List 36. Tečaj XLIII arske i/* i i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. po V • r V Ijubljani 9. septembra 1885. Obseg: Najpripravnejša in najpreprostejša gnojišča novice. Trije dobri sveti. Naši dopisi. Zemlje- in narodopisni obrazi Novičar. Nemci in Čehi Mnogo\ rstn Gospodarske stvari. Najpripravnejša in najpriprostejša gnojišča r. «n y 4 -i t i Pl 4 t. &&4. 7 / i ? M i t v ^m* Skušnja vseh časov in dežel nas uči, da najrcdo- ker je to, kar po tej poti gre v zgubo, večidel veliko vitnejša zemlja opeša in oslabi, ako mora vedno roditi, ne prejme pa nič ne. več vredno kakor to, kar ostane. II. Koliko bodi gnojišče, kakošno njegovo dno kakosne stene njegove? Od zemlje dan za dnevom čedalje več zahtevamo, in to iz dveh vzrokov: prvič zato, ker je čedalje več ljudi, ki toraj tudi čedalje več potrebujejo živeža, in drugič zato, ker je obdelane zemlje čedalje manj, številu živine, ki jo redi kmetovalec. Na vsak način kajti čedalje več se je potrebuje in jemlje za stavbe, bodi gnojišče toliko, da visokost gnojaega kupa v Velikost ali obseg gnojišča naj se vselej ravna po ceste, železnice in druga pota. Da gnoj zemlji povračoje snovi, katera žita in drugi sadeži izpivajo iz nje, to je vsakemu znano, zato vidimo, da vsi kmetovalci gnojijo svojo zemljo. Tudi njem nikdar ne preseže poldrugi meter. Natanka površina gnojišča se izračuni tako-le: Da meter visok, treba se gnoj spravi na gnojni kup, l1/ «2 je 4 štirjaš metre za j^noj enega konja, vola ali krave to je znano, da gnoj pospešuje rast in da se živina, in o 34 štirjaške metre za gnoj ene ovce. Te številke katera dobiva obilo in dotične krme, krepi in debeli; pomnoži s številko konj, govedi in ovac, ki jih rediš nasproti pa medli in hujša ona, ki dobiva malo in to netečne krme. te pomnožke seštej, in znesek ti f Naši kmetovalci, če jih izvzamemo nekoliko, ki si leta gnoi • 1 • j • 1 • t ' 1 m i J ' O J pa metre, kolikor jih kaže štirjaške mora meriti tvoje gnojišče za vsega morejo kupiti umeten ali mineraličen gnoj, morajo gnojiti s tekočimi in trdimi živalskimi in človeškimi iz- ščajo gnojnice in ^gnojišča, pa tudi da se voda Dno in stene gnojišča naj bodo take, da ne spi- 1z mečki. Navadni ali gnoj iz hlevov so trdi ali tekoči živinski izmečki z nastilom vred. Njegova moč je jako različna in to po krmi, soli in nastilu, kakor tudi po zemlje ne more stekati v gnojišče. lil. Kam se napelje odtekajoča gnojnica načinu, po katerem se ravna ž njim. Gnoj, kateremu se ne pridene nič nastila, je najboljše precej rabiti; gnoj zmešan z nastilom mora pa manj ali dalj časa tednov do 3 mesece) ležati, da malo zavre (se- gnjije), da se nastilo (slama, listje, zrezki razmoči in porujavi, da je videti masten in da se različne tvarine Tekoče izmečke iz hleva po majhnem vodovodu (kanalu) odpelji v jamo. Kapnico pa nabiraj v jamo, napravljeno na takem kraji, s katerega ž njo lahko, kedar hočeš, v gnojišču poškropiš ves gnoj. To storiš s priprosto narejeno gnojniško pumpo. nekoliko zenačijo j kajti tak gnoj se v zemlji naglo IV. Kako je dobro gnojišče napravljeno. Gnojišče nikar ne bodi le kraj, kamor na kup spremeni v one razvezljive in gazove snovi, ki so rastlinam živež. Da se te premembe zgode, treba je vso nesnago, blato, gospodarske zmečke, smeti itd manj ali več časa ali zato, ker je nastilo uže samo ampak ono bodi tako, da se v njem zbira in dela j po sebi več ali manj razvezljivo, ali zato, ker je več ali manj ugoden letni čas in kraj, ki je ali v dolini ali visoki gori močno gnojilo Kako povedati naj se napravi gnojišče, to hočemo natanko n prav tako bodi izgled, po katerem si na- Da se gnoj tako vdtla in da se ga pogubi kar pravi gnojišče, ako hočeš, da prejm d najmanj mogoče, treba je primernega gnojišča; ker pa pomoč, ki jo je c. kr. ministerstvo poljedelstva do naši kmetovalci še vedno prav malo razumno z gno- volilo za gnojišča delajo in je malo kje po deželi najti kako ]em umno gnojišče, povabilo je si. c. kr. kmetijsko mini- imeti površino, pi Najprej si izberi ugoden kraj za gnojišče (ki moi številu živine, kakor je bilo sterstvo z odlokom iz dne 18. avgusta t. 1., št. 8749, JL 1X1 VJ fX V | X »J111V/ ^ ^/A -1 » •• v»--*---- 7 —------j --- uže razloženo), potem ondi izkoplji jamo 40 do 70 cen c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani, da ona objavi v timetrov globoko, in sicer tako, da bode dno tje, kj svojih uradnih listih načrt in članek o pravilnem gno- misliš napraviti jamo za gnojnico, viselo 3 centimeti jišči, na podlagi česar dalo bode imenovano minister- na 1 meter. Da se bode gnojnica lože odtekala, 15 centimetro ali opek, da v stvo premije tistim gospodarjem, ki bodo svoje gno- sredi proti gnojn^čni jami izkoplj iišče po teh predpisih uravnali. zemlje. Na dno položi tlak Kako se primerna gnojišča napravljajo in kako je ne bode spusčalo gnojn _______1 • __# A 1 V 1 « • ^ A # A ______1 1 ___ __ kamna Gnojišče obzidaj z zido ti treba ravnati vorih na naslednja vprašanja z gnojem, to hočemo povedati v odgo- 60 centimeti do 1 metra visokim dobro je, da ti1 iV . Kje naj bode gnojišče? Pred vsem mora gnojni kup na dvorišču imeti dve lastnosti: prvič gnojni kup naj ne skruni dvora, am- pak bodi mu kinč > drugič gnojni kup bodi tak i da to za zidom krog in krog trdno zatlačiš gline ali ilovice. Na sprednji ali vhodni strani izkoplji jarek (graben), da se va-nj steka in po njem odteka dežnica, snežn:ca ali kaka druga voda. Tik strani, kamor dno najbolj visi (ali v sredi ali v katerem kotu, kakor je treba), izkoplje jamo, 2 metra se gnoj v njem razkroji tako, da dobimo podelan je masten, nekoliko vlažen in kratek gnoj. Gnojišče bodi blizo in na senčni strani hleva; lahko naj se do njega in od njega z vozom hodi; ono ne sme biti pod kapom, pa tudi na takem kraji ne da bi se kakošna druga voda stekala va-nje dolgo metra oko 2 metra globoko, njeno dno > Gnojišče mora na senčni strani biti zato, da solnce ne prepeka in ne suši na vrhu ležečega gnoja, kajti tak gnoj ne segnjije in ne preprhne, nasproti se pa spodnji gnoj tako razgreje, da ga mnogo zgori. Kapnica in vsaka voda, ki od drugod priteka, in stene obzidaj ter rabi cementno malto; najtrdnejše, najcenejše in najboljše se pa obzida s petonom (pet m obstoji iz cementnega apna in drobno stolčenega kamenja); na ta zid položi lesen oklep, katerega pokrij z deskami. Kako se naredi najpripravniše gnojišče pokazati dva izgleda v podobah. i hočemo Prvi izgled. mora se pa od gnojišča odvračati zato, da gnoja ne da se po nepotrebnem ne naredi preveč gnoj- delj časa dežuje, odteče in seboj odnese mnogo tekočega gnojila. To pa je velika škoda spere, m nice, ki lahko, ako a j jama Podoba Od plani spredaj pri c dno polagoma nazaj proti visi skoro 6 centim. na meter; pri e je gnojnična v katero se lahko vdene pumpa; od levega in -» desnega kraja dno visi proti jami sredi je hodišče metra široko, katero gnojišče prav za prav deli v nom dober zlasti za mrzlo in trdo zemljo; žitnim pleme- , zlasti v rahlji zemlji in celo sam pa je škodljiv* Goveji gnoj se le počasi razvezuje, daje malo amo-z opeko, iz hleva napeljan v gnojniščno jamo, njegovo nijaka in gorkote, ima izmed vseh gnojev največ vlage dno je pomosteno(s tlakom), gnojnična jama obzidana, (mokrote) v sebi ter je po vseh skušnjah rastlinam in dva razdelka; zadej pri d je pokrit jarek kanal, zidan in gnojišče ob treh straneh, namreč zadej, na levo m trtam najkoristnej desno obzidano z nizkim zidom iz kamena ali opeke spredej pa jarek (graben), ki odpeljava dežnico. > Svinjski gnoj razvezuje se jako počasi ter ne daje niti mnogo gorkote niti ima mnogo amonijaka Podoba 2. kaže prerez po dolgosti zadej, in v sebi Ovčj in kozji gnoj ima izmed vseh gnojev v sebi Podoba poprečni prerez v sredi. Drugi izgled. Podoba največ amonijaka, zato je najbolje, da se ž njim gnoji takim rastlinam, ki za vspešno rast potrebujejo mnogo gnjilca, na pr. korenstvo, okopavine sploh in oljnate rastline. oziru rabe gnoja je pred vsem gledati na to, kakošna je zemlja, ki se ima gnojiti. , ki ima v svojih njivah in senožetih in težko, mora na vsak način Kmetovalec lič emljo, lahko Ako se ti gnojišče, napravljeno po prvem izgledu, konjski gnoj ločiti od govejega ter na njive s težko , mrzlo zemljo izvoziti več vročega konjske ne zdi ugodno, lahko si izbereš drugi izgled in gnojišče narediš po podobi 4. trdo gnoja, govejega pa na lahko, rahlo m peščeno zemljo Ona pred oči stavi črtež v štirjaku (kvadratu). Kmetovalcu pa, ki ima na svojem polji enako zemljo toraj ali samo težko ali samo lahko Zemlja se izkoplje tako, da dno od vseh štirih strani proti sredi visi 6 centimetrov na meter; v sredi pa ivaam ua, v^ ^ je štirjaška ali okrogla gnojnična jama z gnojnično ako hoče, da zboljša svojo i kakor da ves 2*noj zmeša ? ne ostane nič Toda on mora pumpo, okoli 1 štirjaški meter velika; od ene strani vsak kmetovalec emljo j in to morda hoče je pokrit jarek (kanali c iz hleva napeljan v gnojnično prileže z gnojem ravnati tako, da se tudi jamo. peljuje Krog gnojišča (a, b) je jarek (graben) , da od- On j emlji ki ima na pr. samo težak svet mora si pre jama zidana. dežnico Dno je pomosteno s tlakom, gnojnična skrbeti bolj rahlega slamnatega gnoja, toraj ne sme skopovati z nastiiom ter ne pustiti, da bi mu gnoj kaže poprečni prerez Podiba 5. tega gnojišča. na gnojišču ležal dotle, da se mu popolnoma zmasti Kdor pa mora samo ahlo ml j ukvarjati se > ta Gnoj se najprej navozi na prvi, potem na drugi in potem na tretji razdelek. Med tem, ko se gnoj najboljše stori, ako pusti, da se mu gnoj prav zmasti ali Gnoj na njive pred oranjem. Cele tedne čez zimo in še celo v majhnih kupčekih gnoj vozi na četrti razdelek, rabi se oni, ki je na prvem pustiti ležati na njivi je velika napaka. Ce so gospo- razdelku in tako en oddelek vedno prazen ostane. darske razmere take, da mora gnoj prej izvožen biti obojem izglednem gnojišču v gnojnični jami na njivo, izvozi ga na velik kup, katerega pa potem stoji lahko prenesljiva pumpa, s katero se gnojnica na debelo pokrij z zemljo. kviško goni, da se ž njo ali poliva gnojni kup (to se Gnoj 5 do 8 centimetrov globoko podoravaj ter da storiti tudi z napeljanimi žlebovi) ali da se T P je o d v č , izvleče v gnojnične sode > kar v katerih se ; skrbi, da ti ves pride v zemljo. Gnoj, .ki povsod gleda iz emlj ali sem ter leži na rahli prsti, priča je koj izvozi. slabega gospodarstva in zanikernega kmetovalca Gnoj ki se v nizkih tružicalr izvozi iz hleva, mora se le*a na lego 2 metra visoko skrbno razgrneti m dobro potlačiti. Med lege 30 centimetrov visoke naj ker se ne z se natrese zemlje za dlan na debelo, njo zvežejo hlapljive snovi, ampak se tudi nerazvez-Ijivi delci zemlje razvežejo in postanejo mineraMčen Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar osla v. o- noi. Kjer je mavec (gipš) po ce^i dobiti, kakor na pr. na Gorenjskem, ondi je velike koristi, če se gnoj nekoliko potrese ž njim, ker veže (pridržuje) amonijak > čegar hlapenje se razodeva jako važen živež rastlinam po skelečem svojem duhu (smradu). Neprecenljive ko- risti je mavec tudi, če se potresa v smrdljivih hlevih. Ce hočeš da iz gnoji "'ne jame ne uide prav niošeji kahirski. Po nekaterih muhamedanskih deželah ne sme noben nemuhamedanec stopiti v poglavitniše inoše]e, in gorje njemu, ki bi se predrznil; celo smrtna kazen je zadela Egiptu to ne velja dan Kahiri more tujec brez strahu, sitnosti in ? svoje dni takega predrznika. nič tečnega gnojila, treba je, da <»d č^sa do časa va-njo vržeš nekoliko ali v prah stolčenega mavca ali stanj-šine žeplene kisline ali železnega (zelenega) vitrijola. danes več. over iti v slehrno mošejo. kajti Mehemed-Ali bil bi svoje clni zelo ostro kaznoval slehrnega inoslema. ki bi se bil pre Irznil Franku, to je, Evroi ejcu, braniti vstop, ali ga 5 kakor si bodi, S tem je ovrt sicer zunanji fana- Sklep. Naj odgovorimo še na to-le vprašanje: „Ali naj po orijen tizem, ali notranji gnjev še vedno tir v starih moslemih. Pravoverni moslemi pisano pogledujejo franka, če tudi in opravljenega, kedar stopi v mošejo se konjski in goveji gnoj vkup a j mečeta na si jo ogleduje. Dosti potov se primeri, da ta ali oni gnojišče, ali vsak na poseben k c u p ? u starček zvije svojo plahto, in gre ven s tako nejevoljo 5 Predno damo odgovor na to vprašanje, naj neko- da so ran oči kar svetijo. liko povemo o lastnostih živalskega gnoja Mi pa se ne bojimo srditih moslemov. Petek je, Konjski gnoj se izmed vseh najrajši razveže, daje danes imajo Muhamedanci službo božjo, toraj stopimo največ gorkote, ter ima v sebi mnogo amonijaka, zato v mošejo. Tihota kraljuje v svetišču, poldne je in ura molitve. Samo odraščeni možaki so prišli k službi božji. Vsak pravovernik izzuje čevlje pred mošejo, vzame jih v levico, in preden vstopi, postavi desno nogo na prag. Kedar je vstopil, spusti se naravnost k vodojemu, da se umije, kakor koran veleva. Od tam gre na svoje mesto; čevlje, sabljo in ostalo orožje položi pred-se na razgrnjeno plahto in začne po tihem moliti. Služabnik mošejin, muraki nazivan, glasno obmoli zapovedano molitev, in drugi služabniki, muballigi na-zivani, ponove jo z zategnjenim glasom. Na to stopi katib, to je eden onih dveh imamov, ki sta nastavljena za bogoslužna opravila na mošeji, z lesenim mečem na lečo v spomin, da je bila dežela z mečem v roki osvojena. Najpreje opominja poslušalce, naj mirujejo med službo božjo, in se pobožno zadrže, potem postavi meč na špico in začne govoriti verzovan govor. Taki govori za vse petke v letu so zbrani v posebni knjigi. Mi smo poslušali govor na prvi petek v letu. Grovornik je najpreje poslavljal boga in preroka, potem je govoril o be-gočem času, in naposled je opominjal zbrane, naj vsak modro obrača novo leto, pa tudi dohiti naj in nadomesti, kar je bil zamudil dobrih del v starem - sebno je poudarjal zapovedani post in miloščinjo. Po vsem tem je glasno zaklical: »Ponižno prosimo gospoda !" vsedel se, in začel tiho moliti sam za-se. Tudi verniki so začeli tiho moliti, in z obema rokama so si zakrili obraz. „Amen, amen! o gospod vseh stvari!" oglasil seje muballig čez nekaj časa. Katib se je z novega vzdignil in je pričel drugi govor. Prosil je boga, naj bi se islam bolj in bolj razširjal, častil in preslavljal je preroka, molil je za sultana, in naposled je opominjal vernike na pobožnost. Poleti se moli tudi za blagodejno navod-nenje dežele. Tako je bila služba božja pri kraju. Sedaj so se vzdignili premožniši moslemi, da so zadostili glavni zapovedi korana , začeli so deliti miloščinjo pri vratih čakajočim ubožcem. Vsaka mošeja ima načelnika, ki oskrbuje njena zemljišča, hiše in drugo. On nastavlja in plačuje tudi duhovščino. Na vsaki veči mošeji sta nastavljena dva duhovnika, eden mora pridigovati ob petkih, eden pa vsak dan obmoliti zapovedane molitve zbranim vernikom, ako jih kaj pride ali ne. Muhamedanstvo nima stalne duhovščine, in zato morajo katibi tudi še postranska dela delati, da morejo pošteno živeti. Tudi more načelnik, kedar se mu poljubi, odsloviti duhovnike in si novih poiskati. Pri vsaki mošeji je po več muezzinov, to je, molitvenih klicarjev pa čuvajev, navadno jih je po toliko, po kolikor ima mošeja minaretov in vhodov. Se drugi služabniki pa tla snažijo, plahte razgrinjajo, svetilke nažigajo in vode v vodojeme donašajo. Velike mo-šeje so celi dan odprte, male navadno samo dopoludne. Ob deževnem vremenu pa jih zapro, da se tla in plahte ne omažejo. Popoludne prihajajo v mošeje postopači; tu se zgovarjajo, lenarijo, spe, pa tudi šivajo in druga temu slična dela delajo. Petek moslemu ni dan počitka, kakor nam nedelja, moslem gre po svojih navadnih opravkih razun opoludne, ko je šel v mošejo obmolit zapovedano molitev. Pri večih mošejah so tudi učilišča ; učenci le nekaj malega plačujejo za stanovanje, obleko iu hrano. Pri mošeji El-Asra v Kahiri je navadno do tri sto slepcev, ki so skoraj vsi silni fanatiki. O muhamedanskih praznikih, vzlasti o devetdnevnem prazniku rojstva prerokovega, skazujejo se drviši, to je, menihi muhamedanski. Z zastavami hodijo v procesije, plešejo svoje plese, tulijo in se naposled tako zamaknejo, da je groza gledati jih. „Ni ga boga razen Allaha!" vpijejo toliko časa, da se do cela izvpijejo, ter vsi iztrujeni po tleh počepajo. Potem nastopijo novi, čili, in ponavljajo, kar so poprejni uganjali. Ta praznik se sklene s čudnim obredom, „dozeh" nazivanim. Sej k Saadieških dervišev se poda k Ei Bekoju, npjvišemu dervišu egipških dervišev. Po potu se naležejo premnogi derviši pa drugi ljudje, ki hočejo biti tudi pobožni, naležejo se tako, da v^tla gledajo in prednik se dotika z nogama glave za seboj ležečega. Šejk na konju, ki^ °ta ga vodila dva strežaja, jezdi po teh živih tleh. je dvakrat pritisnjen od konja. Večina poskače nepoškodovana po koncu, in veselo stopa za šejkom. Kdor pa je bil zelo ali celo nevarno pohojen, dobi po vrhu še psovko , da je poprejšnji dan slabo obmolil zapovedane molitve. Včasih je bila tudi še ta grda, ostudna navada, da je po dokončanem dozehu eden dervišev hru-stal žive kače. Dan danes tega ni več. Menda je prišlo iz „mode". Samo kačji zaklinjači egipški še uganjajo časih take nagnjusnosti. Neka Kranjica je več let služila v Egiptu, in je tudi videla gori omenjeno ježo po ljudeh. Vrnivši se domu je pripovedovala v dotičnih krogih po Ljubljani, kaj je videla na tujem. No, ali so se spogledovali, in se jej posmehovali. „Da le more tako živo lagati", dejali so, „da si le more kaj takega izmisliti lu Pa res! Pojdi drugam pravit take reči, ne pa v Ljubljano! Politične stvari. Nemci in Čehi. Ako pride popolnem nepristransk ptujec v avstrijsko deželo, v kateri bivata nemški in slovanski narod drug poleg druzega v pravi bratovski prijaznosti, brezpogojno družeča se osebno, v družinah, društvih, v vedno vzajemnem prometu, temu zdela se bodo nerazumljiva poročila, kakoršna se berejo pogostoma v nekaterih nemških časnikih — o nestrpljivem sovraštvu med Nemci in Slovani. — Poročila taka zadevajo one dežele, v katerih bivajo poleg Slovencev ali Čehov tudi Nemci. Da ne bode kedo sodil, da so nam na misli vsi Nemci ali Nemci sploh, kedar govorimo o takem poče- njanii izrastkov nemškega rodu ali janičarjev slovanskih. izrečemo tukaj uže naprej, da nam še na misli ni očitanje izrekati nasproti narodu nemškemu ali pa onim zastopnikom, ki vedo in priznajo, da se mora priznati tudi drugim narodom, kar se zahteva po pravici za-se. Slovenec dobro imenuje one vrste kukavice „nem-čurje", to so kaljivci miru med Slovenci in Nemci na Kranjskem, slovenskem Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Zadnje dni pokazali pa so svoje mojsterstvo v ob-rekavanji, sumničenji in^ žaljenji češkega naroda vsi nemško-liberalni listi iz Češkega in z Dunaja. Sošli so se bili namreč nemški turnarji iz velike okolice v skoraj čisto češkem Kraljevem Dvoru. Vsled izzivljajočega vedenja turnarjev vtrgala se je češkemu prebivalstvu potrpežljivost in nekateri češki rokodelci posegli so lastnoročno med turnarje tako, da je nastalo nekaj praske. Zdaj pa je bil ogenj v strehi. Po vsem svetu in na vse rogove trobila je Weitloff-Knotzova svojat, da se na Češkem uže Nemci celo pobijajo, ves Izrael po nemških časnikih začel je kričati zoper češki narod, zoper cesarskega namestnika Krausa in zoper vlado Taaffejevo, kakor bi bil uže res sodnji dan nastal za Nemce. Enak nastal je po kriku kranjskih nemčurjev svoj čas, ko je nekaj ljubljanskih fantalinov v turnarski noši pete pokazalo razdraženim kmetskim fantom na JančjeiM. Tudi takrat moral bi bil svet misliti, da Slovenci na. Kranjskem Nemce kar žive derejo. 2§9 denj Pa kar je pri tej dogodbi najbolj čudno, to je ve- n Gospod kapitan", pravi Janez, Jaz se bom tam polovladnih časnikov. Vsaj Cehi in Slovenci uže gori po tistih soteskah še zgubil, ker pota ne vem!" tako niso vajeni, da bi jih zagovarjalo drugo, kakor samo lastno časništvo. Kedar bi bilo res umestno, da » Le tistih potov se drži, kjer boš videl, da so diu^f uže hodili!" vladini časniki tudi v češko-slovenskih krogih kaj za Janez zadene puško na rame in odide po dobrem vrnejo, lani 5 J? Soseda, soseda!" Kaj pa je, gospod Anton ?" Ali bi mi hoteli dati nekaj zrn soli? o, če bi uže vsaj za zlato prosili u kaj pa bo dete kuhali? nič, nič, le povest sem našel tukaj-le nekj v je do sklepa prišel, da mora to kak tihotapec biti. Prijel je živali vsako z jedno roko in ju je toliko časa za seboj vlekel, da je do straže prišel, kjer je muli carinskemu uradniku, pismo pa častniku izročil. Muli ste nosili najfineje vtihotapljeno svilo, samo dragoceno robo in čez nekaj dni je Janez tretjino vrednosti za plačilo prejel. Od tod je toraj Janezev prihranjen denar, katerega mu je stotnik do poslednjega dne shranil; Janez je bil namreč pri stotniku za strežeta. II. Uže je imel Janez Pomisli mesto neukretne puške ,, V_/, U1V) J-11V>, i ^ ' ovrn uuuui * ~ ---J ~ v ~ - i. obližji, ktera se mi nekoliko neslana zdi, pa bi jo rad pošteno gorjačo v rokah, mesto jermena fin svilen pas __; ~-----«u in mpsfo karf.nša. nrmntnn tnrhip.fi čpz ramn Tako nnr- nekaj popravil vi Kaj si pa uže zopet zmišljate? Vendar, ker ste naj bo; tu imate soli in pa še nekaj več sem jo na pol na jok uuj k/v/, u«. r^ ~~— J --- vam dala, če bi morda ravno potrebovali za---- in mesto kartuša popotno torbico čez ramo. Tako opr ojemu stotniku; na pol vesel ker mora stotnika zapustiti tanega vidimo vstopiti Žalosten ? n 7) Prav lepa hvala j eda ki ga ima pr jo ima še rajši ad vesel, ker bo videl svojo ženo ki Na malo, gospod Anton Gospod, poslušajte toraj! Nekdaj je bil vojak ki M Oh J kaj uže greš Uže gospod stotnik j če mi nič druzega ne uka mu je bilo Janez ime Pomisla so ga pa klicali, toda žete ne zarad tega, ker bi si bil morda preveč gla vbijal i pač pa, ker ni prav nič mislil. Nj stotnik ga je „Janez, pomisli, mnogo misli; potrebno je v živ ljenji'" dan na dan opominjal: „Janez pomisli, pomisli i !« Gospod stotnik, če bi mi še kaka dva ali tri dobre Janez Pomisli je bil doslužd in odpustili so ga. Janez se je domov pripravljal, daleč daleč tje nekam za hribe, kjer je njegova žena prebivala. Da, da, Janez je bil oženjen! Kakor sicer nikdar, tudi tedaj ni nič pomislil, ko se je bil še prav mlad oženil; mežnarjevo ko geljca" še ni svete daii na pot, po katerih se žen vam bil nal; prav hvale nj n ?? No, bomo videli! Kaj misliš doma začeti Kar bo božj ženo in Ustom bomo skupaj ^uauuiuj "v J ^ f1 ^ ' 7---"-- Maričko je pa vzel. To bi se sicer ne bilo zgodilo 1 • t T 1 v 1 • | * 1 * 1 J ^ /M i A ^ X živeli » On j toraj mož, po tvojih vzorih, kaj ?" bi bil Janez dobil nekoliko pomislil da ga prav lahko potrdij da bo moral 8 let puško 5? nositi, katero bo namesto žene objemal, kar se je tudi jo je pa Sam ne vem, kaj bi vam rekel, gospod stotnik! Za gospoda se je učil. Ko bi bil imel pa posvečen biti, kaj pobral in se je oženil, ka&or jaz. Žena resnično zgodilo. Revež je bil! Pa kaj se hoče, saj jih je še več. Danes mu je pa srce od elj poskako valo 5 kajti doma pojde, ženo bo zopet videl čez let mu še > toda na porodu moje žene umrla. Ker ga je pa cerkev edno na-se vletda, postal je mežuar. Dobro mu gre saj veste, kaj pravi pregovor danes betom in pa 3000 gold. gotovega denarja s seboj ponese jutri s pesom Lahko prisluži svoje grose z zvo- Da kdo domu gre, ni nič novega; da kdo zopet nenjem, še laglje jih pa ob petji v krčmi po požene u ženo dobi, tudi ni nič čudne vsak si jo lahko po išče, ali da ima pa kdo, ki je 8 let cesarja služil, 3000 goldinarjev gotovega denarja, to je pa uže vredno, da se pove Janez je bil nekdaj v Jaki, od koder ga je njegov kapitan na Pireneje poslal s pisanjem k lovskemu po ročniku, ki je ondi se svojimi ljudmi stražil n n » n r> v 9 u \\\ tvoja žena pri njem živi? Vlislim!" Kaj ne veš tega Ne, gospod Kaj ti ni nikdar pisala? Nikdar, gospod kapitan! Zakaj t 290 pisal » n ? u J5 Ker ne ve, kje da sem, odkar puško nosim Zakaj pa ji nisi pisal? Ker ne znam!" Bedak, saj bi se bil vendar kdo dobil, ki bi ti bil a 7 Je uže prav, gospod, ali kdor hoče pisma nareka- tužnem spominu. Usmiljeni Bog naj jim skoraj nakloni datne pomoči podanikom enako skrbna Država, katera mora biti vsem svojim ljubeznjiva mati, naj bi za te ponesrečene reveže prav globoko v svoj denarni za vati, mora misliti ?? >5 Janez, pomisli, pomisli zgublj u klad posegla, da se jim nahajajo, izdatno omili dvakrat pomagano u položaj, v katerem se pomagano je olajša! »Hitro Zatorej, gospod kapitan, dajti mi nekaj dobrih so se temno Imenovani dan kmalu po 8. uri zjutraj pričeli bili svetov, d bil na tihotapca naletel oblaki od goriške strani tudi proti tu se bom po njih ravnal, kakor tedaj, ko sem kajšnjim krajem z vso silo gnati in drviti j? Dober svet je zlata vreden kra* taka nastala To vem, gospod stotnik prinesel 3000 gold u kajti vaš poslednji mi je ~ ~— v««.«, utiotuia, nui v puklicni veeerneiii ii Vse je z grozo in strahom pričakovalo, kaj da bo (Dalje prihodnjič.) * P angb Mnogovrstne novice. nevarnosti živ pokopan biti bil je posestnik tema bila je kot o poznem večernem mraku. {;er Boga prosilo , da bi pretečo šibo milostno od nas odvrnil. Bliski pričeli bili so vedno hitreje drug za drugim švigati in sledil je hudi grom še hujšemu. Temno-sivi oblaki so kar kipeli, da jih je bilo groza gledati. Na to vlila se je huda ploha, pa Bog je poslal nasprotni veter, kateri je hujšo nesrečo od teh krajev v pogubo-nosnih oblakih hitro odgnal. Za ta pot bil je tukajšnj v Orange Tovnshipu v ilr T.nnavilla A Ameriki katerem časnik »Lousville Anzeiger" poroča: Pangb » o ubogi trpin hujše nesreče obvarovan tudi v prihodnje bolehal je za pljučnico začetkom preteklega tedna naj ljubi Bog nas milostno obvaruje pred šibo treska hudega vremena! začelo se je njegovo zdravje na slabeje obračati njegove začele so počasi pa neprenehoma pojemati žina njegova zgubila je upanje, da bi še ozdravil. moči Dru- Češplj ako B02 da, da je bolnik v sredo večer zadnjič izdihnil obleko iznenadila. Mrtvega so slekli ko smrt njegova ljudstv moglo, kupe sadeži pričeli so prav lepo dozorevati; se tudi srečno pospravijo, bode si ubogo ž njimi v gmotnem obziru precej dobro opo- Le to je čudno, da letos v naše kraje češplievih ga položili na mrtvaški oder ga oblekli v drugo tod kar mr Goriške Nekaj sosedov o a letos prišlo je, da si še zadnjič ogledajo miren, bled obraz vojega prijatelja, in prav dobra češpij Kedar ni češpelj, takrat teh ljudi ko je precej dobra, deloma tudi u razgovarjali so se uže, kedaj naj naenkrat mrtvi zopet živ postane, sledovi povračajočega se življenja, obraz pride letina, pa od nikodar nobeden ne Ljudstvo vgiblje, kaj bi moglo temu vzrok biti ko bi bil pogreb Opazovali so postal je zopet rudeč, život, ki"je bil mrzelTn otrpnj a na pravi sled pa vendar-le priti ne more tem opozorujemo Goričane, katerim * so naše postal je zopet gorak prsi vzdigovale so se po ma M. ----J--- ^ VA AVMU.V } XX \J\J k L LL1 KJ\J uaov češplje prav pri rokah, da naj se v naše kraje potru s prav dobro iu lepo svežo robo pošteno bodo loma med malim pa rednim sopenjem. Družina umrlega bila je v veliki, čeravno veseli razburjenosti. Moči Pang- burnove povračale so se s tekom vsake ure in kmalu bil je v stanu oglasiti in prositi za malo vode, katero dijo postreže Ak distiloval bode ne pa svežih češpelj ne bomo mogli prodati njih pošten domač slivovec i Kdor so mu takoj dali. Nadjali so pa moči njegove začele so na mesto tega da bo bolnik okreval malo > je opravičen, žgane pijače na drobno razprodajati in mu je na tem ležeče, da svoje konsumente z zdravim naravnim produktom postreže UUI/V,J VI lil«, ti, sopenje krat popolnoma ponehalo 9 tem, ko je iz navidezne smrti zopet prišel k zavesti zopet pojemati, sopenje postalo je slabeje in je naen Kri se ni več pretekala po z novega postal je život strahom opazovalo se je ur po kraj ?? Špirit u J , naj še o svojem času v te dobro se mu bode postreglo, kateri je v pravem pomenu besede za slivovec obrne žilah srce ni več bilo Pangburnov trd in mrzel, vse to, pa to pot ni bilo več dvoma mrtev. Pa tudi sedaj bil da je v res- Kranjsko monlna kuga postal, kateri je za prebivalce te dežele fizično-moralična smrt in gmotni pogin naj bi se v naši deželi skoraj tako obdačil nihče več kapljice ,, da iz njega so priprave dveč. V drugič povrnil se je Pangb tega časa zboljšal se je izdatno za pogreb življenji. Od „šnopsa" napraviti ne mogel, ker bi ga zastran draginje nikdo več kupovati ne hotel kuje ? oslabljen bolnik da popolnem ozdravi njegov stan priča Poštena domača roba naj bi se pa vsakega davka vsaj producentom popolno oprostila. Tako bilo edaj še se ve da zelo magano po strani producentom 01 po vujo nepo e> odbi Vsa okolica govori o tej zanimivi kaženo naravno robo lože in dražje prodajali, a po drugi slučaj zdravniki bodo imeli priliko, preiskavati ta smrti C strani pa tudi konsumentom a poštene produkte vživali. kaka poštena povedati. 9 kateri bi nekoliko dražj tem zna se pozneje še Premec. Naši dopisi. Od sv. Vida nad Cirknico 30. avg. (Zakasnjeno.) Za dobrim in veselim sporočilom sledi rado slabo ii žalostno, kakor za lepim slabo vreme. Pretečeno so bar Prem 3. sept. srcu, ko po čaf k milo stori sopisih či nezaslišanimi nalivi ek dopol oo naenkrat tako t P O č 29. avgusta t. I. imovine na razne Kdor je sam ta jo izdihnil: ;,Ubo-i ljudje, Bog se jih usmiliF zdejanji, kakoršno je Začelo je str preteklo soboto a o r vred h krajih mile in uboge dozi uri post e od r> h črnih oblakov ? b af, o grometi lil O desetorico bla etim prebivalcem tužna poročila čital ali čitati čul J Bovh o d t se še brati ni videlo. in deževati, kakor da bi le iz ure je trešilo v hlev tukaj, iu mei največega vola in njegovega gospoda bil vsak je ravno vek takimi reveži sožaljenja in sočutj privezaval. padel in v pase pri živino da tir, ki je tudi v hlevu bil, ie ves omami prec stal ven šel. /a tem možem ) -el, ne bil bi človek več, nego trda, neusrnilj f i i) itke posledice tega dneva, katere ne gruda. iu tudi kot podžupanom vsa fara gim sodežel so prizadetim ub bodo kako na milijone tudi še poznim naslednikom, vedno v - 0 s* znal ajvelj tudi P me ti j grenkih solza izti ost Novice v o j e drugim dobre svete dajati ka kmetij žaluje, ker je bil stvu, ter vedel in Rad je posebno knjige bral, pa si je tudi od prej zelo zapuščeuo zemljišče od 8 let sem iz 29 s datno in čuda zboijšal. Ko je pri šoli videl, da se raka samo navidezen vkljub podpore vse desnice, vendar je iz grde kamnite in s trnjem poraščene groblje lep uvidajo po naših mislih Lichtensteinovci v osebi nauč vrt naredil, je tudi po svojih senožetih vse grmovje po- nega ministra največo zapreko zoper izpolnenje svojih trebil, po njivah kamenje izkopaval, od potošence vsako zahtev in zato se, razumljivo odtegavajo in nočejo ožje leto po senožetih in njivah ostali pepel navozil in tako okleniti desnice. .si je v malo letih zboijšal zemljišče, da je lahko še enkrat toliko od njegovega sprednika živine redil. A šlo bo zdaj brez tako zastopnega in skrbnega gospodarja Glede svojega zaupanja v delovanji naučnega mi n;stra so gotovo udje Lichtensteinovega kluba v popol nem soglasji s slovenskimi poslanci, enako tudi s kon pri majhnih zapuščenih otrocih se ve da zopet vse nazaj servativnimi tirolskimi in pa drugimi udi Hohenwartovega na slabše. Razun te nesreče je ta strašua nevihta tudi kluba. Izrekoma slovenski poslanci prepričali so se mi-drugače veliko škodo naredila. Ajda je od silnega na- nula leta, da je minister Conrad zvest prijatelj vsim naliva in viharja tako poležena, kakor bi bila od toče po- sprotnikom pravičnih zahtev našega naroda. — In koliko se je oziral ta minister na želje slovenskih poslan- cev izrečene v spomenici izročeni mu vlansko leto?! tolčena, ki menda ne bo več vstala. Pota so raztrgana in izkopana, da so le grabnom podobne, ter se pred popravljanjem nikakor voziti ne bo moglo. Senožeti je 2clo posulo, po nekaterih strmih njivah celo krompir odgovoril na ono spomenico ter izrekel, da hoče po Čuli smo sicer, da je naučni minister merodajno naprej odneslo in veliko otave poplavilo. Škode je, kar mogočosti izpolniti v nji izrečene želje, toda povsod veliko ta ploha naredila, s katero nam usmiljeni dejansko čuU smo dosedaj samo o tem, da se na učite-Bog v bodočnosti prizanesi. Fr. Kliuar. Jjišči mariborskem podučevanje slovenski Štajerski na- Železnikov konec julija. [Zpkasnjeno.] (F moj zu- menjenih učiteljev v slovenščini pomnoži od 2 na 4 ure v tednu. Ako več ni mogoče,v tedaj nam ljudske in srednje šole na Primorskem, Štajarskem in Koroškem govor in obrambo. — Dalje.) Da pa tukajšnjih prebiva eev, zapomnite si dobro! ne k puhlemu, ampak i pravemu in istinitemu češeoju sv. Cirila in Mc toda ni treba posebno priganjati, se bi bili vi, naši o)i- kanci in izobraženci, lahko prepričali, ako bi si bili h* teli vzeti trud, pozvedovati o tej stvari bolj natančno. Od 1. 1863. (tisočletnica prihoda sv. Citila in Metoda med Slovane) pristopali so tukaj vsako leto novi udje bratovšine sv. Cirila in Metoda. Na njihovi ostanejo še dalje žive priče, da tudi v 7. letu Taaflejeve vlade narodna ravnopravuost za Slovence večinoma ostane mrtva črka. Naše državne poslance čaka tedaj koj začetkom zborovanja težko delo. — Ne dvomimo, da se bodo složni med seboj v trdni naslombi na državnozborsko desnico, s pravimi sredstvi podali na delo in tako, če- praznik (poprej 9. dne marca) najela se je če se ne ravno ne bilo mogoče hipoma vsaj korakoma zanes- motim od 1863. noter do 1. 1881. vsako leto na- Ijivo dosegli naravne pravice našega naroda. lašna sv. maša za vse žive in mrtve bratovske ude, šolska mladina pa je vzajemno s korskim pevstvom pre pevala poleg druzih tudi Cinl-Metodovo pesem pri tej sv. maši. Udov (bratovskih društvenikov) štel je naš kraj uže poprej nad 400; letos jih je pristopilo vnovič 73. Poleg tega, da so bili skoraj vsi šolarji udje te Nepotrjen sklep kranjske hramhiice v Ljubljani. zadostenjem in zadovoljnostjo imamo omeniti danes, da c. kr. deželna vlada kranjska sklepa hranilnice , po katerem je ta nameravala k ustanovitvi nemške ljudske društva »Deutscher šchuivereiu* v Ljubljani pripomoči z večjo svoto iz reservnega zaklada — ni po- lu vsas bratovšine, je šola za-se še posebej vpisana, dan se je nad 100 nedolžnih ročic povzdign:,o k nebu v molitvi: ;;za zjedinjenje odločenih bratov in sester naših k sv. materi katohški Cerkvi". Menim, da smem povedati tudi to, da se je o času, ko naš šolski načrt še ni bil tako zelo preobložen z učnimi tvarinami, naša trdila. zadevi razstave goveje živine v Kranjski gori. * • zadnjem listu ,,Novic" vrinila se je pomota, in sicer mora stati v 2. odstavku mesto 5. oktobra 12. oktobra, i »i ravno tako tudi v b. odstavku. »Ljubljanski Zvon." šolska mladina vadila poleg slovenske tudi cirilske pi- lista prinaša naslednje spise: save, kar se s shranjenimi konecletnimi lepopisi (iiar- svetišče." Pesem. kJ L. JX tega lepo*?! uvnega telci) še danes lahko dokaže. Iz vsega tega zopet lahko cvetje." Soneti, vsakdo sprevidi, koliko sem o prazniku sv. Cirila in Zgodovinski roman. (Dal.) Metoda zagrešil, in uli sem res zaslužil, da se je moje ime sramotilo v ..Slovencu". Res pač žalostno posio- 1. A. Funtek: »Gozdno 2. Jos. Cimperman: „Osehlo 3. Dr. Fr. Detel a: »Veliki grof." povesti o Gorjancih, 22. »Pod hruš-co". 4. J. Trdina: Bajke in 5. J Stare: panje naših oinikancev, ki pa dela nečast le njim samim Pisiiia iz Zagreba. XI. - 7. Dr. J. Vošnjak: in ne meni. Ljubljane. Presvitli cesar osrečiii so včeraj s (Dalje prih.J medije. 1. Pepita. w ___ _* ll f r t** n 6. F. G. P.: „Rožica". Pesem. Odlomki iz človeške tragiko- 8. Ivan Vrhovec: -Slavni Slo- venci/1 11. P. P. Glavar. (Dalje.) Jos. Stritar: svojo visoko navzočnostjo sosedno nam mesto Celovec, da si ogledajo tainošnjo deželno razstavo in se vdeie-žijo potem vojaških vaj. Državni zbor pričel bo v 14 dneh svoje delovanje, s tem pomaknejo se zopet v prvo vrat ; politična vprašanja, katera spadajo v področje tega zbora. Kar osnovo strank v zboru zadeva . videti je , da bodo na zborniški desnici ostali vsi kiubi prejšnjega zbora. — Utemeljena želja, da bi se Lichten*,einov klub združil z Hohemvartovim klubom , ni se »polnila. da Pogovori VI. 10. A. Fekonja: »Slovenci v knji- ževni vzajemnosti s Hrvati. Roman. (Dalje.) „Agitatoi vor na Šcrekeljevo kritiko moje slovnice. 11. JanKo Kersnik: 12. J. Šuman: Odgo- 13. »Slo- venski glasnik": Fr. vitez Miklošič. venske. Die Karntner Slovenen. Nove kujige Preširen v Rusih. KratRe opazke. 14. J. Kalan: Šah. Ljubljan- ski Zvon*' izhaja v^acega meseca i. dan v zvez K h, 1)0 leta tiskovne pole velike osmerke obsežnih, ter stane pol gold. 30 Kr., za četrt leta I goid. 15 kraje. (»Kres.") Leposloven in znanstven list. Sodelo- u Po vzrokih tukaj ne bomo iskali. Zdi se nam pa, ne sodimo krivo, ako trdimo, da je razdvojenje med vanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Tr-klubom Hohenwartovim nastalo za to, ker se naučni stenj a k a ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. minister dejansko prav nič ni oziral na zahteve tega v Celovci. Obseg 9. številke: n Arabela." Roman. Spi- »Prevarjena". Mirko kluba, prav v ta namen namreč, da bi glede šolstva sala Pavlina Pajkova. (Dalje.) nemški Konservativci kaj dosegli, osnovali so poseben »Zakaj Mirko poje?" Mirko. — »Stari Džuldaš in ujeg<, Lichtensteinov klub. — Akoravno je bil vspeh tega ko- siu Marnet." Povest iz življenja v srednje-azijatskih pu- 292 Trioleti Kostanjevec stinjah. Ruski spisal Kemec. (Dalje.) — „ rodne pripovedke." Priobčuje Mat. \aljavec rije in njih znamenitost v našem gospodarstvu Karazin, preložil f Fr. Jos. menjeni ogerski deputaciji, zato, ker se udj deputacije w u Na Bakte-Spisal hrvatske večinoma vdeleže pozdrava cesarja v Požegi Posvetovanje regnikolarne deputacije odloženo je do*20 septembra Stanko Vraz, slovenski rodoljub M Slekovec Schreiner Andrej Fekonja. cesarskih trgov? M. V*ljavec. o hrvatski književnosti. Spisuj Izhaja v mesečnih zvezkih na Ogerska To nedeljo večer dospelo je v Buda Kdaj je Središče dobilo pravice pest skoraj 500 gostov z Gališke, ki so prišli ogledat Glagolski ulomček. si razstavo. Pozdravit goste peljala se jim je nasproti Watschger. Dav. Trstenjak. . Steklasa Poročilo do Hatvana posebna deputacij ravno tako sijajno in nosti četkom vsakega meseca, voijo, suiu. ua ~ ueueijeii zjutraj v si- na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kr. v Garašanina v Kraguj Drob polah za srčno pozdravljeni bili so pri prihodu velja gold. na leto gold Srbska Kralj in kraljica podala sta se ta po nedeljek zjutraj v spremstvu ministerskega predsednika knjigarnah kupuj še dobi, in sicer po Tudi letnik 1882., 1883; in 1884. se gld ? prvi letnik nam je pa pošel Spanjska bodeta mudila dva dni Razpor z Nemško zarad Karolinških otokov poojstril se je zadnje dni prav silno, bpanjski vladi došlo je namreč od lastnih parobrodov zaneslj Novičar iz domačih in tujih dežel. n naznanilo , da je dne 24. avgusta ob 7. zvečer nemšk topnišk brod zasedel Jap, glavni otok one skupine, ko sta se ravno dva španjska vojna brodova pripravljala to Dunaja naja zopet na Koroško se od tod poda naravnost nedeljo odpotoval je cesar z Du- storiti, ta dva brodova pa, da sta se potem umaknila ostane do dne 11. t. m. in Vsled tega naznanila izkipela je kri španjskemu narodu vojaškim vajam v Slavonijo, poveljnika španjskih brodov odstavila sta se takoj , nemškega v teku preteklega tedna vrnili so se na Dunaj Madridu pa je ljudstvo vrelo pred stanovanj nazaj ministri ter so imeli posvetovanje deloma o teko- poslanika, je razbilo okna njegovega stanovanja čih opravilih deloma v zadevah državnega zbora nemško zastavo, jo trgalo prvi vrsti odločen je bil dokonečno dan začetka držav- „smrt Nemški, živila Španjska , snelo nogami teptalo med kriki : u nega 22 j zbora, ki bo, kakor čujemo, po enih poročilih dne po druzih dne 23. septembra Dalj Potem podalo se je ljudstvo pred palačo minister skega predsednika zahtevajoč, da se takoj vojska na IZIU UUC soptcmuia. oa^a p^uovumu«, ^uivtujvv, V* M. * imel ie ministerski svet določiti prestolni go- pove Nemški. Vlada si prizadeva pomiriti ljudstvo V ^ 1 _ 1 • 1 ^ - m m « i t # * * • 1 1 vor za slovesno odtvorjenje državnega zbora Kolikor braniti ima tudi kralju in sama sebi obstanek toda Mini- se je čulo iz aupnih virov razgovarjal^ se je minister- sterski svet zbral se je pod predsedništvom kraljevim ski svet tudi o zadnjih dogodbah na Češkem 5 zuuiljivo da vlada ne sme in ne more trpeti pobojev ker je in je baje sklenil: ne pritrditi posredovalni razsodbi tretje nepristranske države, in ne nadaljevati razprav med pristaši češke in nemške stranke, kakoršni so se z Nemško, dokler se ne odstrani nemška zastava in po godili nekolikokrat v zadnjih tednih ~ ' J~ " 1 " ' * * ne mir v Cuj namerava segati po izrednih sredstvah se, da vlada sadka od otoka Jap, in tega otoka ne zasede Španjska da se vzdrži Češki ? Bismark bi nasproti Španjski gotovo še brezozirnej izrekoma, da se ukrote izgredi Pikert- postopal, kakor nasproti Angleški svoj čas, ako bi se Knotzove stranke »ojstrejeg dejanja mu ne bilo bati, da s strogo brezozirnostjo nemogočo Vojaški krogi zanimajo se posebno za vojaške vaje, stori sedanjo, Nemški prijazno vlado, morebiti nemogo katere so se minuli teden vršjle pod poveljstvom cesar- čega tudi kralja. Gnala bi se Španjska v roke republi-ieviča Rudolfa v bližini Šentpoliški, pa ne ravno kancev in v ožjo zvezo s Francosko, tako pa bi se za J - -......... ....-1 ---- ~ - - —"----*--*------Francoska. . da toliko zarad vojaških vaj samih, kakor zarad točnega Nemško nevarno ojačil njen večni sovražnik prevažanja vojakov po železnicah Izrekoma odvažanje To je strah, ki bo Bismarka morebiti napeljaval _________o__________odjenja nasproti slabotni Spanjski. Da to namer* teku"l4~ur, namreč od pol 5. ure popoludne do kaže vedenje nemške vlade nasproti španjskemu posla vojakov vršilo se je izgledno redno m urno 5 ure . A JLA tv J JL m JL W W V V« ^ V • » -----A. w f v v® ^ —J — - ---------— 4 4 U zjutraj odpeljale so železnice na 17 vlakih v Berolinu in pa vedenje nemškega poslanika v pol 14.000 vojakov in 400 konj ne da bi se bil primeril Madridu, ker od teh se ne čuje zahtevanja zadostenja temveč na obeh mestih najmanjši nered ali celo nesreča, pa tudi ne, da bi bilo za osramoteno nemško zastavo to kolčikaj motilo ali zadržavalo vse druge redne osebne izražuje se želja, nadaljevati obravnave in tovorne vlake, , kakor da bi katerih se je v tem času prepeljalo Nemška ne bila zasedla otoka Jap, nemški poslanik v krog 80 po oni železnici Se ve da so se priprave Madridu dostavlja, da bi otok Jap gotovo ne bil zase za tako izredno delovanje železnice delale uže nekaj del, mesecev prej vzajemno med ravnateljstvom železnic in vojnimi brodovi, ki so dobili nalog zasesti otoke ako bi Nemška imela telegrafiško zvezo s svojimi ako j pa vojaškim železniškim oddelkom Vspeh ta izbuja ne najdejo na njih španjske zastave povsod občudovanje Iz Prage stopi od županstva, izreki zaupanje in vanje v nasprotj dne 5. t. m. obolelo je Mestnemu županu Černi-u ? ki od Kolera nekoliko pojenjava na vsi Španjski 2435 oseb, umrlo pa jih je 789 so mestni odborniki popolno zahvalo za njegovo za mesto vspešno delo-Nekatere znane dogodbe, zarad katerih je prišel uwo7ivvju z drugimi veljavnimi krogi, dali so mu povod," posloviti se od častnega pa težavnega posla načel- ništva mestnega Žitna cena v Ljubljani 5. septembra 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold 34 kr banaške Češko časništvo opominja k miru povodom draženja 7 gold. 8 kr turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold nemških prenapetnežev in da naj češko ljudstvo zaup 20 kr rži o gold. 36 kr ječmena 4 gold ljivo prepusti svojim izvoljenim zastopnikom, da branijo prosa 5 gold. 20 kr politične pravice češkega naroda kr ajde 4 gold 8 kr , 39 kr. ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov Hrvatska Zagrebu pretrgala je minulo so- boto egnikolarna deputacija posvetovanje o nunciji na- Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. -