, 11 let stara, garaža za 2 kare, preproge, alum, nadoknice. Kličite LAURICH REALTY 481-1313 (x) Naprodaj kompletno opremo za tri sobe; tudi peč, refrigerator, bleka in črepinje, na 1158 Norwood Rd. 431-5572 , (2224,25 maj) For Sale Strongsville mini-farm. Need some room?For kids, horse, trucks. 3 acres; barn; swimming pool. 4 bedroom farm house. $39,900. — 9461 Webster Rd. -(103) Naprodaj Dvodružinska hiša na Hunt-mere Ave., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (107) Lastnik prodaja Prijazen bungalow, blizu E. 185 St. 2 spalnice spodaj, polna klet, v lepem stanju, dvorišče. 261-2561 (104) JAVNA DRAŽBA v Aurora, Ohio, vsaka sredo in nedeljo od 9. do 5. ure. na zelenjavi in rastlini. Vsakovrstne cvetlice, na Rt. 43, Aurora, Ohio. 673-7027 — (8,15,22,29 maj) Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko,, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN “In njega ni sram, da mene objame in svojo sestro, ko se vrne iz objema te ženske! Sedaj pa še reci, da podedovanje ni nič. Vzgojen kakor je po tvojem vzoru z vso ljubeznijo, moral bi sramu prebledeti, če bi se le spomnil Mejan-a.” “On o tem ni ničesar vedel,” prekine jo Albert z živahnim glasom, ki je pričel, da je pri tem velevažnem razgovoru zanj najbolj občutljiva točka ona, katero je soproga ravnokar omenila. “Ne, on ni ničesar vedel. Da mu je ta ženska mogla to zamolčati, to licemerstvo jo obsoja. Še le jaz sem mu omenil ime tega Mejan-a, njegovo zvezo z Mil. Planat, otroka, sploh vse. Ob tej nenadoma razkrinkani sramoti je on obupno zdivjal in čul sem besede iz njegovih ust, katerih bi ne bil nikoli pričakoval. Toda bolj mi je milo, da se je pokazal divjega, kakor če bi se bil pokazal nizkotnega. O tem tudi nisem prav nič dvomil. Odkar sem zvedel, kedo da je ta Berthe Planat, prepričan sem bil, da Lucien o vsem tem ni nič vedel. To je bil tem večji razlog hitro delati ter ga čimpreje odtegniti taki nevarni zvezi. Samo če mu resnico povem, bo zadostovalo. Zato sem se odločil mu vse natanko razložiti. Uvaževal sem, da mi bo, ako on o tem po mojem prepričanju ničesar ne ve; treba hude kirugične operacije ter da ga ozdravim le z mukami. Jedno sredstvo sta mi narekovali sočutje in modrost, da naj imam pripravljeno. Za take strasti poznam samo eno: V stran! Treba, da Lucien zapusti Pariz za nekaj časa. Uprav slučajno sem zvedel te dni, da kmalu odpotuje moj tovariš De-laitre, ker je baje zelo izmučen. Zaprosil je dopusta in upravni svet ga pošlje v Ameriko, Japan, Indijo in Egipt, da tam mimo-gredoč pregleda naše podružnice. Treba mu bo koga, ki bi mu bil bolj tovariš nego tajnik. To je lepa prilika; zato sem z Delaitrom govoril o Lucienu in bil je vesel tega poročila. Treba j torej samo govoriti še z Lucie-i nem. Mislil sem si, da bo bolje, najprej pridobiti ga za potovanje, preden bi kaj ž njim govoril o Mile Planat. Če se odloči, za- i 1 | radi lepe prilike za potovanje, j bo to predvsem znamenje, da ni | tako hudo, kakor sem si jaz mi-! slil. S tem se odsoten pozdravi, ; ne da bi bilo meni treba v živo j razsekati njegovih iluzij. Ako pa odkloni, tedaj imam tukaj i vzrok prijeti ga in vprašati zakaj; takoj bi mu vse povedal, kar vem o njegovih razmerah.— Tako sem tudi storil. Danes zjutraj sem se mudil pred vrati, ko je imel priti iz hiše. Prosil sem ga, naj pride v mojo pisarno ob pol eni uri, ker se moram ž njim razgovoriti o važni zadevi. Videl sem, da se mu je zdelo čudno, zakaj ga kličem v pisarno. Pojasnil sem mu pa, da dopoldne doma nimam prav nič časa ter da želim, da ostane ta razgovor samo med nama. V pisarno pa sem ga prav za prav hotel imeti zato, ker je imel Delaitre svojo sobo poleg mene, ter bi ju po potrebi takoj seznanil, in bi se takoj popolno določno dogovorila. Toda Lucien ni šel na ta led, iz njegovih očij sem spoznal, da je vedel kaj hočem. Pri zajutrku ga zopet ni bilo. Sklepal sem, da je šel v rue Racine, da se tam posvetuje o tem s svojo sokriv-ko. . . Ko pridem v svojo pisarno, ga že najdem tam. Razgo-varjala sva se: on dostojno a previdno, jaz ljubeznivo in mo-! dro, kakor je bila to zadnje leto j najina navada. (Dalje prihodnjič) ničar, Frank Jenko; športni Refe- SLOVENSKI NARODNI DOM predsednik Louis Vidovec, tajnica rent, Peter Lragar; nadzorni Odbor: j NA ST. CLAIR A VE. j Steffie Koncilja, 15611 Saranac Frank Hren, Milan Jajec, Tone Šte- j Predsednik Eddie Kenik, podpred Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony pec. j sednik Louis Fink, tajnik Frank j y e r a k zapisnikarica Frances Seje vsak prvi ponedeljek | Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka j Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav- v mesecu ob osmih zvečer v Sloven- J Josephine Stwan, zapisnikarica \ šin> Antonija Meklan, Kristina Ko- škem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Ella Samanich, Predsednica; An- j torek v mesecu v sobi nasproti thony Simčič, Podpredsednik; Pau-1 urada S.N.D. Začetek ob 8 uri line Stepic, Blagajničarka; Mary j zvečer. Estanik, Zapisnikar ca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Esta- j nik, Anthony Simčič, Marie Zeitz, i KLUB DRUŠTEV AJC NA UECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, pod- vach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds j John T’-oha, tajnik Stanley Pockar Emil in Helen Ewolski, Oskrbnika. Predsednik Harry ueceuc po -: TgL 732_S662j biagajnik William Seje vsaki tretji petek V mesecu ! PredsednlK J036!311. K10p0.V1CLt it 3 ; -rorvLuikar Pav Bradač. Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. > in blag. Jo Ann Milavec, 23891 Glen- i Frank, zepisnikar Ray Bradač brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.:' Nadzorni odbor. Louis Sajovic, 531-7419; zapisnikarca Ann Mrak;; Preds. John Hrovat, A! Sadan Gos-nadzorni odbor: Josephine Papes, ff. odbor: Ed Leskovec, Preds Anton Mrak, Frank Šajn. Seje za 1. Aa%mz’ “ Kozlevčar. Di- 1972 prvi ponedeljek vsak drugi, rektorji: Joseph Petne, Jr., Richard • feb. anr jun. avg. okt. dec.,'-sterle> Steve Kasunlc> JosePh Ku‘ Blatnik, zapisnkarica Josephine [v American Yugoslav Centru na ;3ar- ypravmkT ^ C ar- Zakrajsek, dopis, tajnik Dan Pav-! Recher Ave., cb 7:30 uri zvečer, - le? S arLnan Te^ °31-9309- HlsmK‘ sek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary KE 1-9303. i Joseph Petne, Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki!---------------------------------------- j Seja je vsa. o rejo sun.o \ - drugi mesec. j KLUB LJUBU A NA 1 seču ob 8 uri zvečer v SDD na —___________________________________ Predsednik Anton Meklan, pod- Recher Ave. FEDERACIJA SLOVENSKIH NAROBNIH DOMOV . Predsednik Edward Škufca, podpred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry mesec OB OBLETNICAH SMRTI NAŠIH LJUBLJENIH ČLANOV NAŠE DRUŽINE SE S ŽALOSTJO, LJUBEZNIJO IN HVALEŽNOSTJO SPOMINJAMO NAŠEGA BRATA FERDINANDA ŽELE tsgg NAŠE MATERE T1SIEIE IllE NAŠEGA OČETA Mmm žsle rojen 30. maja 1896 umrl 15. februarja 1919 NAŠEGA BRATA AV6BSTA ŽILI Imenik raznih društev s E i. g Matija Hočevar; odborniki: Milena Dolinar, Mojca Slak, Helen Skubic, Janez Tominc, Lojze Mohar, Andrej Kokal in Franc Kovačič; pevovodja inž. Franček Gorenšek. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103. Društva IMajsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak. slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maše .v cerkveni dvorani. Pevska diruštva GLAS ECE NA MATICA Predsednik Frank Bradach, prva podpreds. Ivtx.ka Majer, druga podpreds. Marie ; Shaver, tajnica Eileen Ivančič, 386 High Tee St., Willo-wick, O. 4,4094, blagajnik Robert Klancher, nadzorniki: Josephine Bradach, Moliie Frank, Carolyn Budart. Garderoba: Marie Shaver, Mary Batis. Glasbeni arhiv: Moliie Frank, Marie Babbitt. Mojstri odra: Frank Ivančič, Joe Novak, William Mehaffey. Poročevalci: Josephine Mišic, Moliie Frank, Robert Klancher. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vajre so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Marija Sekne, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 Str., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik Frank Lovšin, arhivar Franc Sever, nadzornika Ivan Jakomin in PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-blagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Betty Rotar, Arhi-varke: Mary Pečjak, Jennie Primc, Florence Unetič. Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tib j ash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Marge Koss, Mary Dolšak, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tib j ash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske,vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. Oramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik, Lojze Mohar; podpredsednik, Mojca Slak; tajnik, Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. tel. 681-7279; blagajnik, Matija Hočevar; zapisnikarica, Milena Dolinar; programski odbor: Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan. Hauptman, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar; oderski Mojstri Janez Kosmač, Frank Jenko, Milan Zajec, arhivar, Srečko Gaser, bara, August Dragar; kuhinja, Zofi Malovrh, Marjanca Dragar; reditelj, Stane Krulc; knjiž- rojena 15. oktobra 1884 umrla 27. aprila 1947 NAŠEGA BRATA ' 11111 ŽELE rejen 23. junija 1910 umrl 22. oktobra 1918 Lepi spomini, so na vas, na prijazni vaš rasmeh, na besede ljubeznive, ki imeli ste jih do vseh. rojen 8. marca 1887 umrl 22. maja 1953 NAŠEGA BRATA IN SOPROGA Lili ŽELI rojen 11. avgusta 1906 umrl 12. julija 1934 rojen 10. junija 1908 umrl 18. aprila 1964 In loving membry they live in our hearts forever. Žalujoči: OTROCI, BRATJE IN SESTRE, SOPROGA, SNAHE in ZETJE, VNUKI -in VNUKINJE, PRAVNUKI in PRAVNUKINJE. Cleveland, Ohio 22. maja 1973. TRI RAZLIČNE VESOLJSKE OBLEKE ■— Astronavti za vesoljski laboratorij imajo tri vrste oblek. Na levi je običajna obleka, napolnjena z zrakom in z vso opremo; v sredi je obleka s posebno prevleko za varovanje primerne toplote in zaščito pred morebitnim prahom; na desni obleka za delo izven veso Ijske ladje. SLOVENSKI DOM 15S10 Holmes Ave. Častni predsednik, John Habat; predsednik, Edward Kocin; podpredsednik, John Habat; tajnik, Frank Koncilja; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar, Dan Pavšek, Sr.; nadzerniki: Cyril Štepec, Mary O’Kicki, Tony Medveš; Gospodarski odbor, Adolph Kocin, Eugene March, Al Marn; Odborniki, Anton Nemec, Dan Pavšek, Jr., Ed Grosel, John Jevnikar; Upravnik, John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 7:30 p.m. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorniki: Frank Videmsek, Jennie Marolt, Tony Sturm. Gospodarski odbor: Charles Starman, Frank Videmsek, David Uchel-vich. Upravni odbor: John Prince, Doma Devlin, John Cech. Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer ali po dogovoru. Telefon: 481-5378 ali 261-2718. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Bozich; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Mary Dolšak, Bertha Dovgan and Mary Bozick. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY IN OUR AIR-CONDITIONED DINING ROOM. zapisnikar Anton Perušek, nadz niki Frank Urbančič, Al ^aV1jhor Anton Kaplan, gospodarski o John Semich, Millie ■k3pn°S’rna.. Al Glavic, veselični odbor Al vic, Antonia Stokar, Am nan. Joseph Habjan, Marty Jeric, nika, Andrew Rezin ml., in n0 K Seje Cvsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpre Josephine Henikman, zapisrukalY_ Marica Lokar, tajnica čarka Mary Ster, nadzornice C tine Kovach, Anna Kutcher Danica Hrvatin. Ribe in drugo petkih od 11. ure naprej. ob SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ ‘‘BARAGOV DOM”, 6304 St. L * Predsednik Joseph Nem^-podpredsednik: Frank Grdina, nik; Janez Ovsenik, 7505 Corn Ave. blagajnik; Janez B£ez”BoVa upravnik: Jakob Žakelj; ,a{ jgar: i prosveta: Frank Cerar; ^ i Lojze Bajc; pravni zastopnik. -. jmund Turk; odborniki: Stanko g mar, Franc Sleme, Jože Starič, ^ Tominec, Tony Škrl, Franc K-a ^ — Dom ima prostore za j prireditve. Telefon: 361-5926 432-0142. __________ SLOVENSKA PRISTAVA ! Predsednik: Mate Resman, ! predsednik: Jože Leben; j Vidko Sleme, 29024 Eddy Rd;’ ai. (loughby Hills, O. 944-74! 6. Blagiki; ničarka: ga. Berta Lobe; Odb ^ Jože Kristam, Valentin Ka Lojze Lončar, Frank Lovšin, .j;e Petrič, Frank Bajc, Ivan Rus, nC Podržaj, Ivan. Hočevar, trren, Rupnik, Vida Rupnik/ Lenka^ J ^ Stanko Pristan, Jimmy SlaPnl Vili Zadnikar. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6137 St. Ciatr Ave. Moj stan naslov: Moj novi naslov: Cleveland. Ohio 44103 MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRMNOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 SRDINGVA TRGOVINA S POHIŠTVO* 15301 Waterloo Road 531-1235 J K S K J AKMKi SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke P* takoj po rojstvu. •wladifl®’ » izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za m11* * posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 » za odrasle člane bolniško podporo » članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnita o tajniku ali tajnici v vaši okolico izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. mit* AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J-) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ic®) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO .. DRŽAVA CODE