Published and distributed un^er permit No. 728 author, by the Act c f October 5. 1917, and file at th^ ^bst Office of Cleveland, Ohio. By order] of the President, A. S. Burleson, P optmaster Gen. iL—,__ir^ T A W ^ A T T L the only slovenian daily ^een new york and chicago e best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada , and south america. Ejitered as Second Ciast< Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. LETO V. opy 3c EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGL\NCE TO OUR FLAG AVi'f TO THE REPUBLIC FOR Wir .3fAMDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL". CLEVELAND, O., ČETRTEK ( THURSDAY) NOV. 23rd, 1922. -fPT- ST. (NO.) 271. Posamezna številka 3c. Interesi stoje za sub-vencijsko predlogo — La Follette. LA FOLLETTE JE RAZRRIN- JDESET, RUDARJEV JE RILO RANJENIH, KO POSLA- JE PRIPETILA STRAHOVITA EKSPLOZIJA. NESRECA SE JE PRIPETILA, KO SO SE L-j Washington, 22. nov — Se-J^ROALE TRI KARE, KATERE SE JE VLEKLO natcr La Follette je takoj po pre POVRŠJE. čitanju poslanice' od strani pred- sednika Hardinga ipodal izjavo, v kateri napada subvencijsko pred' logo ter izjavlja, da bi zopetna upostavitev davka na izredno visoke profite omogočila vladni o-ibrat trgovske mornarice. La Foi-lettbva izjava, v kateri je namen administracije cčitno razkrinkan; se glasi: "V po-slanici predsedni'ks, glede pardbrodne subvencijske predloge ni prav popolnoma nič novega. y^, kar je povecia!, ]e le pregreW$ argumentov, katere širi Mr. Lasker, predsednik paro Ibrodnega odbora, že mesece, v Qvoji kampajiji, ki j'o s?yi' odkri-' to označuje, kot kampanjo za '"prodajo" subvencijiske pV^lbge Ijiudstvu naše dežele. "Subvencijska predlO'ga za pa-ro^brodne interese je bila tako ^Mning-ham, Ala., 22. nolv. — Danes popoldne se ^®^^la v Ddlomite rudniku št. 3, 'ki je last Wood-^ ^^in Co, strahovita eksplozija, v kateri je maslo ^0 oseb, medtem ko jih je 60 dobilo resne poškod- ■-61 <5 -> uradne igjave^ ki jo je podal nocoj D. W. hlafrajnik dražbe, je eksplozija zajela pod zem-^§■3 skupaj 480 mož. Kono % niih velTkiift' liri vplitvnh, ko sn wslali 150 i>ntelanf.ev parlp-mpntu ter 7,av7.eli mesto dnip-e npitrjoeneiše stvan'Ve v Brezposelni se mičeli zbira militaa'isti kot so Clemenceau, lament in rezidenco ministrskega predsednika. Ob Strand cesti se bo našlo vedno nove izgovore za nadaljevanje in večanje subvencije, da se tako zadosti po-zrdšncsti onih interesov, ki si sedaj prizadevajo pognati predlogo skozi kongres navzlic izraženi želji- ljudstva pri zadnjih volitvah. "Kar se tiče stroškov v zvezi z vladnim obratom parnikov, hi se iste čisto lahko celo več kot poravnalo s tem, da b! se zopet u'postavilo davek na izredno visoke profite, katere je razveljavila obstoječa administracija. "Najbolj zanimivo v tej poslanici predsednika je priporočilo, da naj člani kongresa podpirajo to predlogo brez ozira na mnenje okrožja, da je ljudstvo dežele nasprotno predlogi, in da svetuje senatorjem in kongresmanom prelzinalti želje ljudi, katere zastopajo, samo zatp, da bi se spoi-nila zahteva posebnih interesd^-ki stoje za predl-cigo." ' r ' Paincare in drugi. ' Francosko ljudstvo ne sovraži NTemcev kot naroda, izvzemal v toliko, v kcliko so jih .sovraštva naučili Clemenceau, Millerand in Poincare,'' je dejal Longuet, ti je ibil prvi državni poslanec, ki je naipadel Vefsaillesko yogodibb v francoskem parlamentu. Govoreč dalje o govoru Clemenceau-^ je dejal: "Ta govor ni prav nič drugega kot apel za nadaljevanje vojne blaizno'sti. Ta blaznost vodi k širjenju propagande med Fran-c'ozi, da so Nemci prašiči, med Nemci pa, da so Francozi divje zverine. V Clemenceau-ovem govoru ni niti ene same sugestije z ozirom na pot iz te zmešnjave, v kateri sta nas pustiki vojna in mir." 'Za rešitev odškodninskega vprašanja je Lcnguet priporočal, da Francija odstopi od vseh zahtev, izvzenjši 'one zahteve de narjai, ki so potrebne za popravo opuistošenega o'Teanlja. Povdarjal je, da Francija vso odškodnino, ki jo je prejela do. sedaj, porabi za vzdrževanje vojaJcov, mesto za pApraivo razdejanega ozemlja, in da je odškodninski račun v sedanji oibliki tolik, da ga Nemčija nikakor ne more plaCatl. Ameriško posojilo. "Kadar se Francija zaveže, od istolpiti 'od svojih militadstičnih ciljev in znižati svoj odškodninski račun, tedaj naj bi se gkuša-rešiti delikatno vprašanje a-meriških in agleških posojil Franciji," je nadaljeval Longuet. "Amerika naj bi pod takimi o-kolščinami po mojem mišljenju preklicala svoje pcsojito, toda i-stočaisno naj bi uporabila vso moč, ki ga ji daje vpliv in rfeno posojilo v Evropi, da militaris-ti skozi ves čas vojne ter je eden izmed najbolj radikalnih angleških delavnikih voditeljev. Bonar Law bo našel v nJem močnega nasprotnika, prepričevalnega govornika, zmožnega debatorja in veščega parlamentarca, ki je so zlatarske trgovine potegnile j pričel svojo kari j ero kot učitelj. xatvors zu so i^ibsro MScDonHniii ti danes navse % god a j z jutra i za pohod proti parlamentu. Polici i a si je prizadevala, da pohod delavcev obrnejo v Hyde park, in tafkb prenrečijo pohod pred par- preko oken protekcijo v slučaju napadov, preko Downing ce.ste pa se je nastavilo barikade. Iztbera Ramsey McDcland voditeljem delavske opozicije v par lamentu znači ravno toliko kot napoved borbe do konca napram od strani DehA-ske stranke pozdravili z velikim veseljem. Pravijo, da to dokazuje tiditev Llcyd Geoi-gea tekom volilne kampanje, da deželi preti nevarnost od radikalcev, ako se ne or-ganizuje nova koalicijska vlada, sedanji konzervstivni angl^ltijki bi obsegala konservativce iu vladi. MacDonald je bil pacifist '■ liberalce.__ vseh narodov prenehajo s svo- jžil, da ne zna pravilno to-lmačiti jimi prizadevanji za razširje-j del njegovega ^tarega očeta ivai- Mjein njih moči." |la Marxa. Longuet je Šaljiv^ od- Longuet je koncem svojezzi -vrnil, da sicer 'drulžinskih zadev govora dejal, da on vidi edino ga ne bi rad javno razpravljaj, to-rancijo svetovnega mira v moč- Ida da vprašalec najbrže sploh ni-nih organizacijah delavstva ži- ma v mislih Marxa, temveč ZIno rom sveta ter opozarjal veliko zmagt>, ki so jb pravkar <3^?-živeli angleški delavci, ki pred dvajsetimi leti niso imeli še ni-kakega zastopstva v parlamentu kot dokaz, da je isto mogoče tudi v Ameriki in še celo v krajšem času. vijeva, ki nastopa napram soci-jalistov vsega sveta kot nekak nezmotljiv papež. Nadalje je dejal, da je on sicer vedno branil pravico sovjetske Rusije, da u-redi svoje notranje zadeve po svoji volji brez vmešavanja tujih imperijalistov, da pa enako,, diktat ruskih Pred Lonoguetom je govoril | odločno odklanja bivši socijaliistični podpredsed- komunistov, kako naj ge vodi so- niški kandidat, znameniti odvetnik Steadman. Govoril je z običajno briljanco ter z lal^kim, toda nekočim sarkazmom ožigosal sedanjo republikansl^o administracijo, ki ne vidi vazlike med političnimi jetniki, ki so pripravljeni iti v ječo za ideal, in navadnim roparjem, ki napadi-Človeka z revolverjem, da ga u-mori in oropa. Po zaključku Longuetova govora je predsednik •zborovanja vprašal, če ima morda kdo Kako vprašam je. Odgovcnl je Longuet na štiri vprašanja na splošno zadovoljstvo in odobravanje z'oo-rovalcev. Najbolj zanimiv je bil njegbv odgovor na vprašanje ne-kegia komunista, ki gaj je obdol- cijalistično gibanje v Franciji. — Posledice železnič^r^ke stavke, Urad za varnost od meddržavne trgovske komisije v Wa-shlingtclnu prihaja sedaj na dan s poročili, da so se za časa zadnje železničarske stavke poškodbe med delavci j ako pomnožile. Vseka skupaj se je pripetilo V mesecih juliju, avgustu in septembru 288 železniških nesreč, delavt cev je bilo poškodovanih 350, deset pa je bilo ubitih. Med istimi meseci eno leto nazaj pa se je pripetilo le 152 nezgod, poškodovanih je bilo 152 oseb. in 1# trije delavci ao bili ubiti. VJ'LI . ••ENAKOPRAVNOST' 44 AND HOLIDATS ISSUED BVBttY DAY EXCE';7^ ^ IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PitAZNDtOV. Owned and Pabliahed hr: ITiX AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. tiaiBCM P%w* of the Corporatioa — -6418 ST. CLAIR ATB. SUBSCBIPI'ION RATES: .......1 yeai.Km 8. m«. SS.OO. 1 mo. $2.00 tail',......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 By Carrier ............ ^ CieTciand. Collinwood. Newbunth by S no. 12.00. !; ITaited Statea......................1 yea* »00, 6 mo. 2.75. 3 mo. $2,0« and Carina ..............1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 t POSAMEZNA ŠlEVll^A 3. SINGLE COPY Sc. Vt,s Lastuie in izdala va ' Ameruko^Jugoslovanska Tiskovna Družb«. MIS ST. CLAltt AVE. Priacetoa 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za weblao cslasoT ml odeoTorao me uredništvo, me gpravnifttro. fi^CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY) NOV. 23rd, 1922, &. vojne. Stališče, ki ga mora zavzemati naša vlada, je jas- ]\|iliiQnar - konillllist do: Ne smemo delovati sami na svojo,roko in prevzemati i . _ ct3^,^104 BORBA ZA CARIGRAD. Vsa nesreča tega problema obstoji v tem, da bi ra-idi prilagodili vsi merodajni faktorji Dardanele svojim j^lastnim interesom. Stališče carske Ruisije je izraženo v ^memorandumu Nelidovu od 1. 1878., ki pravi: "Svobod-#na komunikacija s Sredozemskem inorjem in varnost l^iašega črnoniorskega obrežja pred sovražno floto, to m. m liAG^ svetovnih policajev. Mi nišmo v Carigradu in Dar-danelah po lastni iničijativi, temveč na željo zavezniških držav, ki sp zmagale, in med njimi je tudi Amerika". Vidim^o torej, da se stališče, ki ga zavzema Bonar Law v orientskem vprašanju bistveno razlikuje od imperialistične ,politike Lloyd Gedrgea, ki je smatral, da je edinOle Angleška poklicaina, da odloča o usodi Carigrada in Dai'danel. Turški "če" je na prvi pogled zelo ski'omen. Taj skromnost je Turčiji potrebna kot ježu, ki je spodil li-' yico iz brloga .Svoboda morskh ožin? Pa naj bo, samo da nam dovolijo evropske velesile, da zlezemo v Carigrad. Ko bomo pa trdno sedeli v Carigradu in bomo imeili osigiirano ozadje,, bi se pa ta-le "če" lahko malo raztegnil. Naj preje bomo zapirali Dardainele, če bo v nevarnosti Carigrad, potem se bomo buli za Trakijo, potom bomo branili svoje verske in nacionalne brate v Indiji, Egiptu itd. uS -tem skromnim "če" in neskromnimi načrti za bodočnost TurŠje je Kemal rabil grško armado in se pripravlja na mirovno konferenco. Talko vidimo, da bodo odi občevale na konferenci tri glavne sile o usodi bližnjega vzhoda. Pri današnji ])0-litieni 'konstelaeiji je težko povedati, katera od njih dobi jabolko svojega bodočega razvoja in svetovne moči. Paris-usoda ;ae ne bo ozirMa ha lepoto Afrodite in .njene je nastopil kazen. Iwzidravni'ski uraKl Dr. Winfrey, ki ima sirom mefeta pet zabo zdravniških uradov. Kot znano, je Mr. Flajšman prizidal poleg _ i prejšnjega poslopja še eno ter PRAVI, DA SO GA V JEČO ' prenovil celo pročelje. Dr. Win-SPRA\ ILI BOGATI TOV ARI-ifreyev urad je popolnoma pre-ŠI, KATERIM SE NJE^C^A Inovljen^in moderen v vseh ozi- riih. Kot ste že raSvideli iz njegovih oglasov se njegovi uradi 'poseibno odlikujejo vsled doibre-■ga dela in nizkih cen. NOVEMBER 23rd, l9jL knjif: NAZIRANJA DLA. NISO DOPA- !je glavni cilj naše pomorske politike proti Turčiji. Mi moramo iskati kombinacijo, ki bo ^igurala gospodstvo!obljube, te'rtivec na realno silo in politično 'situacijo ob jnart ožinami samo nam in odstranila iz Dardanel vse času konference. Ta situacija, ki bo igrala glavno vlo-|-(]i*uge vojaške zastave." Stališče današnje Rusije je se- g-o in ki jo že upošteva sovjetska Rusija 'z uvedbo sploš-; X^eda bistveno različno od ornega stare slovanske države, jiie vojaške dolžnosti, danes še ni pclpotooma izkristalizi-y Zanimivo je le, kdo in kje je ta izvoljeni pacifist, ki bi rana. Dogodki na Angleškem pričajo, da bo nova angleš-sedel na Svy. Sofiji, nadziral parnike in klical bojnim la- djam "nazaj", trgovskim pa "naprej". Ce bi bila mogo- ča ugodna rešitev tega vprašanja, bi bila ruska pot ]( Dardanelam najkrajša in najbolj primerna. Sicer pa tudi sovjeti v resnici niso tako miroljubni kot se misli na prvi pogled. Radek je izjavil te dni dopisniku "New YoA Hyralda" v Mokvi. nastopno: Rusija podpira Turčijo iz čisto egcističnih namerov, ne pa iz človekoljubja. Mednarodnega imperijalizma, ki teži ovientske narode, se boji tudi 'sdvjetska Rusija." Angleška je v svoji oiijentski politiki miroljubna seveda samo tako dolgo, dokler niso prizadeti njeni interesi v kolonjah, zato pa ne podira za seboj mostu kot Rusija in pravi "ob vsaki priliki" "vsem ladjam" in "vsem državam" iw ne dovoli Turšiji zapreti Dardanel, zakaj če se Turčiji ta načrt posreči, ne bodo zaprte samo Dardanele, temveč bo prerezana arterija angleške svetovne moči. Tega pa An-gleška ne more dovoliti,-kot bi ne dovolila v njeni koži nobeina druga država. Bonar Law je pred kratkim izjavil: "Ce bi Angleška dovolila Turčiji zbog njene zmage nad grško armado v Mali Aziji, da zasede Carigrad in ostane v Trakiji, kakšna bi bila posledica? Prvo — naše umikanje v takih o-koliščinah bi smatral vea muslimanski svet za poraz 'britanske imperije .Predvsem pa, kar je zelo verjet-ino, ije grkofilsko čustvo, ki ga pripisujejo angleški vladi, krivo, da smo izgubili simpatije muslimanskega prebivalstva v Indiji. Turško napredovanje proti Carigradu ibi pwzroc'ilo iste posledice, kot smo jih videli v 8mi-rni, in prepričan senri, da ,bi bil to vzro'k nove balkanske ka 'vlada skušala pridobiti zase Ameriko in Francijo, izgubljeno zbog Lloyd Georgeove politike. Italija skrbi za lastno 'kožo in je naklonjena Turčiji. Sovjetska Rusija pa išče stike z malo antanto, in če je resnična najnovejša vest, neposredno ^tudi z našo državo'. Posledice te ruske politike že vidijo angleški politiki. A. Bidu pravi v "Figaro", da se organizira na jugu, v srednji in vzhodni Evropi v orientskem vprašanju strašen slovanski bloik. Joliet, 111., 22. nov. — Danes je stopil v tukajšno zvezno jet-nisnicQ poznani milijonar in komunist William Brcss Lloyd, da, odsluži svojo dveletno Tcazen, n^ 'katero je bil ofc'sojen radi kršenja illinoiskega protijsindikalis-tičnega zakona. Lloyd, ki je član bogate rodbine, in ki je dokončal univerzitetne študije, pravi, da. so ga v zapcr sjpravili njegovi bogati tovariši. ; ''Zameril sem se jim, ker sem vedno govoril tako, kot sem mislil. Nasprotoval sem večini reči, za katero so bili oni. Bil sem ta-kcrekoč skeb svojeiga razreda. Ll'Cydu se je dalo v jetnišnicl 5te vilko 8385. Dva dni predno je imel nastopiti kazen, je bival pri družini ravnatelja jetnišnice, da tako zakrije^svoj prihod v zapor in ge tako i.zogne vsaki neza-željeni publiciteti. ---O--- Clevelandske novice. Jugoslovanska akcija m gladu-jcčo Rusijo. ^ — Smrten padec iz avtomobi- la. Včeraj zjutraj je umrl v Children's bolnišnici v Akron 4 letni Donald Seas, sin bivšega lastnika Priselila in Princess gledališče, Proctor E. Seasa.Podlegel je pb-Flkodbam, katere je zadobil, ko je padel iz očetovega avtomobila. Seas je ločen od svoje žene in ga je odobrila' tudi angorskvi j in ob ločitvi je bilo dogovoije- — Pevce in pevke zbora "Zarja se opozarja, da se vsi brez izjeme vdeleže pevske vaje, ki se vrši nocoj v navadnih prostorih. — Ustrelil ženo in sebe.. Sinoči sta se sestala Gordon Riggs, 32, in njegova 301etna žena Natalija, da se pogovorita glede nJi ju razporoke, todai sestanek se je končal krvavo. On je namreč ustrelil najprvo njo, potem pa je še sebi pognal krogljo v glavo. On je bil na mestu mrtey, ona pa se nahaja v bolnišnici. Riggs je prišel a svojo ženo v Cleveland pred seidmimi leti. Zadnje čase pa jima je pričelo lu navskriž in deset dni nazaj sta šla narazen. Ona je šla s svojim sinom v Croy den hotel, 3907 Prospect Ave., on pa V Mittelberger hotel. Včeraj popoldne pa sta bila, sikupaj pri odvetniku, ki je imel urediti vse potreibno za ražporokb. Krna lu po sedmi uri zvečer pa je poklical Riggs njo po telefonu in jo proeil, naj ga pride počakati na bližnji vx)gal, da se zmenita že ,o več važnih stvareh. Ona je res prišla in po kratkem pnegovarja- par. Cena lepo vezani $1.25. — Zvesta žival postaji na W. 25 St. i" _ Ave. ge nahajata neki je gluh in nem in prijatelj, majhen bel psiče'. čakata z veliko kdaj ju pride kdo izmed do iskat. Dečka in psa je | ^ vati neki farmar na Najiprvo jima je dal večerj®' tem pa ju je izročil je yOišqe dečkove domače. r'.alai policija dečku :nik, je zapisal "Goza topil h Clemenceauu i" ^ il, naj mu da izpriče^^, tf eh umetnostih. od?"" icer ne morem datiy .^jgv -ori "Tiger", ''vendar I jam, da tako spretnega ^ ' a od mirovne Hot«""" nju sta se napotila proti njego- "e nisem vid^l vlada. 2. Turčija obdrži suvore-nitetC' nad morskimi ožinami. 3. Rusija se prctivi vsaki kontroli Lige (narodov^. Rusija se pro-tivi vaakerfiu mandatu ali kontro li kake tuje države nad Darla-nelami in nad turškim ozemljem no, da bo smel imeti oče vsak to rek v tedmi sina pri sebi. Tako ga je prišel v torek iskal na dom bivše žene, ki stanuje na Addison rd., da popelje dečka v Akron, kjer ima svoj garaž. In kot sedaj oče sam pripovedluje, sta Gjorgje'Gjorgje-je odpotoval v Carigrad kot delegat odbora za p; moč gladu- i j očim v Rusiji. Z njim potuje g. Nikola Rac - Popovic do Carigra- g Riigija si pridržuje trg A in-tja, se vozila čez dan sem ■1 , 1.,«,- nji:'7ir,il za 2 m nol g^o sVobodo v Dardanelah v spo-j;^ tja po me«tu na večer pa se razumu s turško suvereni^eto. '-j jg mislil peljati k ne'kemu prija-liusija zahtevA po'polno , telju na večerjo. Ravno, ko je :-ko pvonodo tig0/o!\0 , pognal avtomobil, pa so se odprla vjr v morskih prehodiu. — CI-' 'erin je tudi izjavil, da bo Ru-L'ija protestirala proti udeležbi Jugoslavije in Romunije na vzho dni konferenci. J--o- kjer bo nai;':'pll za 2 in pol milijona ra*oko in za pol milijona dinarjev sladkorja in mila. Ko b- blago nakupi j eno, bo odpotoval Gjorgjevič v Odeso, k j or b(j uredil razdelitev, l^ridružil se mu bo kasneje še drugi delegat. Vzhodno vprašanje in Rusija. "Chicag'o Tribune" navaja 7 tačk, ki jih bo Cičerin zastopal n,a' orientski konferenci v Lausanne. Glasijo se: 1. Jlusi.fa bo poi^irala vse turške revindika-cije, ki jih obsega narotlni sporazum, aklenjen pred zadnjo od-goditvijo turškega parlamenta — V soboto priredi godlba "Triglav" v Stanišičevi dVorani na Calcutta Ave. svojo veselico. Nastopili bodo tudi naši mlaxlj vrata in sinček je padel raz sedež na trdi tlak, pri čemur se je tako pretresel, da je zgodaj prihodnje jutro umrl. Seas je nemudoma obvestil otrokovo mater vemii hotelu. On ji ves čas prigovarjal, da posipeši ločitev, ker on ne bo dolgio tu, ker se misli podati v Canadb. Ko pa prideta do hotelskih stopnic, potegni 0)1 molče revolver, se oddalji ženi za par korakov ter odda nanje štiri strele in nato požene še se-lli kroglo v glaVo. Žena je jakc krasna ženska in je bila že ,pc, več oblačilnih delavnicah za model. Zdravniki v St. Ijukes bolnls niči imajo malo upanja, da okre y.;i, kajti dve krogi j i sta jc zadeli v roko, dve pa v pljuča. Trinajstletni sin, ki bo najbrže č stal sirota, bo poslan v Hamilton, Ont. k sorodnikom. — Community sklad je že d( polovice napolnjen. Do včeraj jc bilo podpisanih in nabranih Va $2,314.450.28 prispevkov. Nabi-I ralcem ipa preostaja še pet dni M o bivšem saškem lustu se širijo serije " mehljivih zgodbe. dv"' Na toj eva" navajamo dve: -nem koncertu je znana operna Po koncertu jo kra ) dv® "No, kakšna pa J® 3" _ '<0, izvrsW® o nezgodi. PriMuU i, v«v„o ™" dovolj kmalu, da je zatisnjla svo-j emu otroku oči. — Nov zobozdravniški uraC.I^ormanovih poezij? Akg ga ni-gxlibenlki cd godlbenega naraS-lNad Flajšmanovo gostilno E. 64 (mate, si ga, nemudoma preskilbi- St. in St. Clair Ave. je odprl zo- te. Na razpolago jih imamo le še Imate že drugi zvezek Ivan rane.' — _ Vori pevka, a sapa 3' "%* ;o kralj promptn" drli- ■caj ste se pa jn — Drugikrat se pjlni'^ kralj v civilu ^ Strasse in zapazi o ' j.; ko sta se splašila ^ jivj'' četa mesarski vozič® p3 ' Ar' i, <; od nekdaj ves kcJ* ' a pias"®. M«'- diru Za seboj. od nekdaj ves zaleti sedaj prec jih s krepko roko in se neznanemu f vpraša: "Ali si mor a sar? "Ne.'' P^^T mo tako izgledam-...^-^ staV- kra'' caja. SKOZI PUSTiNlE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Si^nkiewicz. ■Najbolj se je pa veselil usipeha tega dne Kali, kajti odslej mu ni bilo treba več skrbeti za hr^no velikanski živali, kar nikakor ni bila lahka reč. Stanko in Ne!-ka sta ^li^la, kako je, ko je delal ogenj za večerjo, pel novo radostno himno, zloženo v sledečih besedah: "Veliki gospod ubijati ljudi in leve! Yah, yah! Veliki gospod drrtbiti skale, yah, yah! Slon lomiti drevje, a Kali pasti lenobe in jesti — yah! yah!" 'Deževna doba ali takozvana ''massiica" se je bližala kciicu. Bili so še tfblatni in nalivni dnevi, toda bili Bc tudi popolnoma lepi. Stanko j« sklenil preseliti se na goro, kateyo niu je svetoval Linde in izvršil je ta namen kmalu potem, ko je osvobodil Kinga. Nelkino zdravje ni nič več ovirale, ker je bilo odločnerliolje. Nekega lepega jutra /so torej odrinili proti jii'%u. Sedio ."e nisi) bali, da i)i zgrešili smer, ker je podei)o-val deček po Ijindeju razen mnogo drugih predmetov tudi kompas in izvrsten daljnogled, skc^i- katerega je bilo mogoče zagledati tudi močno oddaljene kraje. Z njimi so .šli razen Sabe in csla poi. natuvorjonih konjev in Sion. Ta je poleg tovorov na hrbtu nasil na vra'tu še Nelico, ki ^e med njegovimi neizmernimi ušesi izgledala ,kakor da bi sedela v velikem naslonjaču. Stanko je (brez žalosti zapuščal skalo nad reko in bacteibu, kajti ž njim se je družil siwmin na Nelkino bolezen. D-eklic^ je pa gledala z otožnimi očmi na skalo, na drevo in vfxiopad in je iv-fJovedala, da ge vrne še sem nazaj, ko ibo 'Velika". ge bolj žalosten je bil mali Naisibu, ki je srčno Iju- bil prejšnjega gospoda in je sedaj j aha je na oslu na koncu karavane neiirenohoma pogledoval s solzami proti kraju, kjer njegov revni Linde, pričakuje Velike SiQilbe. , Veter jewel od severa in da;? je bil izvanredno hladen. Radi tega ni bilo treba cd počivati od desete ure do' tretje, dokler ne preide najhujša vročina, in zamegli so storiti več pota kot delajo navadne karavane. Pot ni bila dolga in nekaj ur pred sclnčnim zahodom je Sianko že zagledal goro, kamer so bili namenjeni. V daljavi se je zarisavala na ozadju neba dolga vrsta drugih vrhuncev, ta gora je p): stala bUžje in samotno, po-ipolnoma kot ctck sredi morja džun^zle. Ko so prihajaji 'bližje,, se je pokaralo, da obliva njene' sfrme bfcke peii-tlja ravno iste reke, nad katero s© prebivali poprej. Vrhunec je bil ob'sok; iH.p'opolnoma rav^n in,, je izgledal ■od spcidaj, kakor da bi bil -pTJlmt' z naprerj.ganim gostim gozdom. Stanko je preračunal, da, akc je višina, na kateri je raste! njihov baoibabu, vzvišena nad morjem sedemsto metrov, a ta gora jih ima osemsto, ibodo prebivali v višini tisočpetato metrcv nad morjem, torej v podnebju, ki ni veliko bolj vroče cd egii^ danskega. Ta misel ga je navdala s pjgumom in z ie-, Ijo, da bi kar najhitreje zavzeli to naravno trdnjavo. . Edini »kalni greben, Id je peljal nahjo,,sc. lateo ; našli in se spustili iL njem navilgar. ,Gez poldrugo uro so bili na vrhuiKu. ^icad, ki so ga videli cd 8#daj, je, ' bil zares gost, toda iz banan. Pogled imnpe je,neizmer- ; no razveselil vse ne izvzemši Kinga, zlalti je bil pa vesel Stanko, kajti vedel je, da v Afriki ni lijplj redilne in zdnavc hrane in ki z večjim uspehe m prepreči vsako bolezen, kakor moka iz posušenega IjananovegH. sadja. Bilo ga je pa toliko, da bi .zadosl^^v^lp .za ealo det'q. ' Med ogromnih listjem teh rastlin so. bile skrite Z'vmorsiJgB kcče, nekatere .podgane ob času napada, .dru-, ge pcdvte —: hekatere .ya iece'le. V'aretliili'tie je .dvigala -največja, ki je bila nekdaj last i sezinjrda iz .gline, z obširnp, jtrfehb. ki je tvorila neke ■ vrdte>vei"fend6 okrbi^ A&ii! 'Pred kočami so ležale tuin- tam kosti in celi človeški skeleti beli kot kreda, ki s'o ,lih oglodale mravljice, o katerih je govoril Linde. Od prihoda mravljic je preteklo že nekaj tednov, vendar je v kočah še dišalo po mravljinskem kvasu in ni bilo v njih zapaziti niti črnih velikih ščurkov, katerih je navadno vse polno v zamorskih kočah, niti pajkov ali šHoilpijonov in gploh nobenega mrčeisa. Vse so iztrebile stra'sne '"sijafu". Bilo je tudi gotovo, da na celem vrhuncu ni niti ene kače, ker celo boa pade v žrtev teh neodoljivih malih vojevnikov. Ko je spravil Nelko in Meo v kočo načelnika, je dal Stanko Kaliju in Nasibu povelje, naj pospravita človeške kosti. Zamorska dečka sta. izvršila povelje na Fa način, da sta je pometala v reiko, ki jih je nesla dalje. Pri tem opravilu se je .pokazalo, da se je Linde zmotil, k C je zatrjeval, da ne bodo dobili na vrhuncu žive duše. Tišina, ki je zavladala ipotem, ko go ljudi iztrebili ^n pogled na banane je privabil sem veliko čredo šimpansev, ki bo si na višjih drevesih naredili celo neke vrste dežnikov ali strešic za bramibo pred dežjem. Stisnko jih'ni hotel ubijati, toda sklenil, jih je pregnati in jo v ta namen streli! v zrak. To je povzročile grozen strah, ki se je še povečal, ko se je Po strelu razleglo srdito iglobdko lajanje Sabe in ko je King navdušen od tega hrupa, silno zatrobil. TAjtla opiteam ni bilo treba iskati skalnega grebena, da bi se umaknile, ampak popri jemale 80 se skalnih robov in se spuščale k reki in k cTrevjii, ki je rastlo poleg nje, tako naglo, da Sabovi če-kani niso mogli doseči nobehe,. — Solnce je zašlo. Kali in Nasibu sta zakurila ogenj za večprjo. Ko je Stanko razvezal reči, ki so bile po-trebrJfc z?, prenočevanje, se je podal v kraljevo kočo, kjer se je nastanila Nelka. V koči je bilo svetlo in ve-" selo, kajti Mea ni prižgala svetilke, ki je razsvetljevala^ potno |am'po, podedovano po Lindeju. Ker je bil dan tako hkden, se Nelka nikakor ni čutila utrujene od po-iQvanjji in je postala takoj najboljše volje, zlasti ko je StanlJo povedal, da so že Odstranjene človeške kosti, katerih se je tako bala:. / , t" "Kako je tukaj prijetno, Stank'>- ^ "^jh 'Poglej, tla go celo oblita s smolo. "Jutri bom natančno ogledal celo ggzn - je, ''tcda kolikor se d,a, sklepati iz tega, ibi se dalo tu prebiti celo življenje." ^ rj-od« ''Ako bi bila papana, bi bilo niogo^® se bo nazival ta kraj?" • u "G'ora se mora imenovati v zemlj^P'® gora. ta vasica naj se pa imenuje tako, kot , if/! "Torej bom tudi jaz v zemljepi&u. g, veliko radostjo. , "Seveda.,' boš, boš," odvrnil je Sta^' / resno. ^ / xxxin. tod» sO. Drugi dan je nekoliko pršel deiz, vmes tudi vedre ure, je Stanko že poP^I'V ogledovati prostor in dopoludne je og vse kote. Vtisk je bil splošno, izvrsten-zadeva varhcst, je bila Linde jeva kraj v celi Afriki. Pobočja so t>ils po samo šimpanzom. Levi ali panti'i ^ splezati na vrhunec. K?,r pa zadera ? jah ^ bilo treba postaviti k njemu sawo . spali mirno na obeh ušesih. Stank& bi se tu lahko branil tudi zoper ® ( višev, kfijti p'ot, ki je .peljala na g^'o, J rjjf ka, da je King komaj zamogel po živ" ima dobro orožje, 8i zamogel odgnati ^vjgte 'Sredi "otoka" je bil vir hladne ip iz katerega je nastajal potoček, in ke ,ie gti'y med bananovimi gaji. slednjič se pW ,jjj' k reki tvoreč ozek, belemu traku P" poK' ^ 'sine jv icKi tvorcu c/.civ, uvivjju.« 1 y- p- pad. Na južni strani "otoka" so ležala |\ I \ Ijujnim mpniokcm, čegar korenje daje Ijiuibljeno hrano, 7a polji so se pa dvigale 110 visokih kokosovih palm z vrhunci janicajn. (Dalje prib ) podo^-^'^' i*' NOVEMBER 22nd, 1922. "INAKOPRAVNOST" STRAH S, ' S. Pinžgar: ŠTUDENT NAJ BO. kaj, če bi Jaka pozabil ob-;Jaka in pomolil steklenico o»tir- ... - " H -IM Jaka je 'bil mož beseda. | Ko sta stopila iz veže, nista "Ni je; kdor je lačen, se mu i "Jaka, ti si socijalist, kadar ne bo dalo, ampak bo še bolj stra ipiješ. Sicer si pa hlapec, suženj. "poldne sta jo mahnila z do-; postala in pogledala gorindol. Reigine na izprehod. | Mlost je rodil pogum tn srč-je pa gačelo mračiti, stajnost. Na ulici so ig'orele svetilke. ^^Štefanu na mošt. Parkrat • Francelj si je pomencal oči. Za-§la gorindol pred izkuhom in 'čutil je, da so rosne in luči so oigledala, če ni za Fran- bile dbrobljene z velikimi megle- nevarno-sti. Ne, bi bilo u-' ko bi se pojavil sredi ce-strog profesorjev cibnas. ■ito gta hitro izginila v vežo naprej. / nimi kolobarji. Po sredi ceste sta jo, frezala •proti doijiu.. , I ''Arc[ičina," je zaklel Jaka ta-kb naiglas, da se je f ranče!] 12- ^kpila sta v temačno sobo, |pctaikrtil, ko se je ozrl vanj. , jena in vso zadan j eno a vin-1 "Meni je vroče, da bi skkel vzduhom. Večja mi%a je,suknjič." ■ 5'^^ ■"jaseclena glasnih gostov, ki I "Fant, ne nori! Ce črhneš gos že dcibro vinski. Vsi so padiinji o moštu^ sva sprta na na prišleca. Ali naglo so ■^et okrenili. Na Oiglu tist/ večne čase." ■' ^''1 "Ne črhnem!" Ampak tako n^i Mnij kozarec k sosedu in po-; je, da bi zavriskal." še napolprazno steklenico j "Ne nori, sem rekel. Zapro te, Francelj se ga je skoro ; če se oglasiš." ; • ■ Zakaj prebito sršena&to ga j Francelj je pomolčal. Pa se , žledal Natanko je slišal, ko ,mu ni dalo, :J|- ^ ^ obregnil ob mladega pivca "Jaka, povej mi, zakaj ne hodi ,''anceljna. , Pepe k maši ?" : ' Od zl'oidja, zanapr.ej bomo mi j če bodo takile pili. "Vprašaj ga!" "Saj gajjom, še nocoj! Misliš, 'Njegovi tovariši so prav u- j da ge g?. b(5jlm?/N"i'e, še malo ne! 'li v bučno pivsko pesem in i "Ardiičina, zlasal te bo!" I "Ce me, kaj za to?" j "Francelj, ali se bojiš očeta, j ker si zapisan v raz.rednici ?" 'Pravzaprav se -ga bojim, pa ,% menili. je ^očil. ,fanti Si že pil mošt?" j;isetn ga! Sladek je." ''Sftcelj si ie otrl ustnice z 1 se ga tudi ne. Ce iriu razodenem, 'V V- smeš z rokavbnij" ga* je Jaka. ^ fancelj je se^e* po ruto in kako in kaj, pereče meni: ''Ško-:la denarja." Drugim pa: "Sicer ne jim je spodobilo, iih je naš. Še premalo jih je." 'In po pravici bi sadil. Samo pravice ni ns, svetu, to si za.po-mni nocoj, ko si pil prvi pot vin-jki mošt." "Pravice ni," je ponovil Fran-mero," je Izpregovorn celj -cibupno. i^epotreSbnem še enkrat o- , j; ,'i sta oba oibmolknila in pi-'I Ost je sladko rezal po grlu, so bili čedalje globlji. dal. Kdor je sit, ga bodo pasli, da bo presit. Pravice ni!" "In če bi jaz srečal tistega zdajle, ko ni kdo veka j ljudui na ulici, tistega, pravim, ki mi je zalučal klobuk p'o šoli, kaj misliš, Jaka, kaj bi napravil?" "Praivico bi si napi*avil s pestjo, poznam te; ali napravil bi sebi in očetu križ in sramoto." "Križ in sramoto"S^emu ? Klo buk bi mu snel in ga vrgel v Ljubljanico." "Jutri bi pa telbe vrgli iz šole! Ne nori! Pravice ni!" Jaka je izgovarjal besede čedalje glasneje in trje. Kakor bi se prepiral. Zamislil se je vise tako tehtno, da ni bdgoivoril več Franceljnu. Zato je tudi ta umolknil in razmišljal. "Pravice ni," je mrmral polglasno za Jakom. Živo se mu je pojavil dogodek iz. šole. Trdno je zaupal, da se opraviči in opere pred razrednikom Valentinom. Toda mož je srdito zapihal s katedra in mu velel molk. "Res je ni, pravice, saj v šoli ne. Jaka se ne moti." V dijakovo srce je vteknil prvič želo škorpijon ter ga je pičil. Iz prihodnosti mu ni svetila luč. Mrko so lezli 'oblaki nad njegovo glavo. Sence so plule pod njimi in žugale z biči. §e zastavil ni ncige kvišku, pa se mu že posili obrača navzdol. "Kam, fant," je zarežal nenadoma Jaka. Francelj je dvignil povešeno glatvo in se 'ozrl. Deset korakov je šel že mimo veznih vrat, kjer je stal tovariš. ,• Tako se je zamislil. "Ampak povem ti, ne nori!" ga je opozarjal Jaka zo^jet z ljubeznivim glasom. "O gostilni ne (besedice!" Jaz pa pravim: Je prtuvica na svetu. Samo zakopana j«. In iz-greble jo bodo take-ie roke!" Pepe je izdrl iz kravate veliko bučko in j'o vrgel na mizo. Francelj je vstal, da bi videl natamč- no. Na rdečem polju s t,i se skle- | pali krčevito dve težki roki — med njima pokonci pa je stalo kladivo. "Jaka, to je pravica: roka v roko, trpin do trpina. In če se ne odpro vrata pravice: Udari!" (Dalje prlh.i JOHN L. MIHEIJCH, odvetnik 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: 61.27 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečeiO-azun ob sredah. Stanovanje: 120a"ADDISON K D. Tel. Princeton 1938-R n cmmei m rsma ci VABILO NA TESKLICO I katere :cii (( a O) D. Z. I I I ■ I y 8-? * IBEUB, B. NOnRAlli ^ Slovenskem Domu na Holmes Ave., priliki praznovanja desetletnice društvenega obstoja. PRICETEK OB 2. URI POPOLDNE, člani in članice ter vse cenjeno občinstvo je 1^ j^^^^jeno, da poseti zabavo v obilnem številu. Za o-/®Pcilo -žejnih in lačnih crrl bo izvrstno pre's'krb-^ / I domača poskočnice boeta igrala naša godca ARKO BRATA. ^ obilni vdeležbi vabi' ODBOR. nSffiBE BB ■SBM H tgWaB ■ k Dva velika parnika na olje NARAVNOST V TRST. Krr.rne kabine tretjoga razreda z 2—4—6 po-Eteljami. Krasne jedilnice, kadilnice in saloni. Zaprt krov zn Sutanje. — Domača kuhinja. Vino zastonj. Vbg up;odnosti. Brezskrbnosf.. Ugodno potovanje. Ravne tako preko Chcrbourga 8 dni v Jugoslavijo gredo vsak', torek Aquitnnia Main-etania Ilerengaria 17.030 ton OTirniaT iiiHiUin Tipala sta in se izpotikavala gina czkih stopnicah. Jaka je Se desetkrat zaklel: "Ardičina. Toda vselej je beseda zazvenelai kb-maj na pol, kakor bi jo bil odgriznil %) močnimi zobmi. Ni se maral sipopasti z gospodinjo. Dasi sta trdno obljubljala drug' drugemu, da dorna utajita mošt, ga utajiti nista mogla. Sreča, da se Regina ni vrnila z obiska od tete, kamor se je na pravila, z Matevžkom. Vesela te odsotnosti sta glasno prihrumela v sobo. Tamkaj je lelžal ob brleči lučki na postelji Pepe. "Kaj boš večnost zaležal, klada," gSi je naskočil Jaka. "Zakaj ne greš k maši, ko je nedelja," se je oglasil pogum■ no Francelj. "Smrkavec!" je planil Pepe s postelje in nad Francelj na. ^ Jaka je pa stopil vmes. • "Pusti fanta!" Jaka je zav.zdi-gnil teško pest. "Kaj pa jezika nadme?" •"Beseda ni konj. Cesarja se vpraša, pa bi se teibe ne. Sitnost! Pepe je oštrknil s hudim pogledom Ffanic(eljYia, ki je izza Jakovega hrbta pomežikoval nje govi jezi. "Pepe, prijatelji bomo, tako ti povem. Sedi in boidi dobre volje." Ob tem 'Se je že Jaka sklonil k zaklenjeni skrinji, odprl pokrov in vrgel na mizo napol o-brano gnjat. "Odreži, kaj bi se jezil!" Iz rok v roke je romala kost, čedalje bolj obeljena. { "Glej, Pepe, jaz sem boljši Bc-cijalist cd teibe. Slabotnega branim, lačnega nasitim, z veselimi se veselim, z jokajočimi joS'am — pa pravim: Ni j« pravice na svetu." Pepe se je ozrl n:, študenta, ki je s široko rai'prtimi očrti poslušal Jaka, kakor še ni nikdar profesorja za katedrom. Jaka je vjel tovarišev pogled in ga je razumel. "Ne boj se tega-le/' pslec je i pomolil proti Francelj m;. "Niso ga otresli s tepke. — Ni je pra\'ice, pravim." I I Vabilo na Plesno veselico katero priredijo SKUPNA DRUŠTVA Z JUGOSLOVANSKIM NARODNIM DOMOM V lASTNm PROSTORIH, v West Park, Ohio. NA ZAHVALNI DAN, 30. NOV. 1922. Zabava se prične ob dveh popoldne. Plesalcem bo igrala izvrstna godba. Vabljeni ste torej vsi rojaki iz vseh dko-lic, da se v obilinem številu vdeležite te veselice. Uljudno vabi ODBOR. NAZNANILO! Cenjenim rojakom v Collinwoodu in okolici six)-ročam, da sem prevzel od Paul Gorišeka RESTAVRACIJO IN GOSTILNO na 16305 Waterloo Rd. kjer vam bomo postregli vsak Čas z gorkimi v fini domači kuhinji pripravljenimi jedili in z izvrstnimi mehkimi pijačami. FRANK STREHOVEC. CENJENEMU OBČINSTVU se priporočam za obilfen o'bisk mojih GOSTILNIŠKIH PROSTOROV \ na 15525 Saranac Rd. 1 Postregli vam bomo z dobro pijačo i" smotkami in domaČimi klobasami. Gostilna je bila preje pod upravo Grmovšek, sedaj .lOE BOLDIN po domaČe pri "Plfttnarjii." Znane slovenske narodne jedi in kako se jih najboljše pripravi z a-meriškimi jestvinami. ^ISTO naravno je, da ljubijo Slovenci, živeči v AmeriM, svojo domačo hrano kar je popolnoma prav ih tudi lepo. Ie tudi lepo, da se ohranita tradicije stare domovine kar se tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tu rojenih Slovencev ie lahko pripisuje tem dobrim, priprostim in zdravim jedem, ki imajo še vedno prvo mesto v domovini kjer so bile prvič pripravljene. 'J'ODA tukaj v tej deželi se mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvinskimi produkti, katere se najlažje dobi in mnogokrat ima gospodinja skrbi ravno katere stvari naj rabi. IDEC, da je temu tako, si je dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharic, ki so proučile, kako se pripravi razne slovenske jedi najboljše z ameriškimi jestvinskimi produkti ter napravile recepte. 'IP O je prvi izmed receptov, kateri upamo, da bodo zanimali naše ameriške Slovenke ter jim bodo koristili pri njih -kuhanju. Prihodnji četrtek bo prišel v temu listu zopet na-daljni recept. Izrežite vsak recept, prilepite ga v knjigo in ga poskusite izvesti sami VAMPI S SMETANO. Potrebne stvari. IVa skodelice Bor- 3 funte kosti den's Eva'porated 3 lorbarjeva peresa 1 veliko žlico masla mleka 3 funte vampov unsweetened Jvaporats' Milk 1 paradižnik 1 čebulo /\ 1 korenje 1 r^b malo peteršila nekoliko zelene 1 staro zemljo rumenjake 4 jajc. Kako se pripravi: j Operite 3 funte vampov dvakrat ali tri- lil krat, da so popolnoma čisti. Nato jih denitc j kuhati dokler niso mehki. Izrežite jih kot it- I zancd. Iz mesnih ki^ti, paradižnika, čebula, korenja, repo, peteršila in zeleno pa napravite medtem mesno juho. Vlijte jo iia vampe in kuhajte dokler vampi ne popijejo vse juhe. Fu-vstite nato, da se vampi ohladijo. Vzemite široko porcelanasto ponev, ne sme biti preveč glaboka, in denite vanjo vrsto vampov. Nama-žite jih z nwslom po vrhu, napravite drobtine iz suhe žeiimje in jih potrosite z njimi, Tiiato raztegnite po tem zopet vr.sto vampov in pp-novito icelo stvar kot prvič dokler imati kaj vampov. Potem z.mešajte vse prav dobro in pa- a zite da je dovoli slano in da ima pravi okus. i T'i'meSaj^ rilliri runiejijaike z IVi Skodelice !] Borden's Evaporate^, mlekom in pridanite k ^ vampom. Vse to dobro zmešajte, denite v peč in pustite da se lepo zurameni. Borden's Evaporated mleko je dvak/at tako bogato kot navadr.(J mleko. Rabite polovico vodo in polovico Borden's Evaporated mesto navadnega mleka. Ako zahteva kak vaš recept, ki ga imate smetano, rabite isto količino Borden's Evaporated mleka. THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING, NEW YORK 8TRKN «. "BNAEOPRAVNOSr NOVEMBER 23i-d, Cela družina skrivnostno zastrupljena. &E8T OfiEB NAJDENIH MRTVIH PRI MIZI NA NJIH DO-MU. I - Lanca.'jter, O., 22. nov. — Danes je bUa tu najdena mrtva na svojem (ilomu vsa družina Henderson. 'Mrtvi so Irvin E. Henderson, cijegova žena in štirje o-troci, sta.ri od 17 mesecev do 17 let. Ko FK) bili najdeni, so bili v;sl vanda, N. Y. Math Llpovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volb> Grove, W. Va. Frank Novak, Bodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Frank StrmSek, Detroit, Mich. ' Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va, Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Butala Joe, 607 North Water St., Shelboyigan, Wis. Frank Zaniker, Box 336, Oregon City, Ore. David Sušteršič, Box 624, Palisades, Colo, Matt Jamnik, 525 W. 2nd St., Leadville, Colo. John Ponikvar, 3309 — 4th Ave. Great Falls, Mont. ' Johni Drzich, 2955 N. Robey St., Chicago, 111. Petrich John, Box 238, Aurora, Minn. John Jackson, Box 162, Mullan, Idaho. Vsi gornji zastopniki gq upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo pri; poročamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer Se nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., JE NAJBOU RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. \ DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. ^ DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one. kateri podpirajo njih; podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v "Enakopravnosti"'. "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi vas veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist. "ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-pitak>m, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno. da podpiramo eden drugega. SOBA ZA ENO ALI DVE DEKLETI SE ODDA. NASLOV PODA UPRAVA ENAKOPRAV NOSTI. (271) IZVEŽBANA STREŽKINJA" dobi službo takoj; $12 na teden; 'bodisi Slovenka ali Hrvatica. Zglasiti ge je na 632 E. 152 St. (272) ICROCERIJA IN MESNICA se proda ali zamenja za hišo ali iavttomobil. Nahaja se na jugo-vsodnem delu mesta. Vprašajte na 6922 St. Clair Ave. K. Daniel. .__(211) DEKLE SE SPREJME v stalno službo pri mali družini, ki Je,! brez matere. Zglasite se v uradu tega lista za naslov. (273 HIŠA SOB AMI na 830" E. 156. St. Se proda; lot 54x150; hiša je tako postavljena, da se Zgradi na lotu lahko še eno hišo. Cena $5000. Takoj $2000, o-stalo na obroke. Zglasite se pri R. E. Ward v Collinwo'odskem Waterloo uradu The Cleveland frulst Co. na E. 152nd St. in Pepper Ave. ali pokličite Eddy 3309 ali Wood 79. (271) Slovenska Banka Zakrajšek & Cešajjj 70 — 9th Ave , New York City pošilja denar v stari zanesljivo in po nizKin ^ prodaia vozne listke za ne prekmorske limiei ^ opravlja vse druge v zvezi s starim kraje . solidn*' Postrežba točna m MI KUPIMO, PRODAJ^ ZAMENJAMO VASK POSESTVO. Sladščičarna naprodaj v. oko'"'' ' Trgovina je ^ slovenske naselbine ^ jts* ■ du. Poleg je tudi no van je s 5. sobami.J zelo poceni. Vprašaji® P' Collinwood Realty 15SJ3 WATERl 00 « - J. KRALL & D. Imamo tudi več drugih P naprodaj* AVTOMOBILISTI! Mi delamo strehe, zagrinja-la in barvamo avtomobile. Najboljše delo, najnižje cene. Cene za strehe od $8.00 naprejT G. & G. AUTO PAINTING & TRIMMING 1974 E. 66 St. JOS. GREGORIC, lastnik. i!;l SLOVENSKA pop»»y' S i I j I NICA AVTOMOBIL J i ! i ■ g I Trst ielezi^ :! B i mete. Zalo .. Y»«)i il . varimo m rav"*'" pr«^' i i ielezv olja. *' asolio*-rug# JIN« :' i i mljevm obroCev ■" y 'Si trebgein. Ako rabite P" ppfl ■ i kličite nag po telefoa ga CETON 1372. ^ [■I Odprto tudi ob nedej..,; ^ ELYRIA AUTO REPAI Iščem ANTON UJčlčA, jgi ,t-ioQf rUir po domače Guličin, iz Velikega Brda ■! St. - pri Jelšan« na Primorskem. Podpisa-! g nemu naj se v kratkem javi ker bo v ■■■■■■■■■■■■■*_ njegov prid. Zadnje čase se je nahajal v Canton, Ohio, skupno z menoj, j Anton. Ujčič, po domače Mertnjačev, 6023 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. (273) ! Ameriško - Jug. Tiskovna Družba Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. SLOVITO STARO ZDRAVILO POMAGA MNOGOTERIM. | Na tisoče ljudi trpi vsled želodčnih j nadlog, in vsi ti so ozdraveli s pomočjo Evropskega Krvnega Caja. Dostikrat druge telezni, kakor napri-mer Zolčni kamen. Rak, Zaprtje, Sla bo prebavanje, Izguba slasti. Brez speraost, izvirajo iz želodčnih nadlog Ce se počutite oslabele, če imate j slabo slast v svojih ustih, pokrit jezik, slabo slast in nobene posebne ener I gije, vživajte Evropski Krvni Čaj. To i je naravno zdravilo ter izvaja svoje j blagodejno delovanje na želodec, kri' jetra in led\'ice ter jih pripravi, da opravljajo svoj posel. Cena Evropskemu Krvnemu Caj je $1.00. Pošljemo ga takoj po prejfr mu denarja. Naslov: Guenther Remedy Co; Collinwood Sta., Cleveland, O. Pomagaj si J, v gO'' do dobre, hladilne Lj.gba kih dneh. pa ti ne b sv' žiti, da je vedno sla ^ kup tu. Treba ni drugega najboljši hmelj brez katerege ne nega okusa. Nadaij malt dobite najbolj^® jPilsener Supply C.OUIS .3916 St. Clnir Ave. CENTRAL 4G84' katero obnje dobite ■ I'' čisto* jn tvrdki Sezite poknjigi Razkrinkani Habsburžani m 1 i katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. i i i Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. i $ V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče babsburske klike, kakor tudi smtt cesarjevima Rudolfa. % i i i "f Knjiga je Jako interesantna in pripoBočanjo rojakom, da si jo takoj naročijo. i (R : 8 i Cena knjige je samo 60c i ' POZOR I PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drugI Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši ni&i, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro. Postavljam straniSča, bane, linke, kotle za gorko vodo, vodne kanal«, (sewer work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 15804 WAtERLOO' RD. Eddy 7188. Na stanovanju Eddy 9157-J. rizaocaocsz: THE W-KD#. St. Clair, vogal A" Edina slovenska v Cleveland"* I ^ ,ri zdra Mi izpolnjuj6m° recepte točpo , JOHN ^ Lekarng^rf?^ -- h' , .—t^oa * rentr#' Randolph 2529- GRAMO^^^ PLOŠ® mmiiitiiiimiiimmimmiimiiHiimmimimiiimiiiiimimmmiimiiiiiiiiiuimiiiiiimiiiimiiimiw Naročajte dnevnik Ust«T^« H« pri t«i ari lo •t« o« prm« rem srofioru Z A L _ uii%L ziati# WW- % 5805 " Av®®." O-