Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ i.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobd
se v tiskarni in pri gospoda Novak-u na velikem trga po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemno.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 42.
V Mariboru, dne 17. oktobra 1901.
Tečaj XXXV.
Žitni pridelek.
Na celem svetu živi okoli 1554 milijonov ljudi. Vsi ti milijoni potrebujejo hrano. Glede potrebne hrane lahko razdelimo ljudi v tri vste. K prvi vrsti spada ogromno število zemeljskih prebivalcev, namreč vsi omikani narodi. Njihova glavna hrana je iz žita, mesa in živalskih pridelkov n. pr. mleko, jajca itd. K drugi vrsti spadajo azijatski narodi, predvsem Kitajci, Japonci, Indi; njih glavni živelj je riž, sploh rastlinstvo; mesa se zavžije malo, razven ribje ob morskih obalih. K tretji vrsti spadajo narodi z nestalnimi bivališči in divjaki; njih glavni živež so živalski pridelki in sadovi divje narave. Žito pridelujočih narodov je okoli 600 milijonov ljudi, riž zavživajočih pa okoli 700 milijonov. Nas zanima najbolj živež omikanih narodov, torej žito.
Cela žitna žetev se ceni, kakor povzamemo po «G. V.», za 1. 1901 na 955 milijonov hI pšenice, 494 milijonov hI rži, 313 milijonov hI ječmena, 971 milijonov hI ovsa in 730 milijonov hI turšice. Žetev je torej bila letos po tej cenitvi še precej dobra. Vzemimo okroglo število in recimo, da se je letos pridelalo vse skupaj 3470 milijonov hI. Vendar lani še je bila žetev bolj obilna. Cenilo se je, da se je leta 1900 pridelalo 890 mil. hI pšenice, 493 mil. hI rži, 320 mil. hI ječmena, 1100 mil. hI ovsa in 992 mil. hI turšice, skupaj torej 3795 mil. hI žita. Ako primerjamo pridelek letošnjega leta z lanskim, vidimo da se je letos pridelalo 325 milijonov hI manj.
Največjo ulogo na svetovnem žitnem • trgu igra pšenica. Poglejmo kako kaj stoji s I pšenico v različnih državah, in sicer kako ; veliko je zemeljsko površje, na kateri se pri-| deluje, koliko se je je letos pridelalo in koliko so-morale različne države lani od drugod pšenice dobiti, ker jim je je doma primanjkovalo.
Pšen. polje Žetev 1.1901 Nakup, tuje Dežela. hektarov. mil. metre. pšen. 1.1900
mil. metre.
Anglija. . . . 787.500 15	487
Francija . . . 6,800.576 76	1 54
Nemčija . . . 1,351.574 25'/,	13'4
Avstrija . . 1,070.000 U"8	13
Italija .... 4,500.000 43	7 32
Španija. . . . 3,568.000 29	23
Največ pšenice potrebuje torej Anglija, koj za njo pride Nemčija. Razven naštetih držav še so rabile tujo pšenico, ki so jo morale uvoziti, še tudi te države: Švica 42 milijonov metre., Nizozemsko 25, Belgija 9, Dansko, Švedsko, Norvegi|3, Grško skupaj 5 milijonov metre. V vsei, kupsi so morali lani na pšenici uboge države nakupiti 108 milijonov metre, tuje pšenice. To pšenico so mogle prodati seve le države, ki pridelajo več nego potrebujejo.
Take izvozne države so n. pr. Rusija, ki je 1. 1900 prodala na tuje pšenice 19 8 milijonov meterc., potem Ogrska, ki je prodala 125 mil. meterc., Rumenija 7 6, Argen-tinija 20, Severna Amerika 55 5, Avstralija 5. Pšenična polja so znašala 1. 1900 v navedenih državah po hektarjih in na milijone ra-čunjeno: Rusija 214, Ogrska 3 65, Rumenija 163, Severna Amerika 2 30, Argentinija 27, Avstralija 21. Veliko zemlje se uporabi za
pšenico tudi v Kanadi 20 mil. ha, in Algir 10 mil. ha. Toda ti dve deželi lani nista imeli pšenice za izvoz. A letos se napovedujejo iz Severne Amerike in Kanade bajno velike množine pšenice. Tudi druge države imajo pšenice za izvoz dovolj, le v Avstraliji, Algiru in Argentiniji je bila letos žetev slaba in bo le malo izvoza. Za izvoz pa ima letos Rusija 15 milijonov meterc., Ogrska 9, Rumenija 11, Severna Amerika 60, Kanada 11. V celem se je 1. 1900 izvozilo 129 milijonov meterc. pšenice. Letošnje leto pa bo na svetovnem žitnem trgu okoli 20 milij. meterc. manj pšenice.
Kar se rži tiče, se tega žita le malo spravi na svetovni trg. Kar katera država pridela, tudi uporabi. Samo nekatere države izvažajo. Leta 1900 je prodala Rusija 15 2, Ogrska 343 milijonov meterc. rži. Največja ržna polja imajo: Avstrija 18, Ogrska 123, Nemčija 545, Francija 1'44, Rusija 3(* milijonov hektarov.
Važno ulogo na svetovnem trgu igra tudi ječmen. Nakupujejo ga države, v katerih se mnogo piva uvari. L. 1900 je kupila ječmena Anglija 8 52, Francija 131, Nemčija 7 81, Belgija 2, Švedsko-Norvegija 12 milij. meterc. Avstrija ne kupuje ječmena, ampak ga izvaža. Lani ga je prodala 4 mil. meterc.
Žitni svetovni trg nas uči, da se je v zadnjem času v žitnih pridelkih nenavadno visoko povspela Severna Amerika, Kanada, Argentinija in Avstralija. Prej je igrala veliko ulogo tudi Indija, toda v desetletju od 1890— i 1900 je imela trikrat lakoto in ta jo je po-' tisnila v ozadje. V Indiji je v omenjenem
Listek.
Nedolžno obsojen.
Resnična povest. — Spisal L. H e i t z e r.
III.
Crez nekaj minut pride mlajši bankirjev sin. «Patrik — moj sin!» je zaklical bolnik rahlo, in bralo se je iz njegovih oči, da hoče mladega moža nekaj prositi. «Kaj želite, ljubi oče, naj-li pri vas ostanem?» «Da moj sin
--čas je kratek — jaz ti imam veliko
povedati — — ti veš — Patrik, da sem v katoliški veri vzrejen — — — ali žalibog
sem v hrepenenju po---.» «Oče, ljubi,
dobri oče, ne vznemirjajte se vendar zdaj s takimi nepotrebnostmi. S tem si le stanje shujšate. Mira potrebujete, če hočete ozdra-veti.
«Nepotrebnosti, nepotrebnosti!» stokal je oče bolestno; «mnogo reči, morebiti vse, kar sem v življenju delal, je bilo ničvredno in jedino to, kar je najbolj potrebno, sem zanemaril.» «Oče, kako se morete tako mučiti, saj ste in ste bili vedno «plemenit človek». Vsi baltimorski listi govore o vaši bolezni in slavijo vašo plemenitost, vašo dobrosrčnost.» — «Oh, Patrik — d&, svet sodi po vnanjem blesku, toda v očeh Sodnikovih
tamkaj gori in pred glasom v moj;h prsih?» — «Oče, oče, ne govorite tako! Mene žalite in sami sebe mučite s takimi govori.» — «Patrik — dobro, nečem več govoriti o tem; moje moči ne bi vzdržale, in jaz jih še tako potrebujem. Zatorej te še jedno prosim, misli na besede, ki jih tvoj umirajoči oče k tebi govori: Zemeljski blesk in zemeljska sreča sta minljiva; pravi srčni pokoj se najde le po Bogu in v Bogu. Išči k njemu pota v moji veri, v kateri hočem umreti, v katol. veri, v katoliški cerkvi. Obljubi mi, Patrik!»
«Oče, zakaj se vznemirjujete s tem?»
«Obljubi mi, Patrik, ali--ne ljubiš
svojega — očeta?»
«Da, oče», odgovori mladenič, a le da bi očeta vpokojil, «poskusiti hočem storiti to, kar želite.»
«Da poskusi, Patrik —--Henrik je
mislil, da--ne, hvala Bogu, moj razum
je jasen, tako jasen, kakor še nikoli v mojem življenju, bližina smrti mi je odstranila pregrinjalo-spred oči; še nekaj — prinesi mi — --» nekaj časa je mislil, potem nadaljeval: «Prinesi mi 20 tisoč dolarjev, daj je v moji pisarni v pisalno mizo, zakleni jo in mi prinesi ključ.»
«Ali, oče, čemu to?» vpraša sin, prestrašeno gledeč v očeta. «Ne, izprašuj me, sicer boš svojega očeta--.» Umolknil je,
in na njegovem obličju se je kazala nepo-pisljiva dušna bolest; boječe in pričakovaje je zrl proti durim. «Hiti, Patrik, hiti, da ne bo prepozno!» Očetov strah je gnal sina in ga silil k izpolnitvi želje očetove. Crez malo minut se vrne z majhno skrinjico.»
«Imaš denar, Patrik, pokaži ga!» Patrik se je razveselil, da ni, kar je že mislil, prinesel prazne skrinjice. Hitro jo odpre in mu pokaže kup tisočakov. Polajšanega srca vz-dihne in položi bolni oče glavo na podzglav-nik; ali umiriti se ni mogel, dokler ni Patrik ključa položil pod vzglavje. «Zahvalim se ti,
Patrik--», pogled v boječe vprašujoče
oči sinove mu je pretrgal govor. Sinova naj bi ne zvedela, čemu je denar hotel porabiti. Saj bi lahko spoznala, da tudi tvrdka «Bel-lini in sinovi» ni bila tako čista, kakor je svet sodil, in da Viljem Bellini ni bil vedno poštenjak, kakor sta prej mislila. In vendar, da je bolnik mogel gledati v prihodnjost, bi bil rajše pred otroki prenesel poniževanje, nego da je tako z molčanjem veliko nesrečo priklical nad jednega nedolžnega.
IV.
Molče je sedel sin še pri postelji očetovi, ko je zdravnik prispel z duhovnikom. Ta je bil visokovzrastel, veličasten mož tridesetih let, modrega, a prikupljivega obljičja. Ni
žavost in zaspanost je dandanes v politiki trumf.
Zaroka v cesarski hiši. Hčerka ce-sarjeviča Rudolfa in eesaričine Štefanije, sedaj grofice Lonyay, nadvojvodinja Elizabeta se je zaročila s princem Otonom Windiseh-graetzom. Poroka bo v začetku prihodnjega leta. Nadvojvodina Elizabeta bo po poroki smela nositi naslov: Njena cesarska in kraljevska visokost princezinja Elizabeta Win-dischgraetz. Nadvojvodinja Elizabeta je stara sedaj osemnajst let, je visoke in vitke postave ter prikupljive zunanjosti. Princ Oton Windischgraetz je star 28 let ter je letos kot nadporočnik dovršil višjo vojno šolo. Princ je visoke rasti, lepega, nežnopoltnega obraza, plavih las, in je v ,'občevanju skromen ter zelo ljubeznjiv.
Za padle avstrijske vojake na Kitajskem je določil cesar, da se v Pulju v mornariški cerkvi »Madonna del mare« napravi spominska plošča, na kateri naj se napišejo vsi pri kitajskih zmešnjavah padli avstrijski vojaki.
Grofica Lonyay, bivša cesaričina Štefanija, se hoče ločiti, kakor vedo povedati nekateri časniki. Ker se pri nas ločitev ne da doseči, šla bosta z grofom na Angleško, kjer bo država pripoznala ločitev. Kot vzrok ločitve se navajajo dolgovi grofa Lonyaya. Drugi časniki zopet tej novici odločno oporekajo ter dostavljajo, da bosta grof in grofica res se nastanila na Angleškem, toda samo zaradi tega, ker misli angleški kralj grofici Lonyay pripoznati naslov: kraljevska visokost.
Volitve v Budjejovicah na Češkem.
Najhujši boj v sedanjih čeških deželnozbor-skih volitvah se je bil za mandat v mestu Budjejovicah. Dosedaj je zastopal to mesto v deželnem zboru vedno le Nemec, letos pa so upali Čehi, da mandat iztrgajo Nemcem. 2al, njih upanje se ni uresničilo. Nemški kandidat Voilgrub t je dobil 2138 glasov, češki kandidat dr. Zatka pa 2112. Čehi bodo ugovarjali proti izvolitvi, ker se je zgodilo več nepravilnosti, tako n. pr. da se je volitev zaključila, predno so vsi češki volilci oddali svoje glasove. A tudi za drugo orožje so prijeli Čehi. Nemškim in židovskim trgovcem ter obrtnikom, ki živijo tudi od Čehov, a so volili proti njim, so napovedali bojkot, to se pravi, pri njih nočejo ničesar več kupiti in naročiti. Čehi so prepričani, da bodo na ta način ugnali svoje nasprotnike.
Klin s klinom. Poljski trgovci so imeli v Varšavi shod, na katerem se je sklenilo,
da radi tega, ker Nemčija iztirava Poljake iz Pruske, ne bodo več naročali blaga v Nemčiji, ampak na Francoskem. Kadar bodo Nemci spoznali, da so v mnogoterem gospodarskem oziru odvisni od Slovanov, padel jim bo greben in postali bodo treznejši.
Novi vladar v Afganistana. Stari vladar (emir) v Afganistanu je umrl in vlado je prevzel najstarejši sin pokojnika Habib Ullah Khan. Novi emir je prijazen Angležem in vsled tega Rusija nima nobenega veselja nad njim.
Czolgosz, morilec Mac Kinleya, bo usmrten dne 28. t. m. s pomočjo elektrike. Smrt se izvrši na električnem stolu, ki je Stirivoglat, ima naslonjač za hrbet in ob straneh za roke. Stol je težak in močan, narejen iz hrastovega lesa. Na vrhu hrbtnega naslonjača je pritrjena neka čepica, katera ima v notranjosti malo kovinsko ploščico, ki objame tesno glavo obsojenca. Taka ploščica je tudi v zvezi z desno nogo, in ti dve ploščici sta zvezani po žici z električnim tokom. Obsojenca zvežejo z močnimi jermeni zadej, ob straneh in na nogah. — Ko se elekrični tok zapre, gre od glave do nog skozi telo ter je umori. Telo se pretrese, mišice se napno, ko pa gre zrak iz pljuč, se čuje grozen, mozeg pretresujoč vzdih in konec je! Czolgosz je star 27 let, je visok 5 čevljev ter tehta okoli 140 funtov.
Vojska v Južni Afriki. Buri delajo naprej po svojem načrtu. General Botha daje Angležem dela in skrbi v Transvalu, general Delarey pa nadleguje Angleže v Natalu. Toda jednega burskega generala že dalj časa manjka, katerega so se Angleži zavoljo njegove bistroumnosti najbolj bali, to je general Dewet. O njem ni duha ne sluha več. Nihče ne ve, kam je izginil in kaj dela. Sumi pa se, da se je pomešal med Afrikanderje in da vodi njih ustajo. Saj je bilo predkratkim slišati, da se je proti Angležem vzdignilo 20.000 Afrikanderjev.
Dopisi.
Iz ptujske okolice. (V o d i t e 1 j v e nimamo.) Mi v ptujski okolici radi prebiramo vaš list. Saj vemo, da je pisan iz ljubezni do kmetov. To nam je zopet pokazal prvi članek v zadnji številki vašega lista z napisom «Kmet in meščan». Sveta resnica je, če pišete, da gospodarske težnje kmeta in občana niso enake, ampak si nasprotne; in ravnotako je resnica, če pišete, da ako pogledamo v življenje, vidimo, da iz gospo-
desetletju umrlo okoli 7 milijonov ljudi za lakoto. Severna Amerika pa igra sedaj vodilno ulogo. L. 1870 še je imela samo 115 mil. hI pšenice za izvoz, letos bo je vrgla na svetovni trg že 70 milij. hI.
Naši kmetje pa bodo iz te slike dobili pojem, kako se na svetovnem trgu pravzaprav dela cena različnemu žitu. Razviditi pa morajo tudi, kako pridelki v nekaterih državah naraščajo. A tega naraščaja ne povzroča samo zemlja, ampak umno, novim razmeram primerno poljedelstvo.
Politični ogled.
Vsenemški shod v Lipnici. Zadnjo nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil vsenemški shod v Lipnici, kamor je prišel govorit sam general Vsenemcev Jurij Schönerer. Grmel je proti nemško - nacionalni stranki, katera se včasi vendar noče klanjati njegovemu komandu, posebno je baje premalo naklonjena protestantskemu gibanju »proč od Rima «.Tudi poslanca celjskega dr. Pommer ja si je izposodil ter mu očital, da je bil še 1. 1896. v tesnejši zvezi s krščansko-socijalno stranko, posebno z dr. Luegerjem. L. 1885 pa se je dr. Pommer zavezal s častno besedo, da je pristaš Schönererja. Zdaj pa je, kakor znano, dr. Pommer pri nemško-nacionalni stranki. Schönerer je govoril blizu tri ure. Za njim sta še govorila vsenemška državna poslanca Stein in Malik. To zborovanje je zaradi tega zanimivo, ker nam kaže, da si vsenemška misel pridobiva tudi na Štajerskem vedno trdnejša tla.
Graškim županom je zopet izvoljen prejšnji župan dr. Graf. Mož nima posebnega upliva niti med njemu najbližjimi strankami in njegovo županovanje v zgodovini graškega mesta ne bo posebno pohvaljeno.
Deželnozborske volitve na Češkem še sicer niso popolnoma gotove, ker je še treba več drugih in ožjih volitev, vendar se že lahko spozna, kako so stranke v svoji moči napredovale in nazadovale. Med Čehi je najbolj nazadovala mladočeška stranka in izgubila največ mandatov. Najbolj je narasla češka poljedelska (agrarna) stranka. To je svarilen migljaj tudi za Spodnještajerce, ki se bodo morali več kot dosedaj zanimati za kmečko vprašanje. Med Nemci je nazadovala stara liberalna stranka, napredovala pa mo-gočno-odločno nastopajoča vsenemška stranka. Tudi ta prikazen je za naše politikarje poučna. Le odločnost, radikalnost, ne pa me-
prišel v beli duhovski obleki s štolo, ampak v črni suknji. Desnica mu je počivala na prsih, v znamenje, da nosi Telo Gospodovo pOi suknjo. Za trenotek je zrl po sobi okoli, potem namignil služabniku, ki je prišel ž njim. Ta ga je takoj razumel, vzel iz Skrinjice belo suknjico in štolo za duhovnika, sv. razpelo in dve voščeni sveči, kateri je takoj nataknil na svetilnika; ta je postavil na mizico, ki je stala na postelji, na obe strani sv. razpela. Duhovnik je vzel bolniški križ izpod suknje in ga položil pred sv. razpelo. Potem je oblekel belo oblačilce in del štolo čez ramo. Patrik je opazoval te priprave s temnimi pogledi, že je odprl ustnice, da bi govoril, ko je doktor World roko zataknil za Patri-kovo in mu Šepnil: «Pojdite, gospod Bellini! Če svojega očeta ljubite, pustite ga zdaj z Bogom in njegovim služabnikom!»
Le nerad je šel Patrik z zdravnikom ven; čez nekaj trenutkov je tudi strežaj zapustil bolniško sobo in umirajoči je ostal sam z duhovnikom. Dolgo je moral strežaj zunaj na hodniku čakati; potem ga je poklical duhovnik, da je odgovarjal pri delitvi zakramentov sv. Rešnjega Telesa, zadnje popotnice, in sv. poslednjega olja. Sv. opravilo je bilo končano, in duhovnik je zapustil bolnikovo sobo ter čakal na hodniku, da bi prišel kateri izmed sinov.
Henrik in Patrik sta prišla takoj, ko jima je služabnik naznanil, da duhovnik želi govoriti ž njima, predno odide.
»Moje opravilo je končano, gospoda» rekel je* duhovnik s plemenitim poklonom, »zdaj najdeta Jočeta mirnega in srečnega; ako umrje, pride z Bogom spravljen kot katoličan v večnost. Jaz naj vaju prosim, da gresta k njemu. Rad bi vama kako ustanovo za katol. sirote irskih izseljencev priporočil. Če hočeta željo očetovo spolniti, vama na njegovo proSnjo obljubujem svoje moči, da se to res plemenito delo izvrši »
Brata sta se molče priklonila in pustila duhovnika, ne da bi mu besedice hvaležnosti privoščila. Ko sta prišla k očetu, je bil sam. Njegove roke so sklenjene mirno ležale na prsih. Oči so mu bile zaprte, le lahko v molitvi se premikajoče ustnice so kazale še življenje v njem. Onadva sta ga bolestno opazovala in nobeden si ni upal izgovoriti besedice, da bi mu ne kalil miru. Ali bolnik je le zapazil njihovo bližino in odprl oči. Poda jima roko, ki sta jo, solzeč se, poljubila. «Oče!» jima je skoraj zazvenelo iz ust
«Oh, moja sinova», šepetal je bolnik, «zdaj sem srečen, saj umrjem z Bog>m spravljen, in moja zadnja molitev bo, da tudi vidva najdeta to pot, toda prej ko jaz, ne Se le na smrtni postelji____» «Vama je povedal
mojo zadnjo željo?» rekel je po kratkem molku, ker nista vedela, kaj bi mu na opomin odgovorila.
«Da, oče, vaša želja nama bo neizogibna zapoved», odgovoril je Henrik.
«Bog vaju zato blagoslovi, otroka!» rekel je še šepetaje, «ali moje ime naj se ne imenuje — — —. Vsaj v smrti hočem kaj dobrega skrito storiti. In zdaj naj zaspim — tako sem truden — otroka! Bog vaju blagoslovi !»
Tako je zaspal in spal spanje večnega miru, iz katerega se nikdo več ne zbudi. Patrik mu je lahko oči zatisnil.
V.
Uro pozneje je Patrik Bellini še vedno sedel v razkošno opravljeni sobi pritljičja in jokal; ni se solz sramoval, ljubil je očeta na svoj način prav po otroško. Vedno je ponavljal besede umirajočega očeta: «Zemeljski blesk je minljiv; pravi srčni mir se najde le z Bogom in v Bogu.»
«Je-li to resnično?» vprašal se je. «Oh ja, oče se je celo življenje trudil, da bi si pridobil bogastva in svoji hiši slavno ime — in sedaj je ležal, bled in mrzel; celo veličanstvo se je s smrtjo razsulo v prazen nič. Od svojega velikega bogastva ni vzel seboj
darskega občevanja med kmetom in meščanom vleče glavno korist meščan. Meščani si nabirajo bogastvo, zidajo si lepe hiše in lepe vile, si krasno uredijo vinograde ter sezidajo v njih lepe hišice, mi kmeti pa propadamo, naše kmetije pridejo zaporedoma na boben, in kupijo jih zopet večinoma le bogatci iz mesta. Kdor ni slep, mora to uvideti. Tudi mi kmetje nimamo nobenega sovraštva proti meščanom, niti jih krivimo v trgovanju z nami kake nepoštenosti. Da je tako slabo z nami, smo si največ krivi mi kmetje sami, ker ne držimo skupaj. Če imamo mnogo sadja, tedaj čakamo, da pridejo trgovci iz mesta ter nam povejo, za kako ceno nam hočejo kupiti sadje. Pravzaprav pa bi mi kmetje morali stopiti skupaj ter si reči, letos bomo prodajali po tej ali oni ceni. Trgovci se med seboj pogovorijo, kako drago bodo kupovali, mi kmetje pa se nič ne pogovorimo in zmenimo za ceno. In to je krivo, da smo mi v gospodarsko-trgovskem občevanju z meščani zmeraj na slabšem. Kakor se nam godi pri sadju, tako se nam godi pri vseh drugih pridelkih. Kmetje, mi moramo bolj skupaj držati, drugači ne bomo nikdar zagledali boljših časov.
Ti ljubi «Slov. Gospodar» pa nam odpiraj oči. Kar nas je razumnih kmetov, vemo, da nas ne hujskaš, ampak da nam kažeš samo golo resnico. Golo resnico pa moramo vedeti, sicer se ne bomo nikdar vzdramili iz spanja. Le budi torej slovenske kmete in popelji jih s svojimi nauki do njihovih svetih kmetskih koristi in pravic.
Iz Dnnaja. Zadnjič sem vam, cenjeni čitatelji «Slov. Gospodarja», poročal, da veje na Dunaju že zelo mrzel veter, a danes mi je naloga dana, vam javiti, da je dne 6. vinotoka vladala tukaj taka vročina kakor ob Janževem. V naši dvorani, akoravno je velikanska, bilo je neznosno vroče, kako bi tudi ne, bila je namreč prenapolnjena. Pesmi krasne, govori istotako, zlasti nas je cenj. g. Podlesnik izborno razveseljeval se svojimi šalospevi. Zahvalo smo dolžni tudi guspicama Krušičevi in Farčnikovi, katere ste tako umetno igrali na glasovir, spremljaje gosp. Podlesnika.
Govorniki niso bili samo iz društva «Zvezde», temveč nastopali so tudi razni govorniki iz že znanih nam društev «Kre-šimir» in «Prosvieta». Naš veleč. g. predsednik je sprožil misel, da bi se nabiralo zopet za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, koje ud je tudi naše društvo «Zvezda». Nabralo se je nekaj čez sto kron. — Ob tej priliki mi je bila dana priložnost opazovati naša najimenitnejša člana gosp. predsednika Puklna in g. Krušiča, kako so njima oči od veselja blestele, ko sta videla, da ne samo z
nič drugega ko dragoceno krsto. In še tega zadnjega ostanka minljivega bogastva ni čutilo mrtvo truplo, kakor bi tudi ne bi čutilo revne, lesene, iz šesterih desk in dveh deščic sestavljene krste. Je li resnično za temnimi smrtnimi vrati še kaj drugega, kar dalje traja ko vse pozemeljske reči, kar je večno, neminljivo ? Ako je večnost dvojna, kakor vera uči, ena z mirom, ki vedno traja, in druga z mukami, ki nikdar ne minejo, potem mora biti tudi človeško življenje tako vrav-nano, da se neminljivi mir tudi po smrti more nadaljevati.»
To so bile resne misli, vsled katerih je Patrikovo srce nemirneje bilo, in ni mu bilo neprijetno, ko je nekdo potrkal na duri. Vstopila je usmiljena sestra in tako končala resno razmišljevanje Patrikovo.
(Dalje prihodnjič.)
Smešničar.
«Lenoba!» zadere se oče nad svojim sinom, «ti še ležiš in solnce že tako dolgo sije'» — «Hm! sem mar jaz kriv», — odgovori sin in se kremži, — «da solnce pred dnevom vzhaja!»
navzočnostjo, marveč tudi v djanju vsak po svojem rad pokaže, koliko da mu je mar za blagor mile materinščine.
Da bo naše društvo rastlo, procvitalo na tuji zemlji v blagor in prid naše drage domovine, kličem vsem, kateri imate morebiti slovenske znance na Dunaju, blagovolite njim dati naslov našega društva «Zvezde». Dunaj I., v Sonenfelski ulici št. 5.
Od Kapele pri Radgoni. (Narodna pravljica.) Kaj neki je že zopet pri Kapeli? Tako morebiti vprašate gospod urednik. Le počasi, gospod urednik, in lepo po vrsti kakor so hiše v Trsti in vse vam povem. Pa ne samo to, da se je neki dopisnik od Kapele v zadnji št. «Slov. Gospodarja» zmotil ter namesto roženvensko nedeljo pisal an-geljsko nedeljo. No, kaj se hoče? Gotovo ni dobro pogledal v pratiko. Pa kaj je to? To ni tako mikavno, kakor neka čudna zgodba, ki se je zgodila pri nas in katero vam hočem tukaj površno opisati.
Bilo je v času, ko je začel izhajati «Šta-jerc». «Štajerc» pošlje tudi v našo faro moža, da bi razširjal «Štajerčev» evangelij. Pride v našo faro, hodi od hiše do hiše, toda nič in zopet nič. 2e je silno žalosten, ne ve si pomagati, gleda bukve, katere je sprejel od «Štajerca», v katere bi imel vpisovati naročnike «Štajerčeve». Obrača jih na vse viže, pa jo], joj, nikjer nič. Slednjič odide nazaj v Ptuj. S kislim obrazom hodi krog tiskarne, ne upa naprej. Ali glej! K sreči pride ravno «Štajerčev» boter in ta ga spravi v tiskarno. «Štajerc» ga pokliče pred se in zahteva bukve od njega, da vidi, kaj je opravil. Pa glej: «Štajerc» zaškriplje z zobmi, plane ves divji raz sedež, vrže ubogemu možu bukve v obraz ter neznansko zakriči nad njim rekoč: Poberi se mi izpred oči in pojdi zopet v kapelsko faro, in ako za pol leta ne prideš s polnimi bukvami nazaj, spravim te v tiskarno sv. Cirila v Maribor, kjer boš vedno poslušal, kako razkrinkavajo ta^i u«še laži, h katerimi slepimo in lovimo slovenskega kmeta ter obrekujemo katoliško duhovščino in vsakega poštenega Slovenca. To bode tvoje plačilo!
Mož naredi grozno kisel obraz, obljubi poboljšanje ter se splazi iz tiskarne in hajd zopet h Kapeli. Tu naleti na nekega že precej od «Štajerčevega» duha napolnjenega gospodarja in halo k njemu v službo. Takoj razodene gospodarju svoj posel in hajdiva skupaj na delo. V začetku šlo je sicer počasi, ker imajo Kapelčani precej trde buče za «Štajerčev» nauk. Zato se pa lotita najprej takih, ki niso nikdar nobenega časnika brali, ter takih, ki malokdaj ali pa nikdar cerkve od znotraj ne vidijo, in evo jih, že jih imata. Tako delujeta nekaj časa skupno in mož ima že skoraj polne bukve. Toraj se odpravi nekega dne zopet pred «Štajerca» in pusti svoj obrt dozdajnemu svojemu gospodarju, kateri dela še zdaj sam na svojo roko. — Tako tedaj; zdaj veste gospod urednik, kako je prišel «Štajerc» v kapelsko faro in kako se razširja.
Če še pride mož, kakor je obljubil, gledat kaj k onemu, kateremu je izročil svoje rokodelstvo, kako mu kaj nese, in ako ga jaz slučajno kje srečam, prav gotovo mu izmaknem za en hip one bukve, v katere je na-čečkal one nevedneže, kateri so si naročili ptujskega smrdljivca, prepišem si imena ter jih pošljem vam, gospod urednik, da nam bodete vedli drugikrat poročati njih imena.
Iz celjske okolice. (Mi spimo.) Tukaj v Savinjski dolini radi prebiramo vaš list, ker nam prinese mnogo lepih novic iz našega obližja. A še tudi drugi vzrok je, zakaj nam vaš list vedno bolj k srcu prirašča. Iz predalov vašega lista vidimo, kako se spodnještajerski Slovenci gibajo. Tukaj zboruje politično društvo, Um se vrši občni zbor kmetijske zadruge, kje drugod zopet ima izobraževalno ali bralno društvo veselico z zanimivim poučnim govorom in gledališko predstavo. V naši celjski okolici pa je tako mrtvo. Političnega zborovanja za okolico že
ni bilo, da bi pomnili. Posledica tega pa je, da se v naši okolici vse bolj, kakor bi si kdo mislil, širi narodna mlačnost in nemšku-tarija. Ne zakrivajmo si oči, to je neovrg-Ijiva istina.
Gospod urednik, mi vemo, da sle vi navdušeni za narodno probujo. Povejte nam torej, kako si naj pomagamo. Morda bi bili tako prijazni ter nam povedali, kdo so naši deželni poslanci, kajti mi smo od časa volitev že popolnoma pozabili na njih imena. Gotovo tudi ne bo škodovalo, ako nam poveste imena državnih poslancev, vsaj iz previdnosti, da jih tudi ne pozabimo, kakor na deželne poslance. Ali bi ne bilo dobro, da pišemo našim ljubim poslancem prijazna pisma z ljubeznjivim vabilom, naj pridejo kaj med nas.
Ako boste vi, gospod urednik, sprejeli ta dopis, potem se bomo tudi mi vam hvaležne izkazali. Kadar bodo prišli poslanci med nas, bomo vam vse lepo sporočili, kako in kaj se je godilo. To bo pa vaš list imel lepa in zanimiva poročila, a vi boste lahko zopet vskliknili: Mi gremo naprej, mi Slovenci.
Vitanje. Dne 29. septembra t. 1. je imel nekak shod v Vitanju g. dr., Pommer? To je oni vsenemški somišljenik, se je izrazil na Dunaju nekoč nekemu svojemu g. soposlancu, da hoče ponemčiti Celje in njega okolico. Kaj je ta nemški poslanec na shodu govoril, ni znano. Je tajnost. Pač so pa po shodu razupili nemški listi, da je bila pri njem neka deputacija slovenskih kmetov, ki bi se mu bila neki zahvalila za delovanje ob povodnji. To novico smo čitali tudi v «Slovencu» precej prisiljeno. Jeli smo stvar poizvedavati, a našli, da ni istina. Tajnik vseh občin vi-tanjske okolice o tej deputaciji ničesar ne ve; še manje pa župani. Naj bi nemški listi povedali imena onih slovenskih kmetov, ki so se šli zahvalit g. dr. Pommerju. Morda je kakšen pijanček zastopal celo deputacijo? To je lahko mogoče. Prosimo torej vas, čemu bi se naši kmetje hodili zahvaljevat g. dr. Pommerju in zakaj? Mi kmetje že dobro vemo, kako smo dobivali po plečih, ko smo prosjačili za odškodnine po povodnji. Sploh pa g. dr. Pommer ni poslanec naših občin, — je nekdo drugi. Koncemkonca obvelja tole: deputacija slovenskih kmetov vitanjskih občin ni bila pri g. dr. Pommerju.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Prvi slovenski notar v Kozjem. Iz
kozjanskega okraja nam pišejo: Po smrti rajnega dr. Filaferro-ta, notarja v Kozjem, bali smo se, da to notarsko mesto zasede zopet kaki naš nasprotnik, a vrli notarski substitut v Kozjem g. dr. Barle, da bo moral odriniti v Tržič na Kranjsko. Hvala Bogu! Naš strah spremenil se nam je v veselje, ker g. dr. Josip Barle bil je pred kratkim imenovan notarjem v Kozjem in tako ostane pri nas. Mi ga pa tudi res potrebujemo, ker gospod je silno izveden v svoji stroki in si je v kratkem času pridobil srca vseh, kateri so imeli pri njem kaj opraviti. Sliši se le en glas povsod in ta je: takšnega notarja smo v Kozjem potrebovali, moža resnico in pra-vicoljubnega, ki spoštuje mišljenje vsakega. Zato pa, slovenski kmet, ko prideš v Kozje in potrebuješ kakega sveta, kakega pojasnila, ne daj se vloviti od onih, ki ljudi po Kozjem lovijo, ampak obrni se zaupljivo do gosp. dr. Barle-ta in ne boš se kesal.
Sv. Ana na Krembergu. V Krembergu se je občespoštovani župan Al. Ornik odpovedal tej časti. Bil je 28 let župan in vestno opravljal ta posel ter ni nikdar rabil ni jed-nega tajnika in s tem občini prihranil lepih zneskov! Častimo ga in mu želimo, kot prijatelju «Slov. Gospodarja» in spoštovanemu starčku še mnoga — leta! — V Šitancih so si zopet izvolili starega predstojnika Jože
Črnčeca, in sicer je sedaj možek že od leta 1873 predstojnik, toraj služi že deseto dobo; to je dokaz, kako ga srenjčani ljubijo. Pred dvema letoma je okrajni zastop sv. lenartski in odbor občine Šitanci poslal okrajnemu glavarstvu prošnjo, da bi izposlovali, naj dobi Jože Črnčec za tako dolgo in vestno službo neko priznanje, a ni nam znano, kaj je s to prošnjo, ker ni duha ne sluha o njej! Upamo, da se kje najde in dobimo slovenskogoričani s tem neko — veselje. Svetovalca sta dva slovenska korenjaka: Peserl Franc in Kurnik Simon.	—k—
Poročilo o II. slov. katol. shodu je ravnokar izšlo. Cena 1 K. Knjiga obsega 252 strani in se dobiva v Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Kdor se briga za javno življenje, si bo knjigo naročil.
V	Krškem je otvorila gospa Miroslava Kessler, tople in mrzle kopeli, v svoji hiši sredi mesta, kjer je bila prej lekarna ranj-kega njenega očeta g. Miroslava Bömches-a.
Iz sodnijske dvorane. Josip Petek, lovski paznik dr. Jos. Špešiča, je bil zatožen, da je ustrelil stričnika Špešičevega, jurista Feliksa Stampfla. Zgodilo se je to na lovu. Josip Petek je zatrjeval, da je nedolžen. Obsojen je po § 335 kaz. zak. na dva meseca ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom. Jos. Petek je v svojem kraju na najboljšem glasu ter je oče 9 otrok. Ko je slišal, da je obsojen, začel je britko jokati ter še enkrat zatrjevati, da je nedolžen.
V	Št. Lovrencu nad Mariborom se je ustanovila nova podružnica »Südmarke«.
Na Bizeljskem si je hotela vzeti življenje učiteljeva gospa L. Stöger iz strahu, ker ji je nekdo povedal, da bo morala iti v norišnico v Feldhol.
Nemški uspeh. Štajerski deželni šolski svet je v sporazumljenju s štajerskim deželnim odborom določil, da se na šoli v Lei-tersbergu-Karčevini pri Mariboru ustanovita s 1. novembrom t. 1. dva paralelna razreda z nemškim učnim jezikom.
Slovensko uredovanje. Naše občine se še vedno pri občinskem uradovanju večinoma nemškega jezika poslužujejo, in še vedno ne razvidijo, koliko na ta način svojemu narodu škodujejo. Pomisliti je le treba, da če občinski uradi vedno v nemškem jeziku uradujejo, da je potem naš klic po slovenskih uradnikih zastonj, kajti pri takem ravnanju lahko nemški uradniki zasedajo pri nas službe, ker tako skoro ni razločka od nemškega kraja. Pomisliti bi moral vsak narodnjak, da posluževanje slovenskega jezika ni nobeden šport, temveč se gre tukaj nič manj kakor za slovenski kruh. Bolj se bodete držali slovenščine v pisavi in jeziku, več bodete svojih bratov in sinov k kruhu pomagali; ako bodete pa popustljivi, še bodo eni slovenski uradniki od nemških izpodrinem, kateri so sedaj na slovenskih tleh. Toraj vam kličemo občinskim predstojnikom, bodite ponosni na svoj jezik in poslužujte se povsod le slovenskega jezika.
Vitanje. Poleti so bili nasadi v vinogradih dokaj lepi. Deževno vreme koncem avgusta in začetkom septembra je pa vinogradnike oslabšalo. Ljudje imajo slabo upanje v trgatvi. Vino bo dobro. Bolje je pa žito, dasi se ga je nekaj scimilo v tritednem deževnem vremenu. Kar ga je, je jekleno. Sosebno je lep oves, ki mu je zdajšnja cena K 7 — do 712.
V	Gornjem gradu je umrl posestnik in tržan g. I. Kolenc. Naj počiva v miru!
V	Celju se je poročil inženir g. Ernst Lichtenegger z gdč. Frido Riipšl.
Iz Bočne. Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je ustanovitev samostojne lare v Bočni z odlokom dne 28. avgusta 1901 št. 25802 potrdilo. Med tukajšnim prebivalstvom vlada vsled tega veliko veselje.
Iz Laškega pri Celju. Prišla je pred kratkim sedemnajstletna deklica v eno tukajšnjih prodajalnic k nemškemu trgovcu nekaj malega kupovat, in ta gospod ji pred njenim odhodom poda Štajerca z naročilom, naj ga doma čita. Pa ona vzame list v roke
in ga na drobne kosce raztrga, vrže mu ga pred noge in še pristavi: »Ni lepo za vas, da si ne naročite boljšega časnika nego tega nemčurskega lažnjivega ptujskega kljukca, da ga potem poštenim Slovencem vsiljujete.« Slava junaškemu slovenskemu dekletu!
Kraj ni šolski svet na Staricesti pri Ljutomeru se za podporo, katero je dobil za zidanje nove šole na Staricesti in sicer okrajnemu odboru za 600 K ter okrajni posojilnici v Ljutomeru za 200 K s tem prav prisrčno ^zahvaljuje.
Iz Šmarja pri Jelšah. Katoliško politično izobraževalno društvo je dne 13. okt. zborovalo drugikrat v Šmarju pri Jelšah. Na shod sta bila povabljena dežel, poslanca dr. S r n e c in dr. Dečko ter držav, poslanec dekan Z i č k a r. Deželna poslanca nista r i š 1 a , pač pa je prišel drž. poslanec g. ičkar. Poročal je obširno o dogodkih v državnem zboru, o sklepih, važnih za kmet-sko ljudstvo in o svojih lastnih predlogih. O Koerberjevem ministerstvu je omenil, da skrajno natančno varuje takozvano »nemško narodno posest«, in da slovenski poslanci vsled tega ne morejo v narodnem oziru ničesar doseči. Izrekel je željo, da se državno-zborska kluba slovanski centrum in hrvat-sko-slovenski klub združita. Potem je označil, kako nevarni so za Slovence bojeviti sklepi nemških shodov v Radgoni in v Mariboru, ako se izvedejo. Zahteval je, da mora vlada ravno nasprotno storiti, kar so zahtevali Nemci, potem bo pravična. Razjasnil je tudi, zakaj slovenski deželni poslanci ne gredo v deželni zbor. Zbrani zastopniki vseh občin šmarskega okraja so živahno odobrovali izvajanja poslančeva ter mu izreklo popolno zaupanje. Na-to so navzoči kmetje izrazili marsikatero željo g. poslancu ter vprašali za pojasnjenje. Gosp. poslanec je točno in v za-dovoljnost vseh odgovarjal. Slednjič je še kmet Stoklas v lepih besedah govoril o bedi kmetskega stanu. Njegove besede so naredile globok utre. Red je b;l izboren. Predlagalo in sprejelo se je tudi mnogo resolucij, katere še priobčimo.
Iz Marije Snežne na Velki nam pišejo, da je viničarja Petra Moleha doletela nagla smrt. Prejšnji dan še je bil zdrav in vesel, drugi dan pa so ga našli mrtvega. Star je bil 50 let. Bog mu bodi milostiv!
Obsojen na en mesec ostrega zapora s postom vsak teden in na sodne stroške je bil dne 10. t. m. pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju Pavel Spanžel, kmet v Podgorju, ker ni hotel nikake časti skazati duhovniku ne-sočemu dne 15. junija t. 1. sv. popotnico boleniku.
Iz Pake pri Vitanju se nam piše: Pri občinskih volitvah je dne 8. oktobra t. 1. zmagala poštena slovenska in krščanska stranka. Par nemškutarjev se je potikalo okrog naših mož; vse zastonj. Slovenska trdnjava v Paki stoji trdno. Veselo znamenje pri tej volitvi je bilo tudi to, da za edinega «Rodoljubovega» naročnika nihče ni maral; tudi tega smo pokopali.
Svarilo! Pišejo nam: Nek Mažar je razpošiljal letošnjo spomlad vabila na naročilo njegove «zgodnje koruze». Obetal je, da njegova koruza tako zgodaj dozori, da se potem obnese še enkratna setev. Šel sem mu na limanice. Njegova koruza je dozorela res en teden poprej, kakor naša navadna domača. Bilo je pa prepozno, da bi se sejala še enkrat; a zrnje bilo je kaj drobno. Njegove koruze si jaz gotovo nikdar več ne naročim.
Iz Sevnice ob Savi se poroča: Pretekli teden je bilo pri nas prav veselo. Slišalo se je pokanje možnarjev, ker smo bili v trgatvi. Prav dobro je obrodila še stara trta in upamo, da bode letos stanovitno vino. Pa tudi novih nasadov je že precej, najbolj se razumejo v tej stvari M. Kozinc, M. Ste-genšek, Ivan Kozinc, F. Dervenšek in Ivan Kranjc, ki so iz svoje lastne moči napravili amerikanske vinograde. Prosili bi gospode poslance, da bi nam pomoč dobili pri vladi, i
Kmet. I
Kužna griža se je pojavila v Kozjanskem okraju v obilni meri, posebno v gornjem delu kozjanskega okraja prav hudo razsaja. Ta kužna griža zahteva mnogo žertev v kozjanskem, šmarskem in celjskem okraju.
Kozjanska požarna bramba je imela dne 6. vinotoka svojo veliko vajo, katere so se udeležili tudi fajerberkarji iz Slatine in Rajhenburga. Če vprašete, kakšno povelje so imeli, vam lahko povem, da «tajč».
Pesniška deputacija. V sredo zvečer dne 16. t. m- odpeljali so se iz Maribora na Dunaj sledeči gospodje: dr. Omulec, načelnik okraj, zastopa v Ormoži, prof. Zelenik, načelnik okrajnega zastopa v Ptuju, I. Roškar, namestnik načelnikov pri okraj, zastopu v Št. Lenartu in Janez Čep, občinski predstojnik iz Vilkoma v imenu poškodovancev iz mariborskega okraja. Ta deputacija predstavila se je v spremstvu državnih poslancev Robiča in Ploja ministerskemu predsedniku in poljedelskemu ministru s prošnjo, naj c. kr. vlada pomaga prvič tistim, katerim je Pesnica letos toliko škode naredila in naj ona spravi tudi v tek regulacijo te reke, ker deželni zbor štajerski tega ne izvrši. Natančno poročilo o uspehu te deputacije sledi. Mi že sedaj izrekamo hvalo tem možem, ki kot pravi zastopniki našega ljudstva nastopijo pravo pot in se ne ustrašijo nobenega truda, da bi le mogli našim ljudem pomagati.
Nemčurji propadli. Na Dobrni pri Celju so hoteli pristaši štajerskega nemčur-stva zlesti v občinski odbor. Zmagali so zavedni slovenski volilci.
Volitev župana na Teharjih. Pri volitvi župana na Teharjih je Slovencem nasprotna stranka izvolila za župana Karola Gorišeka, svetovalci pa Antona Peera, trgovca v Štorah, Martina Vizjaka v Bukovem žlaku, Jožefa PfeifTerja, pisarniškega ravnatelja tovarne v Štorah in Karola Rezarja v Kresni-kah. Slovenski odborniki so šli pogumno na volišče, kjer pa so zaradi manjšine za dva glasa propadli. „Odbornika Karol Rezar in Koštomaj, ki sta po neprevidnosti s pomočjo slovenskih glasov v odbor prišla, sta sedaj kakor tudi poprej z nemškutarji volila.
Sv. Bolfenk pri Središču. Tukaj je ta teden od 13. okt. do 17. okt. bratva končana. Vsaki je naprešal več, kakor lani, in več kakor se je nadejal. Mošt bo zelo dober, bolji od lanskega; cena pa proti lani čudovito nizka. Nekateri od malih posestnikov prodajajo 1 lit. po 30 v. Dober mošt prodajajo po 36 v. Tukaj se dobi še lansko vino. Naši prekupci ne puščajo pravih kupcev h kmetom. Ko je nek davkar slišal, da se dober mošt dobi za toliko krajcarjev, koliko ima stopinj t. j. 18—19 stopinj, seje prijel za glavo, rekoč: Kako bote vi kmetje plačevali dačo, če ne bote dražje prodali mošta!? Mi kličemo na to kmetom: Kmetje, zadrug je potrebno ! Snujte zadruge, in skrbite, da bodo vstanovljene zadruge živele t. j. pristopajte k zadrugam in skrbite, da bodo delovale. Začnite povsod v zadrugah z malim n. pr. z jajci in kuretino, s petroljem itd. Napačno je, ako pričakujete, da bo kaki trgovec podjel, ga ne bote dobili, kakor ga ne dobe n. pr. v središki zadrugi, in zato ta trdno kliče: kmetje, začnite sami promet.
Iz drugih krajev.
Na križ se je pribil. «Bozener Zeitung» poroča, da so v bližini Welschmetza našli nekega blaznega, ki je napravil križ in si levo roko pribil na križ. Reveža so sneli in prepeljali v bolnico.
Češki dijak in avstrijska železnica.
Pred več tedni prišel je k blafljj^i železnične postaje v Teplicah praški d jalr menom Dvor-žak ter zahteval vozni list v češkem jeziku. Uradnik pri blagajni pa ga ni umel in dijak se ni hotel posluževati druzega jezika, odšel je brez voznega listka v vagon. Ko pride v
vagon sprevodniku, zahtevajočemu od njega vožni listek, pov6, da ga nima in zakaj da ga nima. Toda pomagalo ni nič, moral je plačati kazen. Mladi Ceh je proti temu vložil priziv pri vodstvu železnice, z motivacijo, da on ni kriv, da ni imel listka, ker ga je pravilno zahteval od uradnika, da pa ni njegova krivda, ako uradnik ne umeje češki, kakor bi bila njegova dolžnost. Od tega i dijaka bi se mi Slovenci lahko učili marsikaj.
Človeka ustrelil in — pohvaljen. Na Dunaju je v bližini centralnega pokopališča vojak Stanko Lovvienic, ki je stal na straži, ustrelil delavca Sebastijana Ledererja, ker se le-ta na opetovani vojakov klic ni brigal in je nadaljeval svojo pot. Vojak je prišel v preiskavo, ki je pa dognala, da se je v službi pravilno obnašal. Vojak je bil radi čuječnosti na straži pohvaljen in dobil je korporalsko čast.
Preosnova naših pešpolkov. Listi poročajo, da predloži vojno ministerstvo še v tem letu državnemu zboru načrt zakona, vsled katerega se bodo naši pešpolki preo-snovali. V smislu tega zakonskega načrta bi obstojal vsak pešpoik iz treh mesto kakor prej, štirih bataljonov; iz ostalih 102 bataljonov pa bi se ustanovilo 34 novih pešpol-pov tako, da bi imeli potem 136 pešpolkov. Ob enem poročajo listi, da se vojno ministerstvo bavi z vprašanji dveletne stalne službe in pa z napravo nove uniforme za infanterijo.
Vodstvo gradbenih del novih že-lezničnih prog. V železniškem ministerstvu se je ustanovil poseben oddelek za nadzorovanje gradbenih del novih državnih železnic. Ta oddelek bode stal odslej pod jednotnim vodstvom jednega tehnično izobraženega uradnika, ki bo nosil naslov ces. kr. sek-cijskega načelnika in ravnatelja železniških gradenj in bode direktno podrejen železniškemu ministru. Ta oddelek se bo imenoval »Ravnateljstvo železniških gradenj« in bode razdeljen na več tehničnih in pravnih pododdelkov. Temu oddelku bodo podrejena c. kr. vodstva železniških gradenj, ki bodo ustanovljena ondi, kjer se bodo gradile nove proge. Ta ravnateljstva bodo imela nalogo izvrševati odredbe železniškega ministerstva in glavnega ravnateljstva za gradnje novih državnih prog.
Kralj Edvard in veletržec. Za časa svojega nedavnega bivanja v Fredensbourgu se je angleški kralj vozil vsaki dan na avtomobilu, in sicer tako hitro, da je vse bežalo pred njim. Pri vsem tem se je zgodilo več nesreč, a med temi tudi ta, da je avtomobil povozil psa nekega trgovca. Ta poslednji je zahteval za odškodnino 100 kron — ali pa da ga kralj vsprejme v avdijenco. Drugi dan je prišel trgovec vprašat, da-li ga kralj vsprejme? Pobočnik kraljev je pritrdil Veletržec je bil uveden v kraljevo sobo, a kralj se mu je približal, dal mu sto kron in odšel molče, kakor je došel molče. Veletržec je bil osupnjen in je odšel misle, da je morda vendar bolje imeti v žepu sto kron, nego pregovoriti par besedij s kraljem Edvardom.
Kandidat — znorel. Iz Budimpešte javljajo, da je Bela Vadnay, propadli kandidat v Vesprimu, znorel radi tega, ker je propal. — Došel je te dni v ministerstvo notranjih stvari in tam je hotel ubiti državnega tajnika Szella, brala ministerskega predsednika. Vadnay misli, da je rečeni tajnik največ kriv, ker je on propal. Grozno nakano *sta preprečila dva policaja, ki sta pravočasno posegla, vmes.
Sedem zapovedi, kako varovati svoje oči do starosti. 1. Ako te pri delu začno boleti oči in ti oko solzi in te v očesu zbada, ali ako se ti blišči pred očmi, nehaj takoj delati, da ti oči odpočijejo. Čez nekaj časa zamorei'f*®pet prijeti za delo, vendar ako čutiš le najmanjše bolečine v očeh, od-počivaj takoj. 2. Pazi, da je dosti svetlo, kjer delaš in da ti prihaja svetloba od zgor ali od leve strani. 3. Ako imaš slabe oči, ne čitaj nikoli, kadar se voziš, bodisi z vozom
ali z železnico. 4. Ne čitaj ležeč. 5. Ne čitaj ako ozdravljaš od kake bolezni. 6. Svoje oči si obvaruješ najbolje, ako se primerno hraniš, zmerno delaš in se dovolj šetaš in gib-Iješ. Spi zadosti, a ne preveč, zaradi tega si tudi ne smeš preveč utrujati oči, ker utrujene oči potrebujejo tudi več spanja.
Prebrisan Žid. V Karlovih Varih se je zdravil žid Osim Ackermann, doma iz Galicije. Vsake toplice so drage, ni čuda, da je Ackermann pri vsi svoji varčnosti zapravil precej denarja. Zdaj bi moral še plačati stroške za železniško vožnjo domov. A zvita butica si zna pomagati. Gre ter ukrade nekaj sadja in jajec, za kar so ga zaprli. Po prestani kazni ga pošljejo kot odgonca v domovinsko občino.
121 let star. V rumunskem mestu Bel-cesti je umrl te dni tamošnji meščan Jurij Chele v dobi 121 let. V mladosti je Juri Chele živel lahkomišljeno in potratno. Na stare dni pa se je izpametel. Samo jedel je dosti, in je pri vsej svoji visoki starosti prenašal več pijač, nego vsak mlad človek. Nevarno bolan ni bil nikdar.
Glasilo beračev. V Parizu izhaja jako čuden list »Glasilo beračev«. Ta list je auto-grafiran in poroča natanko o vseh krstih, porokah, kateri obljubujejo beračem bogato žetev. V listu je dalje natančen imenik naveden. Končno slede še druga koristna »društvena« poročila.
Proti dvoboju se namerava ustanoviti v našem drž. zboru zveza tistih poslancev, ki nasprotujejo dvoboju. Ta zveza izvrši organizacijo nasprotnikov dvoboja.
Avstrijski vojaki snažili Prusakom čevlje. «Budapešti Hirlap» se poroča: Kose je nedavno pruska vojaška godba pripeljala na Dunaj, zapazilo se je, da se ji je takoj pri izstopu iz železniških vozov približal oddelek avstrijskih vojakov. Vsak avstrijski vojak je imel v rokah kartačo za snaženje čevljev. Naši vojaki so se vrgli pred Prusaki v prah na kolena in gg. Prusakom snažili čevlje. Občinstvo je ob tem prizoru glasno mrmralo.
V Neapolju se ni pojavil noben nov slučaj kuge.
Umoril soprogo. Kakor poročajo iz Budimpešte, je zabodel 11. t. mes. delavec Franc Sedok svojo ženo z nožem ter jej potem preparal trebuh. Sedok je bil že nekaj časa sem jako nervozen in je storil morda ta strašen čin v hipni blaznosti.
Carja je prosil — ognja. Glasoviti francoski glumač Febore je gostoval 1. 1891. v Petrogradu. Neki večer se je šetal v zimskem vrtu. Po potu mu je ugasnila smodka. Zaradi tega je pristopil k nekemu častniku in ga poprosil ognja. Častnik je za trenotek obstal; potem pa mu je ponudil svojo gorečo cigareto. »Vi ste Francoz, gospod« ? ga je vprašal častnik. — »Sem.« — »Gotovo ste prvikrat v Rusiji.« — »Da.« — To se mi je zdelo; zato niste pozdravili onega gospoda, ki je bil poleg mene, ko ste me poprosili ognja.« — Tisti visoki gospod? Kdo je on?« — Niste ga poznali?« je rekel častnik. »To je bil car!« — »Ste-li gotov?c — »Tem go to veji, ker je moj oče . . .« je rekel car Nikolaj II.
K Rimu! Dočim Nemci iz Prusije razvijajo agitacijo «Proč od Rima», protestantje v Ameriki pristopajo k rimsko-katol. cerkvi. Nedavno je bilo po P. 0'Čonnerju v new-yorski cerkvi sv. Frančiška Sal. sprejetih v katoliško cerkev 40 protestantov, mej katerimi so odlični profesorji, pisatelji, časnikarji, umetniki in tudi nekaj bivših protestantskih pastorjev. V preteklem letu je samo v New Yorku prestopilo 900 oseb od protestantizma v katoličanstvo. «Res čudno», dejal je nek newyorški protestanški govornik, dobri nas zapuščajo, slabi in dvomljivi elementi pa prihajajo k nam!
Junaškega duhovnika so dne 4. t. m. sprejeli v bolnico za kužne v Nisido, ki se je odločil s prefektovim dovoljenjem žrto-■ vati, če treba, tudi svoje življenje za rešitev
duš nesrečnih bolnikov. Ta junak je župnik v Furrigrotti, Anton Guaoagno. Duhovščina in župljani so mu povodom odhoda priredili velike ovacije.
Devet oseb obsojenih na smrt. V Karkovu na Ruskem so te dni radi raznih roparskih umorov obsodili na smrt devet ciganov.
Policijska zvijačnost Meseca avgusta je bila iz cerkve Santa Sabina v Rimu ukradena Sasseferratova sloveča slika Matere božje. Policija je prišla pač tatom na sled, ne pa tudi sliki, vsled tega ni tatov aretirala, ampak jim nastavila past, v katero so se tudi res ujeli. Tat neki portir Felice, je v neki družbi, ki se je dalje časa zbirala okrog njega, izvedel, da je prišel v Rim bogat Anglež, ki silno dobro plačuje vsakovrstne umetnine. Felice seveda ni vedel, v kaki družbi je, kjer je to izvedel, so bili sami detektivi in da je bil tudi bogati Anglež — italijanski detektiv. Felice si je potom nekega posredovalca izgovoril za sliko 10.000 lir, a ko je z ukradeno sliko prišel k Angležu, ga je policija prijela.
Kako štajerski Nemci širijo svoj jezik. «Slovencu» se piše: Po nekaterih slovenskih krajih Štajerske dajo Nemci pre-pisavati svojim otrokom in otrokom slovenskih starišev ali pa jim ustno ponavljajo naslednjo «nemško molitvico»: «Gelöbnis: Wir geloben, von nun an unter einander nur deutsch zu sprechen. Wer das versprechen nicht hält, ist ein Schuft und muss bestraft werden. — Gebet. Vor den Menschen, die uns im Deutschen hinderlich sind, beschütze und behüte uns, o Gott, wir bitten dich. Sie schaden uns im irdischen Leben und werden uns in der Not keinen Pfennig geben. Wir aber wollen stets das Deutsche lehren und unsere Feinde gar nicht hören. — Dieses Gebet sollten deutsche Eltern ihren Kindern täglich nach dem Aufstehen hersagen lassen!» — Napram takemu vstrajnemu širjenju nemščine so na slovenski strani žalostni pojavi, da slovenski rodoljubi s svojimi otroci nemško govorč.
Deklica živa zgorela. Goriški listi poročajo: V hiši št. 3 v ulici Golonia v Stra-čicah stanuje družina Sušič. Jože Sušič, oče treh otrok, je delavec v tovarni v Stračicah. Ker pa mož premalo zasluži, da vzdrži svojo družino, zaslužila je tudi njegova žena nekaj novcev s tem, da je hodila pomagat v tovarniško kuhinjo jedno uro dopoludne. Minuli petek je šla Sušič zopet na svoje delo, doma pa je pustila svoje tri otroke, deklice, jedno enoletno, jedno triletno in jedno petletno, ki jej je bilo ime Mercedes. Vse tri je zaprla v stanovanje, naročivša jim, da bodo mirni, ključ od stanovanja pa je izročila v pritličju stanujoči Katarini Mrak ter odšla. Ne dolgo potem pa začuje Mrak neko otročje vpitje, pogleda in vidi triletno deklico Sušičevo, ki je odprla okno in kričala doli, da njena sestrica Mercedes gori. Mrak se je tega tako prestrašila, da se za hip ni mogla spomniti, kam je dejala ključ od Sušičevega stanovanja. K sreči je delal na strehi zidar, ki je tudi slišal klicanje deklice. Hitel je po lestvi skozi okno in tu se mu je prikazal strašen prizor: petletna Mercedes je klečala v kuhinji na tleh in bila vsa v plamenu. Zidar ji naglo odtrga z života obleko, a bila je strašno opečena. Da jej piti vode, a pri tem je revica izdihnila svojo dušico. Ko so poklicali dr. Pitamica, je ta konstatiral, da je dek'ica vsled opeklin po životu, rokah in nogah umrla. Tudi lasje so jej popolnoma zgoreli.
Društvene zadeve.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so
darovali sledeči gospodje: prof. Vreže 20 K, medičar Dufek 10 K, župnik Pet. Skuhala 1 K, N., duhovni svetovalec lavant. škofije 18 K 70 v, prof. dr. Medved 10 K, špiritual Rud. Janežič 6 K.
Sv. Bolfenk pri Središču. Piše se nam: Vi pišete, da se je pri Sv. Bolfenku osno-
valo toli potrebno bralno društvo «Lipa». Toda kakšno bo to društvo? Ustanovil ga je neki mladenič, ki Je v zvezi s tukajšnjim nadučiteljem Slancem, o katerem ste ob času volitev pisali, da je jungovec, in vi ste pisali golo resnico. Zvedeli smo, da to bralno društvo dobiva novine «Slov. Narod». Torej bo skušalo od liberalcev povzročeni prepir med brati zanesti tudi k nam. Kajti v listih, ki bodo društvenikom na razpolago, se bo zmerjalo največ čez duhovnike in cerkev, liberalne advokate in jungovske učitelje pa se bo hvalilo. G. urednik, kako bodočnost želite takemu društvu? Mislimo, da nobene. — Priprost bolfenski lant.
Cerkvene zadeve.
Svetega Antona kruh za siromake.
(Konec.)
Leta 1893 je pisala neki osebi: «Češ-čenje sv. Antona se vedno bolj širi, kakor cveteče drevo vedno globlje poganja svoje korene in razprostira svoje zelene veje, tako se širi ta pobožnost. Svet se bode še čudil delom usmiljenja. Slednji mesec sem dobila 600 pisem, iz katerih veje ponižnost, hvaležnost in ljubezen do bližnjega. Vedno več miloščine prihaja za prejete milosti. V maju se je darovalo sv. Antonu v čast 2184 K, v juniju 3200 K, v juliju 3600 K, v avgustu 4135 K. Iz Rima, Avstrije, Belgije, iz Algira in iz celega sveta prihajajo nakaznice z milo-dari. Naslovi so v časi kaj zanimivi: Kapeli sv. Antona v Toulonu, ali pa: St. Antonu v Toulonu, ali: Vernej častilki sv. Antona v Toulonu.
Sedaj pa nekaj uslišanih milosti v naši bližini v novejšem času. Neki gospod že blizu večnosti se še vedno ni hotel spokoriti. Njegova hči obljubi sv. Antonu 20 K za kruh siromakom, ako se oče spreobrne. V tisti noči se bolnik nenadoma v postelji zravna in pravi s trepetajočim glasom: Ali je tukaj, ali je tukaj? Strežnik ga vpraša: Duhovnik? Da, pokličite ga! Duhovnik pride. Celo skesano se spove bolnik, in eno uro pozneje izdahne svojo dušo.
Ravno tistega časa me pokliče neka stara in celo nevoljna gospa. Pravi mi, že celo leto prosim sv. Antona, da bi mi pomagal v moji nevolji. Polna protina ne morem opravljati svojih opravil, dekle pa plačevati ne morem. Drugega nimam kakor malo letno pokojnino, in eno lotrijsko srečko. Vsaki dan sem prosila svetnika, da bi srečko zadela, in sem mu obljubila 200 K za kruh siromakom, ako me usliši. Uslišal me je, pa ne kakor sem želela jaz, ampak naklonil mi je vse večo srečo. V kratkem sem podedovala nepričakovano 45.000 K. Za to sem poslala po vas, da vam izročim obljubljenih 200 K. Še mnogo drugih slučajev se je pri-godilo. Naj zadostujeta ta navedena.
Sveti Anton blagruje one, ki izpolnijo svojo obljubo, pa tudi brez kazni ne ostanejo oni, ki tega ne storijo, ako je uslišana njihova prošnja. Neka gospa v našem mestu je obljubila 100 kilogramov kruha za siromake, ako sv. Anton izprosi neko posebno milost osebi, katero je jako ljubila. Sv. Anton jo je uslišal, kar nam je z velikim veseljem razodela, a na kruh je pozabila gospa. In kaj se zgodi? Za dva meseca je umrla nagle smrti nji toli priljubljena oseba.
Tudi mi smo včasi v kaki telesni ali duševni zadregi, kaj, ko bi se tudi mi na enaki način približali sv. Antonu? Način je zelo priprost. Če ti zboli kaka draga oseba itd., obljubi sv. Antonu kruha za siromake, kolikor pač po svojih okoliščinah premoreš, ali v naravi, ali pa v d«narju. če te je sv. Anton uslišal, ne odlagaj izpolniti svoje obljube, če ne, ti ni treba dati ničesar.
Po drugih krajih je seveda še več siromakov kakor pri nas, da jib morajo v posebnih sirotiščih preživeti, a neka posebna vrsta siromakov se nahaja tudi pri nas, ki
; so onim precej podobni. Ti so ubogi di- i j a k i. Marsikateri nadarjeni iant hrepeni po učenju, pa mu to ali popolnoma ni mogoče, ali pa siromak lačen izvršuje svoje učenje. Takim sirotam v pomoč so rodoljubi osnovali dijaško kuhinjo povsod, kjer so srednje šole, v katerih dajejo ubogim dijakom hrano brezplačno. Število podpiranih dijakov se ravna po milodarih, ki prihajajo iz rok usmiljenih.
Na Ogrskem, v Bosni in po drugih krajih našega cesarstva so že postavljene pušice sv. Antona za kruh siromakom. Mi Slovenci jih še nimamo. Kaj pa, ko bi si jih obesili v dijaških kuhinjah? Postavim: Ti imaš kako zamotano tožbo, reči: Sv. Anton! če bo se pravda srečno razvozljala, darujem 5 K dijaški kuhinji v pušico za siromaške dijake.
Ali ne bi bil to priličen kruh sv. Antona za siromake ?	Ps.
Iz ptujske okolice. Dandanes se povsod ljudstvo giblje in napreduje v narodnem in v duševnem življenju. Tudi v župniji sv. Petra n Pavla napredujejo v duševnem živ- [ ljenju. To pričujejo Marijine družbe in III, red sv. Frančiška. Marijina družba deklet že obstoji par let in jih je vpisanih nad dve sto. Marijina družba mladeničev se je ravno to leto pričela. Mladeniči so se pripravljali za slovesen sprejem že skozi šestnedeljsko pobožnost v čast sv. Alojzija. V nedeljo 23. junija so imeli mladeniči prvo skupno sv. obhajilo pri pozni sv. maši, pri kateri so tudi svetili, popoldne pa slovesen sprejem. Bilo jih je sprejetih okoli 25 mladeničev. Marsikateremu opazovalcu v cerkvi so od radostnega veselja solze polile lica, ko je videl, kako slovesno so sprejeti mladeniči v Marijino družbo, kako jih je lepo videti z družbenim znakom, Marijino svetinjico, pripeto na prsih, z gorečo svečo v rokah. V nedeljo 15. septembra, «Ime Marije» pa so imeli mladeniči Marijine družbe prvič procesijo na ptujsko goro. Ker jih je le okoli 40 mladeničev zapisanih, so č. g. o. Lenard VaupotiČ, voditelj Marijine družbe, povabili še može, naj se udeležijo procesije. In res krasno velika procesija samih mož se je pomikala čez Ptujsko polje k Materi Božji na ptujsko goro, prepevaje lavretanske litanije in Marijine pesmi. Res jako izborno so možje peli in daleč se je razlegal orjaški glas. Na ptujski gori so imeli č. g. o. Lenart pridigo in sv. mašo in mladeniči Marijine družbe skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 2. uri «slovo» od Matere Božje na ptujski gori in odhod. Slovesne večernice pa v domači župni cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuji. Čast in hvala vsem udeležencem te procesije, ki je bila v sklep sv. leta.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Gosp. Dominik Raktelj, znani vglasbitelj orgelj iz Gaberja pri Celju, je na Črešnjevcu v petih dneh popravil za čudno malo ceno 30 kron orgije, katere je slavni Ferdinand Malohov-ski leta 1877 v Ljubljani izdelal. Ker so se tekom časa močno razglasile, jih je zgoraj omenjeni g. Dominik Raktelj vse lepo predelal, vglasbil, posebno pa pedal tako srečno vredil in popravil (8 spremenov), da je kar veselje poslušati orgije, ki tako lepo vsaka svoj glas izgovarjajo. Temu se ni čuditi, ker je g. Dominik Raktelj najstarejši učenec slavnega Goršiča, ki slavi daleč po naši domovini kot izvrsten izdelovatelj orgelj. Izkazal se je kot pravega mojstra, kot solidnega in vstrajnega delavca, ki razume svojo stroko. Zato ga spodaj podpisani kar najbolj priporoča vsem, zlasti veleč. kn. šk. župnijskim predstojnikom za delo. — Janez Sušnik, župnik. ;
Rožni vease v vojašnici. Pred nekaj leti je našel učenec višje vojaške šole molek pod klopjo šolske sobe. Zasmehovaje ga pokaže tovarišem: «K»j se vse med nami najde — v vojaški šoli — rožni venec — ni li to j čudno?» — Bilo je to uprav pred glavno i skušnjo. Izpraševalni zbor, na čelu mu mar-
šal, stopi v sobo in začne izpraševati. Neki mladenič, Alfonzij po imenu, je prekosil vse svoje sodruge po možatem nastopu in točnih, jasnih odgovorih. Po končani izkušnji stopi imenovanec zopet pred klopi in dvigne molek: «Kdo je torej izgubil rožni venec; bedak je gotovo, kdo ga je nosil in puhloglavec.» Kar se dvigne Alfonzij in možato spregovori: «Molek je moj; najdražji spomin na umrlo mi mater, ki mi ga je izročila na smrtni postelji. Takrat sem ji tudi obljubil, da ga izmolim vsak dan.» Mirno brez besedij mu ga vrne. Ko pa se vrne maršal daril delit, izve vso stvar, ki se je mej tem izvršila. — Prvo darilo dobi Alfonzij; zraven pa še maršalovo pohvalo: «Vrli mladenič, le tako naprej, glej tudi moj vedni spremljevalec je — rožni venec.» Postal je ta mladi molilec rožnega venca častit vojščak in odličen junak.	Iz «Danice».
Gospodarske stvari.
(PiSe Ivan Vuk.)
Kaj naj začnemo z izabelinim vinom ? To je vprašanje, s katerim se ukvarja ubožni vinorejec, ko mu ponujajo za grozdje ali mošt pičlo plačo. Da kaj naj storimo? Po mojem mnenju bi bilo najboljše, ako obdržimo kapljico doma in jo porabimo za domačo rabo, posebno bi to priporočal vinogradnikom, ki imajo vino v manjši meri. Zakaj ne bi smel vinorejec piti doma svoj pridelek, za katerega je trpel celo leto ter bil v vednem strahu, da mu Vsegamogočni še odvzame ta pridelek. Kaj pa imamo od tega, če prodamo to vino za tako pičle denarje. S tem se ne bode ničesar plačalo, pač pa se bo v pest smejal kupec, da je dobil tako poceni vinorejčeve žulje. On si bo seveda na ta ali drugi način poboljšal vino, seveda ako bi se izvedelo, bi zapadel kazni, in tako vino proda potem kot žlahtno. Toraj pij rajši doma in ne bogati s svojim delom lahkoživne vin< tržce. Najbolje je seveda, ako se popri-memo sajenja žlahtnih trt.
Kaj naj sadimo v vinograd ? Čudno vprašanje! V vinograd sadimo ja vinsko trto. Seveda sadimo vinsko trto, pa kakšno ?! Letošnja jesen nas uči, da moramo saditi samo žlahtno trto, ako hočemo izhajati in dobro prodati naše pridelke. V zadnjem času se je ljudstvo zelo poprijelo sajenja i zabele. Vino izabele ni kaj posebno priljubljeno v gospod-skih krogih in ravno tukaj se spije največ vina. Ubogi vinogradnik se muči celo leto z vinogradom, v jeseni pa še nemore spe-čati svojega pridelka ali pa le z majhno pičlo ceno. Dragi moj, pomisli 1 Ko si začel saditi izabelo, bi rajši sadil žlahtno trto, seveda bi te nekoliko več stalo nakup ključekov, pa bi imel sedaj že žlahtno vince, katero bi z leh-koto prodal. Toraj, kedor še ima kaj za saditi, naj sadi samo žlahtno trto, taisti pa, ki imate izabelo, pa je bolje, da jo nadomestite z žlahtno, ali pa ako se ne bojite trtne uši, da jo pocepite z žlahtno. Samo to le v tem slučaju, ako se ne bojite trtne uii, ker kakor je znano, tudi izabelo uniči in tako bi imeli dvojno delo, namreč sajenje, cepljenje in gro-banje, pozneje pa bi bilo še vse za nič.
Tropine, hvalevredna živalska piča. Da se dajo tropine z uspehom porabiti za krmljenje živine, je še marsikomu neznano^ ali pa le na pol. V tropinah se nahaja še več ali manj mnogovrednih snovi. Najboljša snov je še ostali sladkor. Za eno glavo goveje živine se računi 2—2 V» Pr> vsakem krmljenju, kar pa mora biti zmešano s peso (runo) ako pa te ni, pa z rezanico. Omeniti je le, da je to hasnovito le pri goveji živini. — Ker pa se vse na enkrat ne more porabiti, se ravna tako-le: Izkoplje se dokaj globoka jama in ako imaš starih obrabljenih sodov, spusti ga v jamo. V ta sod (velja tudi samo v jamo) deni tropine, katere moraš dobro potlačiti, da ti ne bodo postale kisle ali celo plesnjive. Ko si spravil vse v sod, pokrij ga s slamo in navrh še deni 60 cm debelo zem-

lje. Ravno tako se ravna tudi s tropinami, ki so ostale pri žganju.
Kaj se dela iz droži? Iz droži se dela močno žganje; vendar bi jaz priporočal posebno tistim, ki jih imajo v večji množini, da jih spregajo. V drožih je namreč dosti vina. To se dela tako-le: Ko se vino pretaka, se vzamejo droži in se spravijo v prazen sod. To se dela tako dolgo, dokler ni vse vino pretočeno in vse droži skupaj. Potem se napolnijo droži v vreče, ki so s celega platna v dolgosti 1 m in 40 cm širokosti ter se na navadni preši sprešajo. Stiskati se mora počasi, ker bi drugače vreče spokale. Vino, ki se pri tem dobi, mora se hitro v
dobro žvepljani sod spraviti, ker bi drugače porjavelo. Iz droži se dobi */» in v'na n. pr.: iz 100 litrov droži dobiš 50 litrov in Se več čistega vina. Ostale droži pa se porabijo za mešanec ali pa se prodajo v Jabrike, da se dela iz njih neko črno barvilo.
Vse p. n. gospode, ki so dobili „Almanah" slovenskih bogoslovcev, pa še računa niso poravnali, uljudno opozarjamo, naj blagovolijo dotieni znesek poslati pod naslovom: Valentin Kropivšek, bogoslovee v Mariboru. Cena iztisu je 2 K 40 v, s poštnino vred 2 K 60 v.
Listnica uredništva. Dopisniku iz Ptuja: Na dopise brez podpisov se ne moremo ozirati, ker lahko obsedimo. Sicer pa morate vsaj nam naznaniti, na katere dogodke in osebe se ozirate! — X. Y. Z.: Torej naš zadnji članek „Kmet in meščan" so razumeli okoličani in meščani ? Dobro ! Za poročilo, koliko vil ima že „ubogi" Ornik, se zahvaljujemo in ob priliki vse porabimo. — Kmetu v Gornji Radgoni. Kaj še! Urednik „Štajerca" je upokojen poštni uradnik, ne pa kmet. In tudi slovenskega kmetskega rodu ni, ampak Nemec. Ne zna niti slovenski. On piše „Štajerca" nemški in da svoje spise na slovensko prestavljati. Zdaj boste marsikaj razumeli. Vam in vsem vaščanom pozdrav!
Loterijske številke.
Gradec 12. okt. 1901. 55, 16, 77, 72, 44 Dunaj	> 20, 40, 86, 34. 31
7pLIILJ Sjjr
| | Vsaka beseda
j j stane 2 v.
! I Najmanj a j ] objava 45 v.
MALA OZNANILA
i
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Večkr. objava ) po dogovoru.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Slivovkoi jamčeno, naravnočisto, v vsaki količini, katero v izvrstnosti in konkurenčni ceni nobena tvrdka ne prekosi, prodaja več let obstoječa in po širokem znana „Žganjarija Lesjak" v Brezovcu, pošta Rogatec (Rohitsch). 483 3—3 Hiša v Studencih z vrtom, vodnjakom in kletjo, blizu sv. Jožefa, se takoj proda. Naslov pri upravništvu. 484 10—4
Posestvo na Drvanji pri Sv. Ani na Krembergu, (36 oralov), obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika, vinograd«, gozdov, zidane hiše in gospodarskega poslopja, v dobrem stanu, proda iz proste roke Franc Zadravec, posestnik.	508 2—1
Hiša z vrtom in hlevom v lepem kraju, ob veliki cesti, četrt ure od velikega trga na Spodnjem Štajerskem, se proda za nizko ceno. Hiša je pripravna za gostilno, prodajalnico, rokodelca ali kakega penzi-jonista. Kupci naj se blagovolijo oglasiti pismeno ali ustmeno na Pilštajnu št. 38. _510 1—1_
7 najem se da.
Hiša z zelo ugodno lego za gostilno in trgovino, se da v najem. Ponudbe sprejema: Oskrbništvo „Miljana" v Podčetrtku.	497 2—2
Hiša na najlepšem prostoru v trgu Sv. Trojica v Slov. gor. s štirimi krasnimi sobami, kuhinjo, 2 kletmi, lepim vrtom, se da v najem ali pa proda pod jako ugodnimi pogoji. Ista je posebno pripravna za kakega penzijonista ali pa obrtnika. Več pove Franc Posinger pri Sv. Trojici v Slov. gor.	509 3—1
Kupi se.
Gostilno, dobro obiskovano, koder se precej stoči, želim kupit ali vzeti v najem. Ponudbe kmalu na upravništvo. 111 1
Gostilnico blizu mesta ali trga želi vzeti v najem ali na račun. Ponudbe pod naslovom: I. V. poste restante Muta (Hohenmauthen).	505 1—1
Proste službe.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem Mstopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante."	222
Oskrbnik, priden, umen in zanesljiv, samec, se sprejme na majhno posestvo. Pogoji so: dobra spričevala, previdnost in ročnost. Ponudbe, opremljene z dotič-nimi spričevali, pod „Zanesljivo" na upravništvo lista.	498 2—2
Dobro službo išče priden in pošten mladenič, star 18 let. Naslov pri upravništvu.	507 1—1
Postrežnioa, 36 let stara, za bolnike zelo zanesljiva in pridna, ki je posebno v ženskih boleznih izurjena, želi službo spremeniti. Vpraša se: Allerheiligengasse štev. 23.	504 1—1
Orgljarsko In cerkov. službo
je takoj nastopiti v Leskovcu pri Ptuju. 505 2—1
Jožef Brandl,
izdelovalec or
24—11 —V


ariborn stavbe orgelj
se priporoča za	_
vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novijenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago.
vsako j ake v rste
priporoča
tiskarna sv. Cirila,

Tiskarna sv. Cirila ¥ Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
t	trti
Ceneje kot drugod!
494 3—1
Otvoritev zaloge pohištva.
Dljudno naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu, da sem otvoril v ITEartboru, koroške nllee štev. 34.
trgovino s pohištvom.
Priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po zelo nizki ceni, zagotavljam točno postrežbo ter beležim, proseč obilnega poseta z odličnim spoštovanjem
Franc JPleteršek.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m notisku. z^rznz^nz^
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. znz^zzzrzzr^zz^z^^z^zzr
Razne
uradne pečate
kuverte
» firmo
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Janez ScMler
Dunaj ID., Erdbergstr. 12,
pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 400 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Cene nižje kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo Reelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prokupci še iščejo.
Janez Schindler,
c. kr. 13 lastnik	privileg.
Dunaj III., Erdbergstrasse 12. STa slovenska naročila se slovenski odgovarja.
Pri kmetijski razstavi v Riedn 1901 najvišje odlikovanje z zlato svetinjo.
Novo!
Podkove za vole
patent. Zehetbauer.
Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd.
Glavno zastopstvo: 455 25—3
Echinger &Fernau
DUNAJ XV, Neubaugurtel 7 in 9.
Prospekti na zahtevanje.
Novo!
P. n.
Naznanjam slavnim obiskovalcem gostilne

v MARIBORU, Koroške ulice,
iz mesta in dežele, da sem prevzel sedaj jaz to gostilno. Trudil se bom vsem ceno in dobro postreči. — Kmetom, ki prihajajo v soboto na sejem, se še posebej priporočam.
Udani
v
445 io-4	Fran Oirič,
gostilničar.
„Siidsteirische Presse",
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono. Urednik F. S. Šegula. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na: Administration der „SMsteirischen Presse", Marbnrg.

464 6
Pri nakupovanju
manufakturnega in suknenega blaga
se opozarja na
tvrdko
Novozidani prodajalnični prostori I. nadstopje
Mno za preMo pohištva, preproge, odeje, toči, robci, zaloga belega flamasts,
tkanine in platna. — Najnovejše sukno za obleke^ in barhenti.	Na drobno In na debelo.
§ Zel«» nizke cene. i
Slovenska t v r d k a !
P
VVeberjevih dedičev naslednik:
Vincenc Camernik
oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster
363 19-14 V Celju
Nova uliesA štev. 11.
Delavnica mramornatih altarjev
ter drugih umetnih kamnoseških del.
Cez 200 nagrobnih spomenikov
različnih mramorjev, granitov in sijenitov po najnovejših modernih načrtih
redno v zalogi. "Hg&C
Vsa stavbena kamnoseška dela.
Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in strnganje mramora s strojno silo.
• • • • Lastni kamnolomi. • • • •
Postrežba točna.
Zti bolne na želodcu i*t stare ljvidi.
495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4*80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, Gollč p. Konjicah, Štaj.
1 stekl. za 1 gld. 50 kr. se dobi pri Al, QUailM, gOSPOSfa PÜC3,
I
Naznanilo.
Podpisani si usojam naznaniti vsem posestnikom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt, različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Rupestris Monti-kolo, in sicer:
...... 500 Burgundec beli (Burgunder weiss)
500 Burgundec črni (Burgunder blau) 500 Zastavica rudeča (Zirnfadler) 500 Silvanec zeleni (Grüner Sylvaner) 300 Šipon rumeni (Mosler gelb).
15.000 Laški rilček — (Wälschriesling) 5.000 Žlahtnina — (Gutedel) 5.000 Traminca — (Traminer) 2.500 Mali rilček (Kleinriesling) 1.000 Tantovina ali Trunta 500 Lipov šina bela — (Ranfol weiss) 200 Kavčina črna (Kölner blau)
skupaj 31.500
Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro ukoreninjene ter jim je cena:	I. vrste 180 K 1000 komadov
II. vrste 120 K 1000 komadov I. vrste 19 K 100 komadov Ü. vrste 13 K 100 komadov Oglasiti se je vsaj do 15. januar, prihodnjega leta pismeno ali ustmeno pri
A^iitoim blodnjak,
499 8—2	trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
pošta- J u r š i n c i pri Ptnju.